\ n Največji iloventlu dnevnik v Združenih državah Velitumleto ... $6.00 Zrn pol leta.....$3.00 Zrn New York celo leto . $7.00 Zm inoMBUio celo leto $7.00 I j GLAS NARODA last:sfoyenskih .delavcev t Ameriki« The krfert Slovenian Daily in the United States Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELETOM: OH«1M NO? 218. — STEV.218 g*Ptemb«r 21, 1003. at the Port Office at New York, H. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 16, 1932. — PETEK, 16. SEPTEMBRA 1932 TEUTON: OHslssa VOLUME FRANKLIN D. ROOSEVELT OSVAJA ZAPADNE DRŽAVE Japonska je priznala Mancoukuo DEMOKRATSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT JE BIL NAVDUŠENO SPREJET, KJERKOLI SE JE PO JAV»? Poljedelski tajnik je napadal govor, ki g« governer Roosevelt v Topeki. — Hurle* čuje Hooverja kot pilota, ki je srečno povedel deželo skozi vihar. — Ko je dospel Roosevelt v Denver, so ga oozdravili z devetnajstimi topovskimi streli. HAMMOND, Ind., I 5. septembra. — Pred tukajšnjo trgovsko zbornico je danes govoril poljedelski tajnik M. Hyde ter ostro napadal govor, ki ga je imel demokratski predsedniški kandidat Roosevelt v Topeka, Kans. Rekel je, da je takoj po njegovem govoru cena poljedelskih pridelkov pada. — Ravnokar sem prečital govor, ki ga je imel Roosevelt v Topeka. Roosevelt pravi, da je zaščitna carina velikanska sleparija, vsled česar se zavzema za metodo, da bi bila carina za farmer ja uspešna. To je prava Rooseveltova logika. Pičlo uro p o Rooseveltovenn govoru je padla cena pšenice za tri cente pri bušlju, koruza za I 7 8 centa, bombažu pa za en dolar pfi bali. V eni uri se je torej znižala cena farmskim produktom za sto milijonov dolarjev. Cena vrednostnih listin je padla za petsto milijonov dolarjev. Govorjenje je poceni, toda ceneno govorjenje je strahovito drago. HURON, S. D., I 5. septembra. — Danes je govoril tukaj vojni tajnik Hurley ter je označil predsednika Hooverja za pilota, ki je srečno povedel deželo iz vinarja. DENVER. Colo., 1 5. septembra. — Newyorski governer Franklin D. Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat, je bil tukaj zelo svečano sprejet. Ko je dospel vlak na postajo, je bilo oddanih go-vernerju v pozdrav devetnajst topovskih strelov. Na postaji ga je sprejel governer Wm. H.Adams ter ga odvedel v Brown Palace Hotel, kjer so ga čakali vodilni demokratje. Jutri se bo odpeljal proti Salt Lake City, kjer bo imel dolg govor. Kjerkoli se Roosevelt pojavi, ga pozdravlja ljudstvo z velikanskim navdušenjem. Zvezni senator Edward P. Costigan in drugi demokratski voditelji so se mu peljali nasproti in so mu zatrdili, da bo pretežna večina coloradskih vo-lilcev volila zanj. Po zatrdilu Costigana, hočejo imeti izpremembo predvsem farmerji, ki so silno trpeli vsled suše. Governer Roosevelt je govoril raz balkona tev rekel zbrani množici, da mu je težko prepričati časopisje in javnost, da se ne nahaja na kampanjskem potovanju. Njegov namen je, spoznati deželo in želje ljudi, da bo vedel, kaj mu je storiti, ko bo do-epel v Belo hišo. V Washingtonu bo delal ravnota-ko kot je delal v Albany. Raje bo sam zahajal med narod kot pa da bi narod hodil h njemu. Pozneje se je posvetoval governer z demokratskimi voditelji države Colorado. Skoro na vseh postajah je imel kratke nagovore. V Limon, Colorado, je rekel: — Naša prizadevanja streme po tem, da bi se farmska vrednost zvišala do višine industrijalnega dolarja. Ako bodo v prihodnjih štirih letih vsi sodelovali, sem zatrdno u-verjen, da bomo dosegli ta cilj. Iz Maine smo dobili zelo ugodna poročila. Po našem mnenju bo pa država Colorado še prekosila državo Maine. V newyorskem demokratskem glavnem stanu so demokratski voditelji zelo proslavljali govor, ki ga je imel Roosevelt v Topeka, Kans. Senator Pat Har- PREDILCIS0 ZASTAVKALI Zupanovo posredovanje ni uspelo. — 10,000 delavcev je zastavka!o. Zahtevajo osemur n o delo. ji la PREKLIC PR0HIBICIJE Za poveljnika Ameriške Legije je bil izvoljen Lewis A. Johnson iz West Virginije. — Protest proti Hurleyu. Portland, Ore., I V Mpti-iiilini. j«« predsednik ll«n»ver «»dlnč-n<» u;iapde| sklep rUniiv Ameriške l.*'gije. e zavzemajo ah tjikoj-Mijf «/|»l;».~-;ifij.- h<»tni.»;i. je bila da-J n«*-* >pr»*jeti» ii.-i konvetn-iji Atneri-j ške Legije tozadevna r»--.o|tirij;j s j pretežmi večino glasov. Zanjo .i«' glasovalo 1 Hi** ible-ditčim j»* bilo proti ti ji oddanih v.illKI Hl4l >r]{««<»V. Ko je bil obja vljni izid 5»lsi«»-I van.ja jt* nastalo med «d*«r:i t i ne-i popUno navdušenje. -V«-t.i;i 1 j«- ji* bila -prejeta z 1144 protii !-'{ glasovom resolucija za takojšen preklic osemnajstega amendment;!. Delegacija iz Soiillt Caroline je bila edina. ki se je zavzrntala za prohihicijo. Delegat je so odločno obsodili vojnega tajnika llurleva, krr je pošiljal v uradnih za lep-, kali. torej poštnine prosto, pisma. I kel- da vodijo stavko agitatorji izven mesta, toda elan županovega odbora David Cole je rekel, da je govoril z mnogimi delavci ter da je prepričan, da ta stavka ni posledica agitacije "voditeljev". Patcrson. N. J., 1.Y septembra. Okoli KMNI Opredileev v svilni industriji je za.*»lavkeJo. Zahtevajo osem n rilo delo. najnižjo plaeo jK'Jo na trdni in priznanje unij«-. Xavzlii: prizadrvanjit župana J. V. llirw-lieliffe. da hi preprečil stavko. «0 1'nited Textile Work-ers, ki so združeni 7. American Federation of Labor, glasovali za stavko. — Cospodarjl niso nirr-var popustili. — ji« rekel tajnik predil-cev. Frank Schweitzer. — Delavci .so priniorani stavkati, da zaslužijo saj toliko, da morejo živeti. Zastopniki gospodarjev so povedali županu Iliuchcliffu in njegovemu posredovalnemu odboru, da nr morejo tekmovati z izdelovalci židanih izdelkov drugih mest. ako bi njihove tovarne delale manj kot deset ur na dan. Tovarnar Max M. Baker je re- ŽELEZNIŠKA KATASTROFA __________VALŽIRU V Alžiru j e bilo ubitih 120 francoskih vojakov. Vlak je pade! globoko v dolino. v katerih je skušal opravičiti nastop vlade proti veteranom, ki .-o prišli v Washington zahtevat bonus. Za poveljnika Ameriške Legije je bil izvoljen Lewis H. Johnson iz Roanoke, AY est Virginia. IMETNI GUMIJ IZ VODKE Moskva, Rusija, 1 .*». septembra. Sovjetska vlada je našla novo u-porabo za močno vodko. To žganje namreč sedaj predelujejo v timet ni gumi! j. List "Lzvestja" naznanja, da je do .sedaj ena taka tovarna v Jaro-slavu. da pa bo v kVatkem času odprta enaka tovarna v Voroneeu in prihodnje leto v Efreinolu. S tem upa vlada, da bo imela dovolj umetnega gumija za avtomobilske obroče. "Izvestja" pravijo, da je Rusija do sedaj edina dežela, ki prideluje umetni gumij, daisirnvno so delali tozadevne poskuse v Nemčiji tekom vojne. Izdelovanje u-metneira gumija se naslanja na iznajdbo profesorja Lebedefa v Ljeninprradu leta 1030. Prihodnji mesec bodo pričeli izdelovati umetni gumi j v neki tovarni v o srednji Aziji iz rastline to\\Tsagis ter upajo, da ga bodo pridelali na (lan (if) ton. PO VODNIH SKIJIH DO MORJA Dunaj, Avstrija, 15. septembra. Fritz Kt t el m ever, ki je leta 1!»28. ko je bil star lf) let. z izložilnim čolnom preveslal Angleški kanal, je pred nekaj dnevi odpotoval iz Beljaka na Koroškem na vodnih skijih ter namerava priti ž njimi po vodi v Atene. ✓ lfodil bo po Dravi in Donavi do Črnega morja, nato preko Bospo-ra in Dardanel po Egejskem morju v Atene. V Avstrijo se bo vrnil po Jadranskem morju ob dalmatinski obali. Xa čolnu ga spremlja njegov prijatelj Ferdinand Schwarzen-berger. Orait, Alžir, 15. septembra. -Vojaški vlak. ki je vozil fit M MI vojakov francoske tuje legije s častniki. je skočil s tira in padel v globoko dolino. Kot pravi Havas agent ura. je bilo ubitih 120 vojakov in nad 150 nevarno nili. Vlak je skočil s t!ra v gorski pokrajini med Zeihoun in Turen-lie ter je padel 1?.