je zgornjevipavski časnik LAT NIK NEPREMIČNINE Cf.O.O. AJDOVŠČINA Prešernova 7,5270 Ajdovščina;gsm:031 376 100 www.premiknet.com Ajdovščina / December 2003 / številka 18 / 7300 izvodov / cena 0 sit Miklavž, Božiček, Dedek Mraz. Trije dobrohotni dobrotniki. So namenjeni najmlajšim ali starejšim? Vpeljevanju in utrjevanju toplih medčloveških čustev v naše domove, ali ustvarjanju globalne potrošniške miselnosti, ki nas oddaljuje od bistva »božično - novoletnega« vzdušja? Povprečno z lučkami okrašene ulice in trgi nas prepričujejo že od konca novembra, daje potrebno začeti z nakupi povečini nepotrebnih in kičastih daril in ne z veselim decembrom, kot dvanajsti mesec, po vzgledu penastih zahodnih nakupovalcev, začenjamo poimenovati. Med Božičem in Novim letombomo že utrujeni in naveličani sicer potrebnih pisanih lučk, ki so nam pravo praznično vzdušje prinašale še nedolgo nazaj. Ma, kaj si moremo. Zlahka nas premamijo tuji, pa čeprav negativni zgledi. Želim si, da bi Miklavž zamenjal karitase, Božiček praznil vrečo namesto dobrodelnih organizacij, Dedek Mraz pa »talal« ledene zimske rože kot sadike, ki naj v človeških srcih rasejo in vzcvetajo vse leto. Ne pozabite zagat iz leta 2003, naj vas vodijo po srečnejših stezah v dvatisoččetrtem. Ivan Mermolja Štefanovo je tradicionalna prireditev v Vipavi - žegnanje konj, vsako leto 26. decembra, stran 4 Pokojni Vilibald iz Lokavca, star furman, ga nikoli ni zamudil._ Tridesetletnica Pilonove galerije, razstava grafik v Benetkah, razstava fotografij v Lestansu v Italiji... - več kot zadosten razlog za Klepet pod latnikom, Danilo Jejčič, stran 5 Miklavžev sejem je uvedel vesela decembrska praznovanja v Ajdovščini. Vsi so lahko zadovoljni: obiskovalci, ki so imeli kaj videti, slišati, okušati, kupiti, prodajalci, ki se jim je izplačalo priti, saj so dobro prodajali, nastopajoči, ki so imeli odlično publiko in dobre tehnične pogoje za izpeljavo svoje produkcije, organizatorji, ki jim je bilo vreme več kot naklonjeno. Med drugim je potekal kviz »Kaj je dobro vedeti o alkoholu in alkoholnih pijačah«, z javno prireditvijo »Zdrava zabava«. V sodelovanju s Policijsko postajo Ajdovščina so med udeleženci preverjali stanje treznosti in dokazano treznost tudi nagradili. Dokazali so si, daje odlična žurka možna tudi ob povsem čisti in bistri glavi. “Hair session”, kjer so se s svojimi kreacijami predstavile ajdovske frizerke je postregel z burnimi aplavzi. Zaslužili so si jih izključno mladi modeli, katerih frizure so bile pripravljene vnaprej. Veliko spretnosti pa so »mojstrice« pričesk pokazale tudi v živo, na prizorišču samem. Zima se v iztekajočem se letu 2003 presneto obotavlja. Tik pred božičnimi prazniki pa je sneg vendarle pobelil Čaven, Goro in obronke Nanosa. Zažareli so v zahajajočem soncu! 2 ajdovski odmevi IIATNIK OBČINA AJDOVŠČINA, VSI NJENI ORGANI IN OBČINSKA UPRAVA VAM ŽELIJO, DA BI BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE PREŽIVELI V VESELEM VZDUŠJU, LETO, KI PRIHAJA, PA NAJ VAM PRINESE OBILO LEPEGA! Občina Ajdovščina seje letos odpovedala pošiljanju novoletnih voščilnic, denar, ki bi ga sicer porabila za to, bo darovala v humanitarne namene. Vesel božič in srečno novo leto! Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, želi občankam in občanom v novem letu ZDRAVJE Privoščiti zdravje še ne prinese več zdravja, zato vsakemu želim, da se po svojih možnostih oziroma kolikor more trudi izboljšati svoje zdravje s telesno aktivnostjo pri raznih športih, fizičnem delu in ljubezni. Tako bo vsak kar največ koristil sebi, svojim najbližjim, svojemu okolju, v katerem živi in dela, ter celotni občinski skupnosti. SREČA Res je, da ko si voščimo srečo, vplivamo na bolj pozitiven odnos med nami in to gotovo doprinese k boljšemu počutju vsakega in vseh skupaj, vendar vemo da velja tudi pregovor »vsak je svoje sreče kovač«. Zato želim vsakemu, da si s pozornostjo, prizadevnostjo, delavnostjo, pridnostjo in prijaznostjo zase in za svoje bližnje nakuje čimveč sreče. USPEH Gre za zadovoljstvo ob uspehu. Ob tem bi poudaril, da uspešnosti ne bi merili z modernimi merili, oziroma da doseganje materialnega