O pomnoževanji smokev (fig).
Najuspešneje pomnožujemo smokve s koreninskimi poganjki, ali prav za prav z mladikami, katere poganja smokva krog debla iz zemlje. Ker pa vsaka smokva nima takih poganjkov, rabimo tudi potaknence. Po nekaterih krajih pa sade smokve potaknence narobe, češ, da je to zelo važno, vender je povsem nepravilno. Ker vidim povsod, da napačno ravnajo ter ne znajo gojiti tega imenitnega drevesa, namenil sem si objaviti ta Članek. Ako želimo imeti kmalu mnogo in zdravih dreves, streči jim moramo, kakor zahteva njih narava.
Najbolje je saditi smokve začetek meseca maja, t. j. takrat, ko začno brsteti. Tedaj naj se izkopljejo uže ukoreničena drevesa, oziroma uarežejo potakneoci. Sicer sadimo lahko smokve vse leto, le ondaj ne, kadar je zemlja zmrzla; še celo po leti po senčnih lega*1, vender s slabim uspehom. Zdai imamo torej najugodnejši čas !
Ukoreničene poganjke treba takoj, kadar so izkopani, vsaditi, ne smeš pa odlagati, da bi se korenine na ziaku posušile. Korenine lahko prav malo prikrajšaš, nikakor pa vrha, ker bi se rana vsled velikega stržena težko zarasla. Ako nimaš poganjkov s koreninami, rabiš lahko potaknenco, s katerimi je tako ravnati: Na spodnjem konci jih odreži gladko pod popom. Ker pa ima smokva zunanji del luba zelo gost, vlagi težko predoren, zato je pri sajenji potaknencev zelo važno, da se ves spodnji del potaknenca, kolikor naj ga pride v zemljo, varno ostrže z nožem tako globoko, da se prikaže srednji lub, ki je zelen. Vsled tega vlaga veliko laže vpliva na potaknence, ki v kratkem poženo korenine in mladike. Potaknenec, 25—30 % dolg, prime se ti vsak, ako ga na tak način vsadiš. Kakor pa uže ukoreničeni smokvi ni smeti vrha odrezati, ravno tako tudi ne potaknencu. Za potaknence je jemati enoletne, pa tudi večletne vršičke. Vsakaisor najboljši so enoletni. Saditi jih je kakor trtne potaknence. Tudi mladike, ki so do 1 V2 "/ dolge, primejo se in dobro uspevajo, ako jih po navedenem načinu vsadiš po kakih 25 % globoko. Izkušnja mi je pokazala, da je mej debelnimi poganjki in potaknenci prav malo ali nič razlike, bodisi v rašči ali v rodovitnosti.
Glede lupljenja zunanje povrhnje lubadi naj še opomnim, da je to delo zelo važno pri vseh drevesnih plemenih, katera pomnožujemo s potaknenci, — ravno tako tudi pri trti. V 16 št. t. 1. na strani 155. prijavlja strokovnjaški list „Weinzeitung" pod naslovom: „Das Entrinden der Rebenstecklinge" kot imenitno novost poskuse, ki so se zvršili v Montpelieru na tak način, ter piše, da se je prijelo 90 % potaknencev ameriške trte Jaquez, katera se izmej vseh trtnih vrst najteže ukoreniči kot potaknenec.
Znan mi je slučaj, da se je od navedenega plemena trt 250 nasajenih potaknencev prijelo le 11, čemur je bilo najbrže krivo to, ker jih niso olupili.
_________          Josip  Štrekelj.
170