~>0 Čevljev glo-bodo v dolino. Z NOVO DRŽAVO JE SKLENILA ™ TUDI VOJAŠKO POGODBO CANGCUN, Mandžurija, 1 5. septembra. — japonska je z novo mandžursko državo sklenila vojaško pogodbo in obenem priznala novo državo. Pogodba je bila podpisana ob 9.10 dopoldne, ali po newyorskem času v sredo ob 9.1 0 zvečer. Tokio, Japonska, 15. septem-, bra. — S tem. da je Japonska- pri-' znala Mančoukuo državo se prične drugi del mandžurske drame, ki se je pričela pred enim letom. pogodbo sta podpisala kot za-.stopnik Japonske general Nobu-voši M nt o in ministrski predsednik nove države Cang Ilaiao-hsn v glavnem mestu Cangčun. Obenem pa .sla oba dostojanstvenika podpirala vojaško po-Nesreča .se je zgodila, ker je|?°dW katt*rt* vsebina ne bo ob-drd deževja voda izpod jedla že- -)av|j**»a- P'» splošnem mnenju s« ranje le/niški tir. \'ojaki so bili na potu iz Sidi-hev-Abbes v Alžiriji v Oiijda v Maroku, katero ozemlje je jiosta-1 je obvezala Japonska, da bo imela stalno v Mandžuriji svojo vojsko, tla vzdržuje mir. V pogodbi je določeno, v katerih krajih 1R1G0YEW JE OPROŠČEN Buenos Aires, Argenti-na, IT«, septembra. — Zvezni sodnik je v ponovni obravnavi proti bivšemu argentinskem n predsedniku Iri-govneu odločil, da iza nered nosi i, za časa njegove vlade ni nobenih ' dokazov. Vsled teyra je bil bivši l predsednik oproščen vsake kriv-' de. lo znano vsled odločnega odpora I hrt inV*,a Jafmuska sv°Je vojaške Abd-el-Krima pred nekaj leti1 P'^ojanke; .Japonska ima tudi proti francoskim in španskim fe_iP™vieo rabiti mandžurske želez-ian, nice in pristanišča. V dolino se je zvalilo .11 voz z' V b,ižni» bodočnusti se boilo tn-lokcunotivo. Izpod razbitih želez- Pf"VIa podajanja med Japou-niških voz je nrihaialo voitie u- skl> 111 Mančoukuo za trgovinsko pogodbo. Temeljna podlaga pogodbe, s katero Japonska priznava* Mančoukuo in obljublja, tla bo novo državo varovala pred zunanjo in notranjo nevarnost jo. bo znana pod imenom "protokol" in hoče s tem Japonska* označiti to kot nepopolno pogodbo, vsled česar ji pogodbe ni treba predložiti Ligi narodov. Japonska ne bo obvestila tujih držav o svojem priznanju nove države, ker je zunanji minister grof Cčtida mnenja, da bi to do-vedlo samo do mednarodnih zaplet Ijajev, kar bi še bolj zamotalo položaj. Japonska sedaj samo čaka, kako stališče bo pri prihodnjem zasedanju zavzela I j'ga narodov v Ženevi. Japom-ka vlada je poslala japonskemu poslaniku in vsem konzulom na Kitajskem naročilo, da se naj Japonci zdržtijejo vsake proslave zaradi priznanja, da s tem ne bi razburjali Kitajcev. Japonska javnost je pa vendar-je nekoliko v skrbeh. Itako stališče voz je prihajalo vpitje mirajočih in ranjenih vojakov. Eden izmed dveh poveljujočih častnikov je bil ubit; ubiti so tudi v,.i železniški uslužbenci. Ker je železniška zveiza zelo po* manjkljiva. so bila rešilna dela zelo otežkočena. toda vse prebivalstvo mesta Turenne je hitelo na nomoe. Rešilcem je načeloval nadzornik tuje legije general Paul Rol-let. ki je z oblastmi prišel s posebnim vlakom na kraj nesreče. BOLIVIJA VPOKLICALA REZERVISTE Pod orožje je poklicanih 18,000 moz rezerve. — Paragvajci nadaljujejo z napadi na trdnjave Boquerom. rison iz Miss., je rekel, da ta govor jasno dokazuje, da ima Roosevelt veliko razumevanje za probleme ameriškega farmerja. Po mnenju kongresnika McDuffie iz Alabame bo izvoljen Roosevelt z večino 5 do 10 milijonov glasov. t Jos. O'Makoney iz Wyominga je izjavil, da je Roosevelt s svojim govorom apeliral na zdrav razum farmerjev ter si zajamčil izvolitev. W. W. Howes iz South Dakote prerokuje, da bo zmagal Roosevelt po vseh severozapadnih državah. Po zatrdilu governerja Woodringa iz Kansas bo glasovalo za demokratskega predsedniškega kandidata sedemdeset odstotkov farmerjev v državi. La Paz, Bolivia, 15. septembra, r.olivijska v lati a je vpoklit-ala 18 tisoč mož rezerve, ker Paragvajei neprestano napadajo trdnjavo Boqueron v Oliaeo ozemlju. Vsi vojaki so dobro izvežbani in bodo v kratkem času pripravljeni iti v boj. Uradna poročila iz Tiotpieron naznanjajo, tla se obrambne čete trdno drže proti 5000 paragvajskim vojakom, ki napadajo trdnjavo. Asuncion, Paragnay, sept. Paragvajske čete so zavzele nanovo zgrajene utrdbe pred trdnjavo Bocjueron. Boji so v teku že od nedelje in se še vedno nadaljujejo. Washington, D. C., 15. septembra. — iNevtralna kom/sija je stavila bolivijski in paragvajski vladi predlog, da takoj prenehajo sovražnosti v Chaeo ozemlju in fla se naj postavi dvanajst milj širok pais, na katerem naj ne bo nobenega vojaka. Komisija je tudi predlagala, da se čete vsake armade umaknejo najkasneje do 16. septembra za sest milj od sedanjih postojank, H0MATIJE _V SANTIAGO Polkovnik Benitez ni dobil mesta v novem kabinetu. — Uprl se je proti predsedniku in od-letel s 50 aeroplani. Santiago, Čile, 15. septembra. Komaj 24 ur zatem, ko sta general Bartolome Blanche Ln polkovnik Art uro Merino Benitez prisilila predsednika Carhx-ta U. Davila. da je odstopil in sta prevzela vlado, sta se sprla, da zdaj preti med njima vojna. (Seneral Blanche, ki je postavil Davilo za provkzoričnega predsednika in ga zdaj strmoglavil, je ukazal vojašrtvu. da zavzame letališči* v KI Bosqup. ker poveljnik zračnega brodovja polkovnik Benitez ni hotel priznati generalu Blanche pravice do predsedni-stva. V nekaj urah so vlade čete zavzele letališče. Polkovnik Benitez pa je že prej k 50 aeroplani odletel z letališča. Odletel je do mesta Colina, 20 milj proti severu. {»eneral Blanche je takoj poslal armado proti Colinu. toda Benitez je zo|»et ukazal aeroplanom. da se dvignejo. Obrnili so se še dalje proti severu in so najbrže namenjeni v Ovalle, 210 milj od Santiago, ali pa v Antofagasto f»0<> milj višje proti severu. Benitez je* pri konferenci v predsedniški palaoi ha Moneda nasprotoval generalu Blanche in ga ni hotel priznati za provizorič-nega predsednika. Blanche je nato odstopil toda drugi častniki so ga pregovorili, da je prevzel vlado. osi{iie. kamor je Blanche takoj poslal armado. . Renitez je nato odpotoval v El bodo zavzele tuje države, ki vse proti priznanju Mančoukuo.' Tudi se boji .Japonska kitajskih nemirov v Mandžuriji in je v sle« l. Prvi kavalenijski polk je prišel te«ra ukrenila vse potrebno, da za-! preti avijatično šolo in zahteval, duši vsako vstajo. da se Beiiitez poda. Benitez pa je ___zagrozil, da bo z aeroplani bombardiral mesto. Vlada je izdala RECEPT ZA PIVO IZGUBLJEN ***** d« postavijo na vsa vlad- na poslopja protizraeni topovi. London, Anglija, 1:1. septembra. Tri sto let stara tajnost, kako izdelovati "najboljše pivo. ki ga je mogoče napraviti", je s smrtjo Ar-thurja H. Mure za vedno tajnost. Tajnost za izdelovanje piva je bila v družini Mure izročena od sina do sina skozi tristo let, in Arthur je bil zadnji notomec te rodovine. — Kadar bom jaz šel, bo šla tudi pivovarna, — je Mure večkrat rekel. KITAJSKI BANDITI ZOPET NA DELU Harbin, Mandžurija, 14. sept. Preteklo noč so kitajski roparji zopet vrgli s tira vlak na kitajski vzhodni 1 železnici, skoro na istem k naju, kjer so napadli Har-bin-4/angčun brzovlak in oropali potnike. Devet japOn&kih vojakov je bilo ubitih, dvanajst jih je bi-Jiace svoje zastopnike, ki bodo težko poškodovanih, večje ite-ugotovili, da sta obe armadi izpol- ^ POtmkov SO Odvedli in vsa O- nili pogoje .Nevtralna komisija sestoji iz zastopnikov Združenih držav, Co- lombije, Kube, Mehike in Uru-nakar bo komisija poslala na bo-1 guay. kolica živi v velikem' strahu. Usoda evropskih potnikov n? znana. Tekom enega tedna so kitajski bandit je vrgli e tira že vlak. <*EK1 V11 O D r mi NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DULY In U. S. Ju Glas Naroda ff w Owned and Published by SLOVEMC PVBUSKING COMPANY (A Corporation) Frank Hakser, President L zs Beuetlik. Treas. place of buwlne*« of the corporation and address of above officer*: tlC W. 18th Strict. Borough of Manhattan, New York City. N. V. •(HAS NARODA" (Voire of I he People) lamied Every I>ay Except Sundays and Holldayx *« reK> leto v el J« xa Ameriko in Kanado...................... 