284
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Pričelo se je zopet živahneje življenje: zborovanje ogerskih ministrov in bana hrvatskega, bivanje srbskega kralja Milana, koj za njim prihod rumimskega kralja Karola, blamaža dunajskega mestnega zastopa, električna razstava in še več druzih manjših dogodeb vrstilo se je pretekle dni tukaj zaporedoma. Vendar pa še vse to javnosti ni toliko zanimalo, kakor smrt grofa Chamborda, po postavi kralja francoskega, dejansko pa le pravicoljubnega, vernega, blagega plemenitaša, kateremu je bila vedna spremljevalka krščanska ljubezen do bližnjega.
Grof Chambord umrl je po 40dnevni hudi in mučni bolezni v Frohsdorfu dne 24. t. m. zjutraj ob l^U uri-Veliko se je ugibalo, koga bode on imenoval za svojega naslednika glede pravic do prestola francoskega, pa v testamentu — trdijo — o tem ni besedice. To pa so poročale nekatere novine, da je uže pred več časom umrli pisal pismo do grofa pariškega sorodnika svojega, v katerem je ponovil svoja načela in jih živo priporočil njemu, postavnemu nasledniku svojemu; sicer pokazal se je tudi v oporoki svoji dobrotnika ubogih. Pogreb ima biti dne 4. septembra v Gorici.
Električna razstava začela se je oživljati, pričele so se tudi večerne predstave, katerih zadnjo obiskalo je nad deset tisoč ljudi; tudi je otvorjena železnica električna, katera je izpeljana po delu Praterja.
Veliko mesecev prežvekavali in pisarili so uže dunajski judovski časniki in njim enaki mestni zastop vprašanje zarad razdelitve vodstva železnic po raznih deželah in hujskali s tem Dunajčane zoper sedanjo vlado, češ, da hoče Taaffe Dunaj na nič spraviti. — Pretekli četrtek izročili so dunajski župan in dva njegova namestnika cesarju dotično vlogo po sklepu mestnega odbora. — Odgovor cesarjev, katerega sprejela je mestna deputacija, je jako zanimiv, in obsega: prvič rešitev to, da bode vlogo izročil za primerno vcenitev in rešitev. Drugič: da so skrbi izražene po deputaciji brez dejanskega vtemeljenja, ker zadevajo vse premembe samo tehnično potrebne vredbe za to poklicanih vladinih strokovnjaških uradov, dalje da take naredbe ne bodo škodovale gmotnim, še manj pa kulturelnim koristim prestolnega mesta; javne koristi pa varuje in bo varoval cesar skupno z vlado in državnim zastopom v blagor vse države, — želi in pričakuje pa cesar za blagor prestolnice rešitev imenitnih krajnih vprašanj po mestnem zastopu in zato je bila in bo vsa podpora cesarjeva in vlade na korist Dunaja zmiraj gotova.
Dne 27. t. m. pričel se je splošni trg za pridelke, ki kaže, da bode naši državi mogoče, vnanjim državam prodati pšenice pet in pol milijonov, ječmena pa tri milijone met. centov. Rži in ovsa pa se ne bode moglo nič izvažati.
Istrija. — Deželni zbor bil je včeraj sklenjen, po tem, ko je deželni glavar izrazil obžalovanje o odstra-
njenji  slovanskih  poslancev  in  izrekel   nado  složnega vdeleževanja v prihodnjem zasedanji.
Hrvaška. — Ban grof Pejačević odpovedal se je svoji službi, cesar sprejel je tudi odpoved, samo da izvršuje uradne opravke do imenovanja naslednika. To je znamenje, da žugajo sosedni Hrvaški zopet časi boja, kakoršne je morala bojevati za časa bana Raucha. Govorilo se je sicer o poravnavi, po kateri bi pri skupnem grbu odpadel vsak napis, toda o tem bode sklepal še le ogerski državni zbor, poprej pa se morajo povrniti grbi z magjarskimi napisi na ona mesta, kjer so bili. — V Zagrebu je zdaj sicer mirno, pa nemiri pričeli 80 se drugod. Ogerski časniki pišejo o uporu iz Marija Bistrica, kjer je bil baje hud krvav boj in so štirje kmetje ostali mrtvi, župan, tajnik in en žandar pa težko ranjeni. Ogerski listi trdijo, da so upor, ki gre zoper Ogersko sploh, provzročili Starčevičanci. Poslanci narodne stranke nameravali so včeraj zbrati se v posvetovanje. V Zagorje, kjer se povsod boje še novih uporov, poslali so mnogo vojaštva.
Telegram od včerajšnjega dne poroča, da je včeraj bil popoldne ob 3. uri 40 minut kratek, precej hud potres s podzemeljskim vršenjem.
Ogerska. — Nemiri zoper jude se ponavljajo ir širijo. Pretekli četrtek vzdignilo se je krščansko prebivalstvo v Čisto magjarskem Zala-Egerszegu zoper jude, je pokončalo, kar je našlo in je tu vojake, kateri so prišli miriti, odgnalo. Kmetov in vojakov je več mrtvih in ranjenih. Tudi v drugih krajih so protiju-dovski nemiri. — Ni se pa tudi čuditi takim prikaznim, ker po Ogerskem in v Galiciji je v mnogih krajih kmet prav v resnici le suženj judov, zato pa takih nemirov ne bo konec , dokler se žalostne društvene razmere v teh krajih ne predrugačijo.
Francoska. — V Tonking pošljejo še 1500 vojakov, Ker se razmere tamošnje bolj in bolj poojstrujejo. Zadnji čas morala se je tam posadka francoska, ki je poskusila napad, po hudi bitki zopet umakniti, drugo pot pa se ji je vendar posrečilo, zasesti nekaj trdnjavic ob morji in pokončati, kakor poročajo, 700 sovražnikov.
Ruska. — Car in carinja odpeljala sta se dne 27. t. m. v Kopenhagen. Govori se, da se v Svinemlindu delajo priprave, ako bi se morebiti tam sošla nemški cesar in pa car ruski.
Egipt. — O koleri so najnovejša poročila zopet primeroma prav ugodna. Od 26. do 27. t. m. umrlo je za kolero v spodnjem Egiptu 3, v gorenjem Egiptu par 78 oseb.