blagostanja in udobja ne bi bilo merilo za uspeh. Tako želim, da možni neuspehi pri pridobivanju materialnih dobrin in bogastva ne bi nikomur povzročali nezadovoljstva, saj največ zadovoljstva lahko prinese uživanje narave in ljubezni, za kar pa ni potrebno materialno bogastvo. Na teh dveh področjih pa je lahko vsak po svoje maksimalno uspešen in torej maksimalno zadovoljen. Tako uspešnost in zadovoljstvo želim vsakomur! Pa veliko prazničnega razpoloženja in veselja! Župan Marjan Poljšak V novem letu nov način obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča »Ocarinjene« tudi nepozidane gradbene parcele Zakon o graditvi objektov, kije stopil v veljavo z letošnjim 1. januarjem, je predvidel tudi nov način obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Zaradi nejasnih zakonskih določil pa je večina občin (tudi Ajdovščina) v letošnjem letu nadomestilo obračunavala še po starem, le z nekaj odstotno povečano vrednostjo točke. Z novim letom pa bo Ajdovščina pričela z obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo obsegalo tudi nezazidana stavbna zemljišča (218. člen Zakona o graditvi objektov - Ur.l. RS št. 110/02). Nezazidana stavbna zemljišča (določa jih izvedbeni prostorski akt) so tista, na katerih je dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb ter inženirskih objektov, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Če se je doslej nadomestilo obračunavalo na podlagi kvadrature stanovanja, bomo prihodnje leto plačevali tudi za »zazidljive parcele«, torej za tista zemljišča, na katerih je dovoljeno graditi, ne glede na to, da so še prazna. sh Ajdovski in Vipavski obrtniki so praznovali 2003 - dobro leto - leto nazivov, uspehov, za nameček pa še novi mojstri Sredi decembra so se na tradicionalnem srečanju, tokrat v Vipavskem hramu, dobili domači obrtniki in obrtniki upokojenci. Druženje je bilo posebno tudi zaradi tega, ker so se ga udeležili skoraj vsi dosedanji predsedniki zbornice, med njimi tudi prvi, gospod Jurij Lulik, pa Peter Pavel Štor, Ivo Boscarol ter seveda Peter Škapin, sedanji predsednik. Ob koncu leta veselje ob novih začetkih V Vrtovinu in Stomažu uresničujejo zastavljene načrte Krajevna skupnost Vrtovin je v zadnjih mesecih minevajočega leta za projekt izgradnje večnamenskega prostora potrošila nemalo časa, volje, tuhtanja - in - izplačalo se je. Kljub zapletom, o katerih smo na široko pisali v prejšnjih številkah Latnika, so tik pred koncem leta sredi gradnje. Večnamenskemu objektu manjka le še streha. Do konca februarja 2004 bodo dogovorjena dela, kijih izvaja preko javnega razpisa izbrano podjetja Final, končana - izdelani bodo spodnji prostori objekta: dvorana, sanitarije in garderobe. Zgornje nadstropje, kjer naj bi prostore dobila Krajevna skupnost, pa bo moralo počakati na lepše, finančno bogatejše čase. V Stomažu gradijo novo mrliško vežico na pokopališču, stara je namreč že popolnoma neuporabna. V sklopu novega objekta bo tudi obstoječa kapelica pri vhodu na pokopališče. Kapelici je bilo najprej potrebno zaščititi temelje ter izvesti podporne zidove. Do 3. gradbene faze bo objekt nove mrliške vežice izdelan do konca februarja 2004, naprej pa bodo dela vodili krajani sami. sh Teden karitas - z roko v roki Ljubezen je vez popolnosti Osrednja prireditev Škofijske karitas Koper in svečana akademija z naslovom UMETNIKI ZA KARITAS je bila na Dvorcu Zemono pri Vipavi v soboto 22. novembra. Izkupiček od prodanih del namenili Šoli za starše Polno dvorano dvorca so navdušili baritonist Matjaž Robavs s klavirsko spremljavo Andreje Kosmač in Vokalna skupina Prijatli iz Sela, kar priča, da narodne pesmi ponovno dobivajo veljavo. Povezovalec večera Jure Sešek je z izbranimi mislimi o delu Matere Terezije spomnil na vsebino karitativnega dela. Prisotne umetnike je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je tudi odprla prodajno razstavo. Nekaj misli iz govorov: - msgr. Metod Pirih, koprski škof se je umetnikom in sodelavcem Karitas zahvalil za opravljeno delo in jih vzpodbudil, da z nesebično ljubeznijo delujejo naprej, - ravnatelj ŠK Matej Kobal je osvetlil namen letošnje