00 Ta pol .......................... <*> Za Mrt Irta .................. Za New York za celo leta......97.00 Za ]wil leta .................... Za in.izeuawtvo za <*U> leto......$7.00 Za ftol leta......................... Subscript inn Yearly $6.00 Advertisement <*» Agreement Naroda" i&baja vsaki daa l«vr.einsi nedelj in praznikov. Hop!*! brez podpisa in osebnosti s«' ne priobči jejo. T>enar naj se blapovoU HiAUJaM p»k Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da nam tudi prejšnje bivali«1*' naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -tiLAH NARODA", 216 W. l«th Street. New York. N. Y. Telephone: CHriura 3—3878 VOLITVE V MAINE Izid volitev v državi Maine jc* Lil liml pnpt r za vo*U-telje republikanske stranke. Zatrdno s<> bili nverjeni, tla bodo zmagali, četudi le z manjšo večino, niti sanjali pa niso, da bo padla ta trdnjava republikanska -stranke. V Maine so bili poslali svoje najboljše agitatorje, predvsem državnika zakladnica rja Ogdena Millsu, ki s«> pozivali tamošnje volile**, naj izrečejo sedanji administraciji zaupnico. Volilei so pa v odgovor izvolili demokratskega governerskejja kandidata in dva demokratska kongres nika. Trditev, da so volitve v državi Maine nekak barometer £a narodne volitve, bo najbrž resnična. Le trikrat izza državljanske vojne, namreč leta 1880, 1910 in 1914 je bil v Maine izvoljen demokratski gover-ner. Izza časa, ko so ženske dobile volilno pravico, se je republikansko gospod s t vo nadaljevalo brez prestanka. Pri predsedniških volitvah izza leta 1020 je dobil republikanski kandidat vedno nad dvajset tisoč glasov večine. , . Kaj je povzročilo ta nenadni preobrat i K temu je dosti pripomogla jeza na republikance, češ, da so odgovorni za sedanjo depresijo, k oje posledice ni občutfti samo v industrijalnih središčih, pač pa tudi po deželi. Izid volitev je nadalje znamenje, da prebivalstvo ni zadovoljno z zadnjimi vladnimi odredbami. Nadaljni vzVok je pa brez dvoma prohibicija, kar je tembolj značilno, ker je bila država Maine ena prvih prohibit jskih držav ter je že pred uvel javi jen jem osemnajstega amendment a veljala za nezavzetno suliačev. Republikanski kandidati sf v svojih kampanjskih govorih strogo izogibali tenm vprašanju, dočim so demo-knrtje zaslutili svobodnejši duh ter so odločno nastopili proti prohibiciji in hinavščini, ki je v zvezi ž njo. V platformi demokratske stranke, ki se zavzema za preklic osemnajstega amendenta in za omiljen je suhaškili postav, je brez dvoma izražena volja pretežne večine a-ameriškega naroda. Izid volitve v državi Maine jxunenja smrtni udarec za suhače, abenem pa tudi dokazuje, kam je začel pihati veter in kako bodo izpadle narodne volitve. Tudi Vi želite še enkrat videti domovino! l Za denar, katerega potro&ite v brezdelju, lahko uresničite Vašo ieljo in obiščete rojstni kraj. Voinjd od New Yorka do Ljubljane siane% 84,23 Za tja in nazaj preko Havre ................... $159.00 Od New Yorka do Trsta _________________________ $ 90.00 Za tja in nazaj —----------------------------- $150.00 Na brzoparnikik nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovolje-nje,- s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Modami parnOdVmm nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive to potniki, ki odpotujejo brez po-trsfcftfli xuLVodfl. P lil T M TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: meTRotolitan TRAVEL bureau Hew York, K. T. NEMŠKE ZAHTEVE PO OBOROŽITVI Javnosti je gotovo še v dobrem] Ako bi bilo zavijanje dejstev spominu-letošnje februarsko zase-j diplomatska vrlina, potem bi bila danje ženevske razorožit vene ' nemška predstavka v Parizu moj-konfere-nee, ki je narodom vzbu- j strovina te vmte. Kljub vsemu pa dilo nebroj lepih nad. na za tin je nosi ra/Hoeen pečat okornosti jih je ta-ko temeljito razočaralo, nemške diplomacije, ki ima pri daso videli v ženevskih pogaja-; slienih priložnost i h še to isrečo. da. njih in .posvet,ovaujih le še nele- ■ zavoljo svoj« brezobzirnosti in po farso. V načelu ko bile vse dr- hriskaiitnosti odbije od sebe vsa-žave za temeljito razorožitev in j kogar in strne nemške sosede v zastopnki velesil so se kar kosali. | enotno protinemško fronto. Pred-ko bo rnesH več lepili frač. v za- stavka nemške vlade naznanja Ščit o človeštva in njegove omike Franciji, da sr general von Selilei-ter ožigosani vojno kot nemoralno -eher predstavlja "reorganizacijo" sredstvo v mednarodnih od n oša -j vojske enostavno kot popolno oh-jih. Le po reč n ost je slavila -zmago- orožitev do predvojnega obsega, slavje, na žalost pa vse te* lepe S tem krši mirovno pogodbo, o-besede niso rodile nikakega uspe- j hrača pa se s prozornim namenom ha. I proti Franciji, hoteč na ta način j izkoristiti raznolikost mnenj, ki Iz Slovenije. Spomniti se je treba, kako je j .... ... . . c... „ i ^ » • - bile veler-ule pokazae v Ze- svet zastrmel, ko so se resni moz- . 1 • j,....., - - , , ne vi. ter označiti rraneno m nje- je, najodlienejši državniki sodob-! nega sveta začeli prepirati, ali naj se vojno brodovje prišteje Iz zajede era je obstrelil. j priznala, da dolguje na pecivu | 11-M) Din. Pozneje pa se je izkazalo. da je bil podpis ponarejen iu da je stranka pecivo sproti plačevala Lesjaku. V celem je Lesjak utajil 2487 Din. Kazen tega jo je Lesjak pobrisal od gospodarja s kolesom, pri katerem še dolguje gospodarju ostanek kupnine :V)0 Din. Le.sjak je dejanje priznal in izjavil, da je pobrani denar zaigral in zapil v družbi raznih fantov. med napadalna ali med obrambna sredstva. Se bolj se je svet zavzel, ki je padla pol Segava pol resno mišljena ugotovitev, da ima v.-a-ka vojna ladja, ki plove pod zastavo ene izmed obeh anglosaških velesil, obrambni značaj, brodov-ja z drugačnimi »zastavami pa j«' smatrati za napadalni instrument. Veliko časa so odlični zastopniki v Ženevi .potratili tudi z iskanjem primerne definicije, kaj je tank in v katero vrsto orožja spada ta dovršeni peklenski stroj moderne vojne tehnike. Med to idilo, nad katero je vsakdo zmajeval z glavo^so grmeli topovi na Daljnem vzhodu, mikadov odpo- ne zaveznice kot edino zapreko nemške oborožitve. Z uprav redkim cinizmom na utemeljuje Nemčija svojo zahtevo z dokazi, ki so jih njeni zastopniki pobrali v Ženevi. Varnost je ena izmed glavnih nemških zahtev, to varnost pa naj ji zagotove sredstva, o katerih je ženevska konferenca dognala, da so Je obrambnega značaja: tanki, vojna letala, topovi in iskoro vse drugo izrazito tineih po stari navadi zbrani fantje in drugi ter se pomenkovali do polnoči. Med fanti je bil tudi 28. letni posestniški sin Martin Plohi. Ko .s«> se po slovesu fantje razšli, je krenil Plohi preko domačega dvorišča proti hlevu, kamor je bil namenjen *0 ljud. Kupčija je prav dobro uspela. Za prodajo so pa zvedeli orožniki, ki s skupno z županom hoteli zapleniti vino. To je pa navzoče tako razburilo, da l Vl PPtl- Ko minejo zabave v prfisti naravi, se začno zabave v zaprtih pro storili v društvenih domeh iu večkrat izjavil, da ga v Ženevi neprikrito ugotovilo, da hn "hil- bo trpba 1'laeevati predstavljajo nevarnost za sve- so navalili na orožnike in župana s kamenjem, koli in ročicami. Vnela se je huda in dolgotrajna mbi ornik. [dosmrtne rente zaradi poliablje slanenr pa se je z znanim japon- tovni mir one države, ki hrepene ll0stl- skini smehljanjem ljubeznjivo n-deleževal brezplodnih debat. Vsakemu govorniku je pritrjeval rmenopolti gospod, medtem pa so njegovi rojaki učinkovito uporabljali sredstva, ki jih je ženevski zbor obsojal in odklanjal. •Edini realni predlog, ki bi mogel v resnici zagotoviti trajen mir in s tem omogočiti radikalno razorožitev, je bil francoski načrt o internacnjonalizaciji le-talstva kot glavnega napadalnega orožja in o ustvaritvi nekake mednarodne vojske. lies je tačrt izredno dalekosežen in bi pomenil pravo revolucijo za ves svet. toda samo njegova izvedba bi odstranila vojno nevarnost in zavarovala miroljubne narode pred nevarnostjo napada po imperija^ ističnem sosedu. Vse odločilne države, na čelu jim velesile, so francoski predlog odklonile. Druge debate ni*o mogle dovesti do cilja in prva etapa razorožitvene konfernce se je končala brez sadu. Neuspeh ženevskih pogajanj so vešče izkoristili Nemci, v ko jih domovini je bilo že vse pripravljeno, da državno krmilo prevzamejo j linker j i. in povedejo Nemčijo na pot predvojnega prusa-štva in vse ogrožajočega militarizma. Takoj po nastopu Papeno-ve vlade je general Schleicher po radiu naznanil nemškemu narodu. da pripravlja obširno in dale-kosežno reformo nemške vojske, in pri tem ni štedil ostrih napadov na ženevsko konferenco. XemSka javnost je rožijajoči govor sprejela « zadovoljstvom, le levičarje je nekoliko preplašila napoved, da bo v nemški vojski zavladal -itari Friderikov "Drill", ki da je v popolnem soglasju zbudil dolžno vse občo pozornost, je bil priprava za noto Franciji, ki jo je nemška vlada izročila prosi e dni v Parizu. Plohlove rane po oborožitvi iz maščevalnih na-1 Orožništvo menov in da stoji na čelu te skupine evropskih držav ravno Nemčija«. Zaradi tega je v Ženevi splošno prevladalo mnenje, da je nemška oborožitev izključno napadalnega značaja, medtem ko oborožene države nasprotnega tabora predstavljajo jamstvo miru na temelju sedanjega teritorijalnega stanja. Te dragocene ugotovitve iz kaosa ženevske razorožitvene konference se Nemci le neradi spominjajo in se je v svoji noti Franciji seveda niso dotaknili. Dosedanjih štirinajstih let po vojni bo politična zgodovina zna-čila za obdoblje mednarodnih konferenc, ki so bile začete vse z velikim optimizmom, ki pa so nehale brez uspeha ali pa so njihovi sklepi prišli ob vsako veljavo takoj. ko so se državniki razšli. Kazen poblaščenih politikov sklicujejo razne konference tudi poklicni politični avanturisti in nedavno se je vršila v Bruslju mednarodna konferenca, katere edina znamenitost je bila izjava danskega zastopnika, ki je označil slične prireditve kot najboljšo zapreko bodočim vojnam. Tudi to izjavo je radio raznesel po vsem svetu, kjer je vzbudila mnogo obupnega pomilovanja, tem bolj. ko se je izvedelo, da je bila bruseljska prireditev le agitacija za skrajni komunizem in da je Henri Ra-rbusse mednarodno prireditev namenoma zapeljal na kom-promitujoči stranski tir. storilca zasleduje so nevarne. MLADENIČ išče stanovanja s hrano. — Pišite: "Mladenič", c o Olaa Naroda, 216 W. 18. Bt., Hew York, H. T. (3x14,15&16) DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOfiNO KAKOR VAM P0KA2E NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO $4- $ 5 85 $ 1JSO Din 300 Din 300 Din 400 Din 500________________t 9 JO Din 1000 ................. $18.— Din 5000 V ITALIJO Ur 100 .........................4 5.80 Lir 200 ....................$11.40 Lir 300____________.$16.60 Lir 400___________________J»r- Lftr 800 _________________427.— Lir 1000 ________________.$53.— KOI zgoraj «t»v*d«ne. bodi«! V dinarjih ali lirah dovoljujemo t« boljo pogoj«. IZPLAČILA V AMKftlfiKHI MUHAH Za teplačilo $ 5.00 morate poalaU_$ 5.70 »» » $10.00 " " _ $10J0 " " 815JW ,f " _ 815J0 M »• fjft ^ »» W ......... $2| 00 M •> 840.00 " " _ $41.10 •» »» uma »t " KUO kraju izplačilo v dolarjih. LITTtM aa >rtau>lm «1. TRAVEL BUREAU NKW YORK. H. V. « Svojega gospodarja opeharil. Pekovski mojster Anton Sug-man v Uorišnici je zaposloval nekega Jožefa Lasjaka od Sv. .Marjete niže Ptuja kot raznašalca peciva. Ker je imel dobiti od neke zelo dobre stranke večji znesek za pecivo, je naposled terjal denar od Lesjaka. ki p?« je vedno trdil. da ni dobil nobenega denarja. N*mposled je Lesjak prinesel od dotične stranke podpisano potrdilo. s katerim naj bi stranka Začetek je »»h osmih zveV-er. t;> letih še krepak mož. zaradi seHco. Kuharice pridejo malo po-česar ne ir/rooi posestva 25-letne- zneje. Nekatere prinesejo v škat-mu sinu Ivanu, ki se je pred leti ljali. nekatere v eekarjih. tiekatc-poročil tin privede! snaho k hiši. j rini pa možje pomagajo tm.siti. ^Minule dni je prišlo do prereka-' S tem je dana vcseliei prava nja med snaho in tastom, popol- podl.ijra. Nato začno prihajati dne pa med sinom in očetom. Na pobegu pred sinom je oče zgraoil za dvocevno lovsko puško, ustrelil in zadel *ina na levi strani vratu. Zdravnik dr. lireznik je ranjenca obvezal ter odredil prevoz v mariborsko bolnico, med tem ko je ostal oče z obvezano irlavo v domači oskrbi. Nezaslišano divjaštvo. V nedeljo. 28. avgusta se je zgodilo v Kostrivnici žalostno dejanje. ki so ga izagrešili nekateri mladi fantje. Fantje so napadli posetnikovega sina Antona Strav-~a. iz Kostnvnice. Ker so imeli fantje v rokah .strelno orožje, se je seveda sestra napadenega A. Stravsa 28-1 etna Než:i Ivostrivško-va ustrašila in .se potegnila za svojega- brata. Divjaški fantje pa so se uato lotili ko raj žn e sestre. — Eden jo je prijel iu jo držal, da se ne bi mogla braniti in drugi ji je odrezal desno uho in ji vrhu tega še zabodel 110/. v prs;i. ZVEST SVOJEMU NAČELU Berlin, Nemčija, 1.1. septembra. Dr. lleinrich Dahmel, ki je ustanovil zavod za- nasvet onim. ki se žele usmrtiti, se j«' sam usmrtil s strupom. £tar je bil 42 let. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE - OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M Htm SuNtN) pri p* ni Skrond ▼ nil olio&d, CENE ZA OGLASE SO ZMERNI ■ ' " ■ i t >'* • ■»nJiOTitl I - - gostje. Zcnskevse kar malo sramujejo stopiti v dvorano. — Oli. saj sem vedela, da se ne bo tako kmalu začelo — pravijo. — Toda našega tie udržiš. če je kje kaj za popiti. Saj nisem rada šla. pa je moj silil, zraven tega je pa tudi v odboru, in saj veš. če bi .se odborniki ne brigali .. . Taki iu slični pogovori so tja do desetih. Ob desetih je pa dvorana ž" precej polna. Godec je že lajbelč slekel in si zavihal rokave. Kadar je ples. se otroci preganjajo pod mizami iu po stoleli. popacani .s sodo in ajskrimom. Starejši društveniki in dri i.št Venice plešejo po takt n polke iu valčke, dočim zna mladina na vsako našo vižo plesati ameriški divjaški ples. Največja nadloga so prodajalke razglednic in rož. Odpraviti bi jih bilo treba v interesu splošne varnosti. Kakor komarji so za teboj. ki se p:t enkrat s kvodrom odkupiš. te uiti pogledati noče. Pri mizi. kjer prodajajo sen vice. je veliko vrvenje. — Kakšno meso pa je to; Ali je pork Se mi je zdelo, ds je pork, ker ima tako čuden duh. — Po čem isn klobase? Po dvajset centov ena.' Ali noriš.' Saj česen vendar ni tako drag. drugega pa ni v njih kot malo žaganja in česna. Bo treba poslati .ledno-ti protest, ker je začela tako zanemarjati svoje člane. Tudi pri hnri je lepa zabava. Rojak pnknš;i. iiirifolje in vprašuje točaja: — Kakšnega hudiča si mi pa natočil 1 Ali je pir ali je vin? Na pojasnilo, da je žganje, zadovoljen tzvme kozarec, si obriše usta in pravi: — No. saj .-»e mi jp zdelo, da je snop«. Opolnoči se začne iskanje. — Kje pa je moj l — vprašuje rojakinja vsa zasopljena. — Kje pa jf moja / — IioiV vedeti rojak. — Ves večer jo iščem. Pa ne da bi ... kršen duš . .. Otroci ]H>spe po stoleli in klopeh... M liziko nt dremlje in vleče svoj tneh . . Odborniki preite-vajo denar .. . ženske zdehajo . . . moški pojejo po dva ali trije skupaj ... Vsaka sknpina drago pe. sem ... Dvajset skupin, dvajset narodnih pesmi se istocnwno razlega po dvorani. Zjraga -.edi v kotu in čečka poročilo o požrtvovalnih odbornikih. o prijetni zabavi, izborni postrežbi. slastnem prigrizku in izborni kaplji, krasnih dekletih in prijetni nabavi. Je pač treba tako. da ni zamere na vlek koneik k krajik. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 16, 1932 THX LARGEST SLOVEHB DAILY H 0. NAJNOVEJŠI FILM FPASCK BRV K: 2CRJAVI XXVI. poglavje i: po ruti i, ki ('n kakih de*»t minut je jhirvo-jo uriti l(tok ineit si njimi publika-, nil pri drugi hiši. Nič. Pozvonil je cijitHi i Vftt/nikorn tintiba. Tist« ikk: Florjan ni zutisnil o-česa. Slonel je mul otrok »m, mu pokhidiil roko n« vroče čelo. Pri-govarjal mu je, naj spi. pel mu je pe^iui iu žvižgal. Otrok ni zaspal, le zdaj pa zdaj je za č ume l za nekaj minut. Forjan ga je nosil po M*hi, ga zopet pokladal na |K*teljo, kuhal mu je vso not- in mu ponujal. Maks je le pokosil. (Mimajal je glavo. Sopel je vedno težje. Ko so zapeli petelini in je Vstali jutro, se je Florjan brez mori zgrudil poleg otroka in gluho za-Jiitcl. Sel bi bit po zdravnika, a bil je sam. Čakal je. da >e otroku obrne na liolje. Maks ga je gledal tako milo. kot bi ga nemo prosil I »omoči. Za oiVtme kliee *e ni več zmenil, (iil j*1 ves pogreznjen v biilrčiiio, prsi *o mu burno dvigal« . Proti večeru je Florjan planil iz h še in zaklenil vrata. Se pa je je hitel do ceste. zavil je k prvi hiši in polrkal na '»kno. — Soseda, stopite k Maksa! Po zdravnika grem. lida je že temin, ko je Florjan š* veil no jra/il blato. Postaja se mu še nikoli ni /dela tako oddaljena. Ali Ihi re- zamudil vlak .' Prišel je do nasipa, ko je vlak hrumel mi-m o. Kil je zadnji. Da bi prišel vsaj ki.k voz! Florjan je sklonil gla-v Vozovi >o šli v mesto .rutraj. /vi čer so se vračali.... Za njim j« pi vozil avto. Florjana je obsvetila žarka luč. stopil je na kraj ceste in dvignil roke. Vozač si' ni zmenil /a znamenje. Kolesa so šumelaj blato je brizgalo na visoko. — Moj 11« »g! Moj Hog! Florjan je '»-tal omamljen sredi ceste. Z dlanjo si je otmil blato čela. 1'mHna noga mu je zlezla v stran, zdaj pa zdaj mu je skli-•Miila v mokrem blatu. Opiral se je bolj na palico kot nanjo. Veter je bi i.el v brzojavnih žicah. Dež mu je zaganjalo v hrbet, mrzle kaplj" so mu padale za vrat. Bila je ujejrova najhridkcjša pot. Misel, da Im» vse prepozno, ga je <:i\je preganjala. Kdaj pa kdaj je stopil v kotanjo in se opotekel. Telesna moč mu je bila že izčrpana le volja mu e dajala vedno novih sil. —- V uiesto pridem in se bom 'grudil. Da bi le prej ne omagal! Navdajale so ga zmedene, ntrzli-ČI-. misli. Spomini so se družili z di-godki tiste«ra dne. Tako trpko, lailcstno se je vse ujemalo! Ali je življenje res le navaden račun, .-.mrt krnčnn v.-i ta rnzličnih ^>o-st.ivk • Slednjič je prikazalo mesto. Florjan je zavil med prve hiše in postal. Tako je bil ttčrpan. da bi bil zgrudil na ulični tlalt, hrbet m» mu je sključil. Vzravnal .se je in se opotekal dalje. Dosegel je prvo hišo. na kateri je bila tablica oste-iji je ležal Maks: hil je hli-d. mi-icn. da še nikoli tako. Oblekli sn ga v belo srajei. ročice je iinol sklenjene kot da je zadremal med molitvijo. — Ali je umrl! — se je Florjan težko odhrkal. — Ob pol enajstih. — je zinila suha soseda. — .le že meil angel-c*i. Florjan se je opotekel do po- in dobre, zvedave in*i. Marjuta se je'Melje in se sklonil nad otroka. — »krenila do njega. j S'rmel e nekaj trnutkov v obraz. — Daj. stopi ti v kavarno in nato se je znova opotekel do vrat p< .kliči zdravnika! Saj on ga ne pozna. Mož je prikimal in odšel. Ali je Marjuta spcraiala. da se Florjan' v drugo. V prvem nadstropju je pel zvonee. slišati ga je bilo na ll-lico. Florjanu <•* je zdelo, da je to brneči klic njegovega srca. Nihče -t* mu ni oglasil. l'ra je bila pač nenavadna. Florjan je zastokal. V pritličju se je odprta okno. Na ulico je pogledala čruola*a ženska. Koga išče! Zdravnika. Sila je. Ali ga ni doma.' Ne. nihče se n- oglasi. Da. ob tej uri navadno s:*di v kavarni. — Bog. kako bi ga dobil ! Ženaka je pogledala Florjana pozorneje, nato se je zavzela: — VI ste Florjan .' f>a. on. Bila je Marjuta. Zel> se je spremenila. Zdela se mu je lepša kot pred leti. ko je sedela z o-trokom v naročju ob ognjišču. Kako lepe la>e je zdaj imel a j Na rokah je držala dojenčka. Ali je pori če na Za njo je stal moški in držal čtiMiik v rokah. Imel je rjave las« OTOČJE SREČE Xa sliki vidite prizore i/, najnovejšega filma "MU. IJOBINSON (IKI'SOH". ki ga bodo pričeli kazati v sredo «lne 21. septembra v Kivoli Theatre, Broadway in 4!'. cesta. New York City. Kaj naj naredi? Se enkrat se je rzrl po navzočih. Nato je skril obraz v roke in s<> razplakal. Xastal je globok molk. Prva ve-stežka drži na nogah.' Poklicala lik.- žalost, ko je bil o*tal z stroga je v kuhinjo in mu ponudila Mol. Sedel je, kot hi se zgrudil. V »cika minuta čakanja mu je bila neznosna. — Otrok ti je bolan .' Edinev* — Kdmer. Florjan je srtrmel v težke, žil-nate noke. ki so mu ležale na ko-leiiih. — Ta je moji tretji. — je Fur-lj.uka pokazala na ilojenčka. Tako.' Florjan je trudno nasmehnil. Va\ mizo je sedel deček ki pinal nalogo. Imel je črne oči in visoko čelo. Tega je takrat pestvo-Viifa. je pomislil. 1'prl je oči v M; rjuto. Ali je uganila njegovo misel Poghtlala je v tla. — In žena — Žene nimam več. — j«> Florjan izrekel počasi, težko. — Cmrla .' — Ne. Sla je v Kairo. Ne vr-i.e se več. Marjuta je nepremično zHi vanj. Itarnme!a .ie njegovo potr lost, rahlo sramovanje pred njo.I kom sani. druga ob sinovi smrti Začetek in konec trpljenja. V solzah, ki so mu lile po trdih, ra-skavih rokah, je bila vsa obtožba, beda njegove Hnš*». Kn se je izplakal. je pogledal po ženskah. — Napravite, kar jo treba, .laz n~* morem več.... Cmaknil se je v ie.ho. Ob mizi je stal zdravnik in kadi! «*igareto. — Prepozno sta me poklicali. KONEC VESELJAČENJA Z NAJDENIMI BANKOVCI Dolgo Ukana ciganska dvojica, nje pa j<* zavila S00 Din. ki so se "><)-letu i Jure Iludorovac in nje- našli pri natančnejši preiskavi na go v m 2"Jletna lepušua družica Kri- orožniški postaji. stina, ki .sta našla prejšnji mesec __ , . , . . ... ... .. I*red preiskovalnim sodnikom v na cesti, ki vodi z Semiea na (»ra- 1 ...... 1 Novem mestu je Kristina izpove- j dala. da je šla sredi avgusta s svojim Juretom iz. Semiea proti Oradeii. Naenkrat je /.ajrleda 1 i «>h MADŽARSKA GROFICA IN KOMUNISTI dae. denarnico posestnika in trgovca Judniča z Vincga vrha. \ kateri je bilo ll>.:{?.") iKnarjev. »ta po iloi-gem zasledovanju pred dnevi v Krški vasi padla orožni-1 kom v pest iu xo ju doveilli v ZH-]iore nitvoiiLcškega okrožnega sodišča. Aretacija obeli prefrigan-cev. ki sta živela s tujim denarjem pot meseca v pravem raz- •I. Tf.liko otrok umre.... Če ste mi kaj | J(' ^vršila na dokaj dra- dnlžni! Malenkost za bencin. Saj j matičen način. Po nekem šoferju nisem nič pomagal. | so or,>ž,liki z KrAkt> v:,s! sedeli. — Xe maram zostonj. — je j da je mlada ciganka naročila pri Florjan |>oložil pred zdravnika1 avto. s katerim se ona in denar. — Pot ste imeli..,. . »J«*11 nameravata peljati v _ , '.Samobor. Pri naročilu je dala ci- j ganka šoferju tmli predujem l-iO I dinarjev, \* -porazuinu s šoferjem s orožniki napravili na mo-; stu. ki vodi pri Krški vasi preko 1 Krke. zasedo. Avtomobil s potniki je res v določenem času pridir- ODVETNIK KOMUNISTIČNI KOLOVODJA cestnem robu na tleh ležečo debelo listnico. Kakšno neverjetno presenečenje. Bilo je večje število tisočakov in -totakov — koliko je bilo. pa natančno niti ne more povedati. ker da ne pozna dobro or in bivši inadžar-ki državni tajnik 1 vn zaslišan. P«*vedali so mu. /jikaj >o ga aretirali, in priznal ji'. d:i se je pečal s koiimniznioni. toda .siiino kot znanstvenik, ne pa kot politik ali celo agitator. Proučeval j.- komunistično literaturo. razlit manifesta iu pr 'gram marksizma vr.bče. Ni mu pa prišlo niti na nii-s. ! da hi komunizem propagiral. krilo in bluzo. Spotoma sta tudi precej pila in jedla. Dobro založena ta se vrnila na Krupo. kjer l obenem zelo dober prijatelj groti- sta o-taln dva dni. nato pa sta j odšla proti Novemu mestu. Ze pri madžarskima Mailžarski listi |X>ročajo, «la je iz. ledila policija v Budimpešti novega kolovodjo komunističnega po- V obeli se je porodilo nekaj dalj-1 ,, „ . , ' 1 -»v |j.lpt;| na Madžarskem. Gre za o z bajno naglico «>dkri-vali ovinke. Dež je bičal šipe. V Florjano-vem srcu je prepevalo v radostnem upanju. Biho mu je. kakor da beži na perotih in bo prehitel u-sodo. ki ga je preganjala. Maks bo ozdravel! Xa cesti pml hi«o sta stopila i/, avtomobila. Florjan se je opotekel ko pijan. Zdravnik mu je I omagal hoditi. Skozi gorenja rkna hiše je sijala luč. Tz spalni cc je hHn slišati gnvorjenje. I ii imiiiiiiiiiii milili nriii iniriru.......i—Hr'inninimB vetnika dr. R. Molnarja, ki je na-sl«»pal ž«^ v mnogih procesih proti komunistom kot zagovornik in je /ogovarjal tudi nedavno na smrt oi»?>oj«-na in obešena komunista S/a lava in Knersta. V zadnjem pogovoru. ki ga je imel s Šzalavem ja-I pi'oti mestu. Pa najsi je premetena ciganska dvojica, ki je vohaj« nevarnost, zlasti Kristina, še tako obsipala šoferja z oblju- Bethleuovc. soproge bivšega ministrskega pred-i Cršnih srlih sta srečala cigana seduika; sodeloval je t y 11 i pri nje-Martina Brajdiča. katerega je Ju- peni filmu. S tem zagrizenim ko-re bogato obdaril in tudi njegovi munistom je grofica Bethlenova v družini je dal precej denarja. Ko- mrogo intiinnejšim prijateljstvi, liko je bilo, s«> kar ne ve njati. Dal je tudi še z; pomi-.rego je bila z aretiranim vseučili- ]>ijač<» iu ; škim profesorjem. Zat-» ilr. Mad- , , .jedači. Skupno z Brajdičem sta! zsai zahteva, na j zaslišijo v njegovi banu. ce popelje lireko mostu z! ... ' ^ .. - ., , i , . . ... ' 0 ... . . , , .. 'nadaljevala pot proti Smihelu., z:.devi kot pričo grohcu bethleno- najvecjo brzino, je šofer zmanjšal' . I , ..... . . . . . kjer so obiskali tamosnje cigan- vo. Ta zahteva ie dvignila v mad- hrzmo na minimum z izgovorom. J * .... . , , I . , ......... ; sko naselje. \ -a ciganska družna, z; r.skih pohtienih krogih mnogo da mora zaradi slabega mostu vo-' . . ,' . , , . » • ... • ,- • . i kt je štela na ducate glav. je ua prahu in Ipidje so zelo radove«lni. ziti poea«sneje. Ko iia ]e avto prt- TT * . . , ..... ' . * .. . .. Hrobu popivala kar cele tri ilni. lio xulhvc aretiranemu prole- vozil sredi mostu, so se pred njim . . . . .. " - . ... ...,..,. . , Jure je plaeal vse. Ko so o ime- sorju ugodilo ali ne. naenkrat zabliskali bajoneti oroz- . . • (......p - ■ , • -- ... , , .... , ., ! mtni gost i ii culi se cigani i", le/.-, pred njegovo usmrtitvijo, mu e nikov: Ti ^0 okolili oba potnika m . " . . .T.. . , 1 ,____ivl-a' .. , ,. !. . ke vode. so se pridružili radodar-----— -----* ^------ ----------jima napovedali aretacijo. \ oz.ee . ' . . . .. .. ... • ne ju Juretovemu omizju. Iz Snn- se nazai v Krško vas je "iganka , . . . -. .-, . . . ... .... , . h» la ie Juretova trojn-a oilsia pro-Ivristuna izkoristila priliko, da je,,. .r ., , . ti Mrasovem, n vso pot so popi- sna spretno siiravila pod usnjatC v. , . ,. , , ' . i vali.'Xa <»onci so se zadrzalt dva sedež avtomobila ;>00 Dm. v cu- OfuM-j** Tonga leži v Južlleftii morju in .s|»ada med iiolineška o-točja. Šti-je - premnogo roilovituih i točkov z milim tropskim podnebjem in ga je odkril l»>4:t. slavni broilar Tassmann. Kapitan Cook ta je i>bi<«k«l I. 177J. in mu je sem zaraili gristoljubiiosti njejroTth j rebivalcev. Največji otok imenuje Ton-gr.iabu in meri »>07 kvadrat kilfi-mi trov. Na Tongatahu.^i je prestolnica kraljice Salot Tiilm. v bistvu velika vas. Podaniki te vladarice. ki jih je |vr» zadnjem štetju ■JM.507, so dejansko najsrečnejši ljudje na svetu. Ne vedo ničesar o gospodarskih krizah, ne potrebujejo niti uvoza niti izvoza, boj iza obstanek jim ji- nenan. ICih. banan, kokosovih orehov. vseli ui-^giV-ih južnih sadežev je tu toliko, da jih ljudje ne morejo niti vseli porabiti.* Čeprav je Salot Tubn ofieijelna v i: ilariea otočja Tonga, upravlja fieželo v resnic-i njen mož <> p <-r.iočjo dveh ministrov, ki ju inie-ni-je kraljica, kajti Tonga je av-tokratska država, ki noče niči-sar vedet i o kakšnem parlamentarizmu. Tonga je edina država na svetu, k: i»e |K>zna revščine. Revščino hi tam smatrali za dokaz lenobe in bi jo k.'/nova 1 i po zakonu kot zl vin. Cii-i do-eže Tongajec 16. leto. j iejine »>d države S akrov rodovitne zemlje, ki jo mora obdelovati vse življenje iu Ostane tudi v.-e življenje nji*gova last z vsem. kar na njej pridela. K » umre s«* zemljišče vrne državi in ga dobi drug polnoleten državljan, za vdovo in nedoletne otroke pa -krbi država. Kraljica Salot Tubn. ki ji je angleški kralj Jurij pravkar poslal k. niandei-ski križec brilske države, ■,!• je vzgajala v Sydneyu. Obvlada ;«i»gleščin<» popolnoma. a govori rajši v domačem jeziku. Njena civilna listri znaša komaj -000 d«»-'laicv ua tne.^ec. a še to je za ta- n.ošnje razmere več nego preveč. Zgradila sj je mično vilo in je kupil:: na Angleškem prvovrsten av-ro. s katerim obiskuje naselja na Toogatabuju. Šofira siima. Za obiske v provinco, na stotine droh-i,ili otočkov, ima lepo jahto. Oirok ima četvero, ki jim posveča vi's prosti čas. Ljinlstvo jo ima zelo rado. ker je od sile pravična. Njenega moža. ki je notoričeu pi-v« c. pa ne marajo. Pije najrajši šampanjec, ki mu ga dobavlja dvorni eereimmiar. zastopnik neke znali.4 tvrdke za s««kt. Otočje Tonga pozna samo eno zlo. in to so pogosti vulkanski potresi. zaradi katerih izgine zdaj ta oli ček zdaj oni v globine morja. Brez te nadloge pa bi bih« otočje res kraljestvo popolne sreče. na smrt obsojeni komunist baje i/ročil vodstvo komunističnega po-krtta na Madžarskem. Policija je tmdla proti Molnarju preiskavo, kt. je baje poslal zaupne akte iz procesa proti Szalavu in Fnerstu k«-munističnim listom v inozemstvo. zlasti v Berlin in na Dunaj. Preiskava pa ni dosegla zaželjenc-gy uspeha in šele zdajt ko je policije zvedela, da je prevzel dr. Vol na r vodstvo komunističnega pokreta na Madžarskem, se je za-e*4a intenzivnejše zanimati .za to zadevo in je baje dognala, (la je lo res. Pri dr. Molnarju je napravila j>olicija hišno preiskavo in zaplenila mnogo obtežilnegn materija-U. Molnarja samega j>h ni zasačila. ker je že poprej {mbegnil na Dunaj. Aretirala jc njego\T> strojepisko Marijo Mlskolczi. ki je presedela tri dni v prewkovalnem apont, kjer so jo temf4jito zaslišali. potem so jo pa morali izpu s-titiv ker se je izkazalo, da nima na vest nobenega greha. SMRT NEPALSKEGA MAHARADŽA ' Tr Kalkute poročajo, da je v Nepalu umrl mahardža Tribhubana Bir BiKram Jang Bahadur, eden nejimovite.jaih indskih kneeov. Pokojnik je že s svojim 15. letom pre-\ ze! regentatvo po očetu. 1929 pa je postal tudi ministrski predsednik svoje vlade. CENA DR. KERNOVEtiA BERILA JE ZN1ZANA Aogleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOfcS) lt»n dneva. Sli so tudi na veslico v Krško, kjer so se izborno zabavali. Iz Krškega so ubrali pot proti (Vrkljam. Jure se je močno zanimal za avtomobile, ki so mu izredno ugajali. Kako ti to drči brez vprege! Na avtomobilskih vožnjah, s katerimi je .lure vmes delal krajše in daljše izlete, je se-ve tudi zapravil precej denarja. Obdaroval je vsakega cigana, ki je prišel do njega, ali ga je le slučajno srečal. A" Kandiji je Jure kupil nove čevlje zase in za Kristino. Jure pa je pri zaslišanju izpovedal samo to. da se popnlnoma strinja s Kristininimi navedbami. Oba čakata zdaj v zaporih na sodbo. Da bi bila zagrešila kaj nepoštenega, jima ne gre v glavo. Bilo j«- »zanju pač le čudovito srečno in nevrjetno naključje. da st a v teb hudih časih, našla toliko denarja kar na beli ees-ti. BORBA PROTI RMENI MRZLICI Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NAROUA' 211 West Mth Stre«) New Xerk City KONGRES FAKIR JEV Indijski beraški menihi in fa-kirji prirede oktobra v mestu Al-1 ah obad svoj prvi kongres, na katerem bodo protestirali proti zaničevanju- ki ga mojrajo pretrpeti zlasti v indijskih pomorskih mestih. - . ..... - . — ~ " > Braziliji oljstoji že tri leta polk ki mu je naloga boriti se proti rmeni mrzlici. Ta bolezen povzroča še ne natančno znan mikroorganizem. ki ga prenaša majhen komar. Direktnega okuženja oil človeka do človeka ni. toda število žrtev rinene mrzlice je v tropskih deželah ogromno. Brazilski polk za uničevanje te mrzlice vzdržuje s l>0 odstotki Rockefeller jeva ustanova, s 40 odstotki država. Vojaki so uniformirani. toda oboroženi z dolgimi lestvicami in brizgalkami. Po mo-č vara h. počasnih rekah in vodovodih ter mlakah uničujejo ko-inarjevo zalego z mešanico i-z kri-zanteinovega olja in petroleja, ki jo hitro nsiurti. P«» vseh sumljivih vodovjih zareja.jo tudi neko ribico, ki je požrešna na komarje-vo zalego. Množi se hitro bi doseže zaradi svoje nezaiatnosti najbolj skrite kotičke. Din-im so prej v liio de Jajieiro, k.?er tabori del tega polka, zaznamovali vsakih par let večje in manjše epidemije rmene mrzlice, ne beležijo v zadnjih letih zaradi nje nobenega smrtmega primera več. , Naročite se n*, "Glas Naroda" — taheiH alovensld dnevnik t Zdra- NOVI PLESI Mnogim bi bilo gotovo hudo, če ln prišla jesenska sezona pa bj ne piinesla novih plesov. Plesalci in ploalke si pač težko mislijo j^oen m zimo brez plesnih novosti. Da trdi leto.-, ne bo hVez njih. so poskrbeli svetovni plesni mojstri, ki so pripravili za jesensko in zim--ke sec. on o več novih inoilernih p h sov. V glavnem gre za ilva novi plesa, ki se imenujeta eharlestep in taptrr>t. Zlasti tap-trotu se baje oi»eta sijajna biKločnoBt. Pa tudi eharlestep ne sinemo |>odcenjevaJ i i'i zamenjavati s charlestonom. — ("harh^step je v 4 4em taJvtu. — spremlja ga dokaj nagla godba 48 do of) taktov v minuti. Ples je elastičen, ] »rožen. Taptrot ima počasnejši tempo. 2ti do 3f> taktov v minuti in se približuje slow-foxu. Ta ples je namenjen za prenapolnene dvorane. kjer bi plesalci težko dvigali noge tako. kakor ih morajo dvigati pri chariest epu, ne da bi suvali sosede. Zato so koraki pri tem phsu kratki. Z levo nogo se stopi nekoliko naprej, desni se menda takoj stoži po nji in brž stopi za njo. Teža telesa ostane na levi 1K>-gi. šteje se z leve. Tap-trot je haje zelo ljubek, tudi na oko prijeten ples. Poleg teh o. Posebno bogata torej jesensko sezona na plesnih novostih ne bo. S;eer pa moramo plesnim mojstrom priznati, da so v svoji iznajdjivo-sti itak izčrpali skoro že vse možnosti in da nam mnogo novega sploh ne morejo več pripraviti. *«IAI > i I O D i" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 16, 1932 nCB LARGEST 8LOVEHS DAILY tat V. 0. \ VSAKDANJI KRUH \ 4 —^^——iii i ■ ROMAN IZ ŽIVLJENJA K \j Za Glas Naroda priredil L H. £ 5 (Nadaljevanje.) Mina ne prestraši, da se ji strese sree. ko zazvoni skriti zvonec, ko stopi na stopnieo. To je bilo ostro, brezkončno zvonenje. Ni se upala traffiti, pot jo oblije. Hvala Bogu, zdaj preneha'. Kerta jo je potegnila edel na voz in se je s psi peljal na glavni trg. Dolgonosi auhi živali sta drvili po nočno tihih ulicah, kot bi imeli vraga v telesu. Ako je bilo treba, je bil na mestu že ob štirih. Tedaj se je pričelo pogajanje za ceno. ponudbe in še večje ponudbe pri dražbi, prerivanje med malimi trgovci, ki so se drenja-li okoli ko&ar in zabojev. Kadar pa je prišel oče Režek s težko obloženim vozom, katerega sta psa le s težavo vlekla po že obljudenih ulicah, domov, tedaj je legel v posteljo, ki je bila še vedno prijetno gorka toplote njegove zastavne boljše polovice in je spal do poldneva. fV je zvonec še tolikokrat zvonil, če je bil v trgovini še tako g-Iaano govorjenje, gospod Režek je nemoten smrčal dalje. V izbi, katere nkzko okno je bilo pod površino dvorišča in pred legar umazane šipe je sapa vedno prinašala vsakovrstne smeti, je imel dtarej&i sin svoje stanovanje. Boječe sta pazila oče in mati, da Arturja ni nikdo motil, kadar je sedel pri svojih knjigah. Vtepli ■o »i v glavo, da mora najstarejši študirati. Potem bosta,' kadar bodo enkrat njihovega sina imenovali "gospod doktor", saj vedela, aakaj »ta garala. — Je zelo brihten, — pravi Režek. To mu je vtepla v glavo njegova žena nikdar ni pozatbila pripomniti: — Izvanredno nadarjen. Iz njega bo nekaj! Amalija Režekova je smatrala Arturja kot drago naročilo o-nega "gospoda doktorja**, ki je tedaj, ko sta skupno z njeno materjo oddajale meblirano sobo v najem, stanoval pri njih. — Skoro bi postala doktorjeva žena. — Je s ponosom pripovedovala, — ako ne bi umrl za jetiko. G uijena ai obriše solzo. Da, svojega dobrega "doktorja", j« v dobrem opominu, četudi je v zadnjih tednik nje- gove bolezni že pričela hoditi z Režekom. ^Jedaj je bil Režek delavec v neki trgovini. Z njegovim prihranjenim denarjem in z denarjem, ki ga je zapustil "doktor", sta si ustanovila ognjišče. V majhni kuhinji je spala najstarejša hči Trudi, ki je bila v neki trgovini zaposlena kot prodajalka. Imela je sedemnajst let in Četudi je spala v kuhinjski mizi, katero .so ponoči raztegnili in napravili iz nje posteljo i-n četudi se je umivada pod pipo vodovoda, jc vendar izgledala kot majhna dama. Lepo so ji pristojali ceneni čevlji in grobo spretene nogavice, ki jih je rada pokazala, kadar je stopila v poulično železnico. Na-se je mnogo držala. Ker je imela daleč do trgovine, so ji stariši pozimi dovolili, da se je .smela voziti na' delo s poulično železnico. Toda pogosto se ni posluževala železnice, temveč si je denar obdržala in tedaj je hitela na delo in z dela, da ji je pohajala sapa. za prihranjeni denar pa si jc kupila jopič, izdelan po najnovejši modi. Kar zaljubljena je bila v svoj jopič, kajti prsa je napravil polna in pas je bil vitek. Mimo nobenega izložbenega okna ni mogla iti, ne da bi se v ^jem pogledala. Dolga peresna boa ji je segala do kolkov; v njenih bledih uh-i j šli. so blesteli stekleni dijamanti. Mali topi nos »z gibljivimi nosnicami je gledal v zrak, za bledimi, nekoliko polnimi ustnicami so bliščaLi beli zobje. Zjutraj je vedno vstajala pol ure prej, kot je oilo potrebno, četudi bi bogve koliko dala. da bi smela še dalje le-žai v kuhinjski mizi pri svoji se.stri Greti. Vedno je bila trudna, toda nič ni pomagalo: ogrevanje in ovijanje las je vzelo mnogo časa. Tu je s šklepetajočimi zobmi, v kratkem rdečem volnenem spodnjem krilu klečala pred majhnim ogledalom. ki ga je postavila na rob peči. Dvajsetkrat, tridesetkrat je morala vtakniti škarje v plamen petrolejke, da so bili bogati valoviti lasje v popolnem redu. Dvanajstletna Greta je bil ubog črviček; njeno govorico je bilo komaj razumeti. Zdravnik je rekel, da bi bilo tej napaki mogoče pomagati z majhno operacijo, toda Režekovi niso bili za kaj takega. kajti preveč .stane. Menili so. da ji bo napaka sama pošla. Tako je ostala G reta zasmekl ji v predmet .za sestro in brate. Ker je vsled te napake tudi zelo težko požirala, so ji drugi pojedli izpred .losa vse najboljše. Polagpina se je še celo odvadila govoriti; ko je postala starejša, jo je bilo sram. Tilio in boječe se je bledo, boleh-lio dekletce plazilo ob stenah; v trgovino se ni smela- pokazati, kajti mati bi jo takoj zapodila. (Dalje prihodnjič.) NASI V AMERIKI DVA JAPONSKA KAPITANA Japonski častniki, kateri iz ne-zi auih vzrokov nenadno izginejo, sv. .sila važni za usodo Mandžurije. Pred 11 meweci je 44izginil" kapi- s > pričeli drugo etapo svojih vojaških operacij, katerih objekt jc tokrat provinca Jehol. Maiulžur->k; država bo imela nalogo kriti tan Na k am ura. Japonski obla>tui- ar.cksijo te province in japonsko ki nikakor niso mogli pustiti tega primera kar tako pri miru in ?.o poslali vojaštvo v Mukden. Ker pa nihče ni z gotovostjo vedel, kje je prav za prav kapitan Nakainu-ra, so japonske čete prodirale v vse smeri, proti jugu. proti aeveru, prot zahodu in vzhodu. Iskanje kapitana. Nakanmre se je končalo z vojaško zasedbo tr.*h vzhodnih provinc in u>tavnovitvijo "neod-viMie mandžurske države". Mandžurski zgodovinarji, ki pišejo v japonske liste, so nepričakovano odkrili, da pod nekdanje območje oblasti Can-Su-Liana niso s pedale le tri vzhodne province, temveč štiri in da se tej četrti pravi Jehol. Tako pravijo "izgodovi-narji". Pri tem so kajpak zamol-da je ta provinca za Japon- vojaštvo bo med "iskanjem kapi-t; na I>imita" vjse te operacije mimogrede izvedlo. Ja|M>nske čete pa lie kažejo svo-]•■ aktivnosti le na jeholskih nie-jtili. Tudi v južni Mandžuriji so pokrajine, ki se jih okupacija ni dotikala. Te pokrajine meje na pas, ki veže Mandžurijo z notranjo Kitajsko in ki omogoča dtop do poti, vodečih v Tientsin. Mukden ski dopisnik ofieijozne japonske a^nture Simbun Rengo je te dni objavil v čaj»opitsju, da je večina državnikov in goe^podarst venikov nove mandžurske države doma i'. pokrajine Ljuanlio. Ti "državniki in gospodarstveniki" so po vsej priliki polni domotožja in bi zato rjdi priključili to pokrajino .iri.ndžurski državi. Dejstvo, da leži 28-1 etni Frank Blatnik. Jr. iz Spring Valley. 111., blizu La Salle in Miss Elizabeh Pa pes h iz Chi-caga sta imela vse urejeno za slovesno poroko na Delavski praznik, ilne 5. septembra v domači farni cerkvi sv. Antona. Ker je pa ženin v soboto nanaglomo zbo.r lel, so ga naslednji dan prepeljali v St. Mary's bolnišnico v La Kalle v svrho operacije na slepiču. Ker je ženin iskreno želel hiti poročen, so pozvali župnika Rev. Blanca iz Spring Valley v bolnišnico, kjer je izvršil poročni obred ob bolniški postelji ženina, preden so istega položili na operacijsko mizo. Pri tej žalostni poroki so bili navzoči .starši ženina in neveste ter bližnji sorodniki. Mr. Frank Blatnik je preživel kot zakonski mož samo dva dneva in pol. kajti vsled ponesrečene operacije je preminul v sredo dne 7. septembra ob 7.'10 zjutraj. Zadostna svatba .se je spremenila torej v najhujše — v pogreb; pač hud udarec za prizadete. Pokojnik je bil rojen v Rockvale, Colorado: zapušča mlado vdovo, starše. pet sester in tri brate. — V Chisholmu. Minn., je dne 2. septembra po celo leto trajajo či bolezni umrla Mrs. Barbara (i o ved n ik soproga rojaka Martina Govednjka. Pokojna je bila rojena v vasi Suh o i je pri Metliki. Stara je bila 53 let. V Ameriki je živela 28 let. Ka-njka zapušča tukaj žalostnega soproga, štiri sinove in dve hčerki. Ena izmed hčera je svetovno znana plavalka, 16-letna Anne Govednik, ki se je udeležila zadnjih olimpijskih iger v Los Angelesu. — Dne (». septembra popoldne ob 1. uri je bil na mestu ubit rojak 'Frank J. Gergovich. ko je delal v rovu (premogovniku) 31. & H. Zinc Co. V La Salle. IU.; nanj se je namreč vsul a plast kamenja. Pokojnik doma iz Stranje vasi. fara Bda cerkev, v Sloveniji. Jugoslaviji, .h* bil star ")7 let. Zapušča ženo Mary in osem od rast lih otrok. it 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. sko tudi v vojaško strategic-nem in Ljuanho v zgoraj omenjenem pa politično gof|podar>kem pogledu \su. stn-eda ni važno. Dalje javlja izredne važnosti. Na jugu meji na Simbun Rengo, da so "vse pripra-liajpin-Tientsin, t. j. neposredno vf za aneksijo pokrajine končane ,e dotika severnega dela notranje ,„ (}a je treba v bližnji bodočnosti Kitaj.ske. Mimo tega bi okupacija pričakovati vstaje domačega prebi-.c province končno vel javno potiš- ■ v«» 1stva, ki se bo obrnilo na m arid-aila vojaštvo Can-Su-Liana za Jursko vlado s prošnjo, naj vklju-idtajski zid iu tako omogočila po- či v svoje meje tudi njihovo popolno osamosvojitev inandžunike krajino." Tako nam je torej ja-države. Škorci provinco Jehol vo-l iijo jw>ti v notranjo Mongolijo in *-- »citod dalje v mongolsko narodno •t-publiko, ki je pod sovjetskim ,) rot ek t oralom. Okupacija Jejiola, ki kapitan Isimito. 7. avgusta je "tab japonske divizije, ki je nastanjena v Tsinčauu, izročil jthol-^fcim oblastnikom ultimat, ki so ga dobili kitajski oblastniki od japonske vojaške kamarile. Naj bo odgovor jeholske vlade tak ali tak, eno je gotovo, uaoda Jehola je zapečatena, Japonski vojaški krogi Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. \8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN v SHIPPING NEWS .-umi ves načrt aneksije tega kraja. H kratu bodo pod pretvezo, da morajo ščititi Korejce, živeče v T.si-vr.tidauu, poklali vojaške oddelke tudi severovzhodno od Tientsina. Tako torej japonsko vojaško poveljstvo pripravlja operacije v treh smereh hkratu: v Tientsin, Baj-p;n in proti Jeholu. V koliko ?>e ho japonskim oblastnikom posrečilo izpolniti dane naloge, bo po-kavala lx>dočnost. Toda že danes je jasno, da se je položaj na Dalj-M iii vzhodu sila poostril. Naključ-j:* hotelo, da je bil japonski ulti- i1 nt-utMchlantI v Cherbourg in » lUrnbur« 23. septembra: v v'h-rtKjur* Westr inland v Ifkvr* 24. septembra: SATritNlA V Tf.ST I^favt-He v H ivre Kott*-rdiim v I >.u!oKnf aur M,. Cleveland v Cli<;ri^urc In v lUm'u^ 25 septembra: Eurofa v • *h-rl...iirK |n v Bremen 28. septembra: l'r»-H MaHini v Havr« lu-rrlif; ri.i v ( hpilniurg >9. septembra: »:»-n. v StP'iWn v Hrtmrn N't-w Vork v ChcrUmtf ln v llimliu g 30. septembra: lli.m»-ri<- v tM rg Minnetonka. v tlavre t. oktobra: I!" v l;rein#>n Mi'u.iiik*-.- X Ha m burr in Cht-rbourv Vwmtim v H. ulur| Manhattan v llavrt- 6. oktobra: l>rt-«il»n v Br»-m-n Alt« rt Ha Iliri v llamburf 7. oktobra: ' »IvrniMc v «"li»-rlH.i4rB 3. oktobra: P;»ii«» v Havre v i:.n...i Sl.ir*-n!^rj«l.rn« v li«>iil<.gri^ »ur Mer 19. oktobra: IVrrri^ria v I'hcrliouri 20. oktotra: lir >1f Krame v lluvr« v Bremen l»fUT» hlanil v I luml.urg Come I'nto Me ~ fino vezano Key of Heaven: film vezano ................................35 v usnje 'fezaixi —.......................ll v uajfinfjše usnje vf/.ann ........1.2U (ZA flUKASIJSi Key of Heaven: p v c-eliil*.l vezano ........................l.SP I v o<»l«iITd:im V li<>uloKne sur Mer POUČNE KNJIGE L. oktofr,; >.'<"«• V<.rk v Hair.liurir Angleško slovensko berilo ............Z,— <:*-nej.»5 v»»n st.ut.en v iiremen Angleško-slov. in .slov. anpl. slovar 30 2a Cktobra: Amerika iti Amerikanel (Trunk) 5.— ' Hympi« v Ch.-rl«.urg Angeljska služba ali nauk kako »e oktobra: . . „ . SATI KXIA v Trst naj stiw k sv. maši .................10, EltTOflI. v Raj nalezljivim boleznim __________________75 Veendam v Boulogne sur Mer Cerkniško jezero................................1.^0 Domari ilviitozdravnik l>ro5irauo .1.25 j l)oma/i zdravnik po Knaipn: i»rosirauo ................................1*5 I Domači vrt —................................1.20 C«ovedoreja ........................................ Gospodinjstvo .............................*1 JtM llitrl ra^unar __________________________75 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek 1.50 2. zvezek. 1 —2 suopIC ............1.80 Kletarstvo (Skalirky) ...................2.— Kratka srbska erammtika ................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov '-------—...........Ji Kaiio se postane državljan /.. 1). .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenjp ........J>0 Kubitna Ratunira ......................-75 Liberalizem .......................................5« Ljubsvna in snubilna pisma ..........-35 Materija in eneriijn ....................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L z v.............................M II. zv.........................................JS9 'Oba skupaj centov) V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Elcspresnem Parnika PARIS 20. Srptrmbrn (opolnoei) Oktobra — 11. Novembra LAFAYETTE 24. Septembra — 15. Oktobra ILE DE FRANCE 1. Oktobra — 20. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L GOS LAVI JE pojasnila in potne net* vpra-iajte mit pooblaUene agenta SpeaeK Jdne 19 STATE STREET. NEW YORK Naročilom je pruožiti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 all 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandlrajt« pismo. "GLAS NARODA" ti« W 1« Street NEW IOBI VSE LINUE IN PARNIKE zastopa LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 135» Second Ave., New York. N. Y. Pišite po naš brezplačni vozni red za vse najboljše parnike.