kolonije, ki se že udejanja tako, da se je za pomoč ostarelim in bolnim 10. novembra začel tečaj za pomoč na domu, ki usposablja 40 žena in deklet. - Ak.slikarka Mira Ličen Krmpotič se je v imenu umetnikov zahvalila Karitas za idejo kolonije, ki jim nudi priložnost, da lahko izpolnjujejo papeževo misel, ki pravi, da umetnost spreminja svet z Lepoto in Dobroto. Prisotne sta pozdravila tudi ajdovski župan Marijan Poljšak in podpredsednik državnega zbora dr. Miha Brejc; obema je bila skupna ugotovitev, da se z vstopom Karitas na humanitarno področje med ljudmi širi solidarnost in pomoč, da pa se je potrebno še naprej zavzemati, da bi bilo revnih in izkoriščanih pri nas čimmanj. Na ogled je bilo ponujenih 89 likovnih del različnih avtorjev, v prodajo pa 76, kajti 13 del je bilo prodanih že na Sinjem vrhu. Iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2003 je že prodanih 26 del v skupni vrednosti 2.030.000 SIT. Tudi zadnja novembrska nedelja je privabila na Zemono lepo število obiskovalcev, ki je povezovalka programa, Sanda Hain, skozi ves program sporočala, da je osnovno poslanstvo Karitas vzgoja vseh za dobroto in solidarnost. Tokratno sklepno prireditev »Umetniki za karitas« sta s petjem obogatila dva zbora, in sicer Dekliški zbor Grlica iz Budanj pod vodstvom Stojana Korena in Moški zbor Janez Svetokriški pod vodstvom patra Staneta. Že naslednji dan je prodajna razstava »Umetniki za karitas« romala v Ljubljano, kjer bo na ogled čez božične in novoletne praznike. Jožica Ličen Območna obrtna zbornica Ajdovščina - Vipava je pohvalila nove mojstre: v zadnjem letu je naziv mojster dobilo 325 obrtnikov, med njimi so štirje člani domače zbornice. Slavnostna razglasitev mojstrov je potekala konec oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mojster avtomehanik je postal Bogdan Ferjančič iz podjetja Ferba d.o.o. iz Ajdovščine. Mojster tapetnik in dekorater je postal Boštjan Nusdorfer, lastnik podjetja Tapetništvo Bonus Plače. Mojster kamnosek je postal Klavdij Mužina iz Kamnoseštva Mužina Selo. Zlatarski mojster je Peter Princes, Zlatarstvo Princes Art iz Vipave. Posebno priznanje sije prislužil Ivo Boscarol, lastnik podjetja Pipistrel iz Ajdovščine-kot podjetnik leta ter kot letošnji petomajski nagrajenec. Za konec pa so se obrtniki spomnili še sekretarke Obrtne zbornice Ajdovščina - Vipava, Jožice Pregelj, ki prijazno deli nasvete, pomaga iskati ideje, koordinira delo, rešuje zadrege,....že točno 20 let. Kulturni program srečanja so oblikovali člani Dramske skupine Žar, Društva MOST - univerze za 3. življenjsko obdobje in navdušili publiko. Sh OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA AJDOVŠČINA Vam želi, da bi v letu 2004 imeli manj skrbi in več užitkov; manj žalosti in več sreče; manj dela in več prostega časa; manj dolgov in več denarja; predvsem pa neizmernega optimizma, volje in poguma. »Najprej bomo morali premagati ovire v naših glavah...«, je med drugim povedal Minister Vlado Dimovski Dvigalo in novi prostori v Zdravstvenem domu - tudi velik korak pri uresničevanju projekta »Občina po meri invalidov« Sreda, 10. december 2003 - dan, ko sta se v Ajdovščini zgodila kar dva pomembna dogodka: slovesnost ob dokončanju del na prizidku Zdravstvenega doma, katerega največja pridobitev je dvigalo, takoj za tem pa je župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, iz rok Ministra za delo, družino in socialo, Vlada Dimovskega, prevzel listino »Občina po meri invalidov«, ki jo je Zveza delovnih invalidov Slovenije podelila prvič. SLO VESNOST V ZDRA VSTVENEM DOMU Slovesnosti ob odprtju prenovljenega dela Zdravstvenega doma se je udeležilo toliko obiskovalcev, da je bila na prizorišču zares velika gneča. Kljub temu, ali pa morda prav zaradi tega, je bilo druženje prisrčno. Boža Ferfolja, direktorica Zdravstvenega doma, je seveda izrazila veselje ob novih pridobitvah, predvsem pa se je zahvalila uporabnikom zdravstvenih storitev in osebju Zdravstvenega doma za potrpežljivost v zadnjem letu, ko je normalno delo oviral hrup, prostorska stiska in ostali zapleti, ki spadajo na gradbišča. Seveda je zadovoljen tudi župan Občine Ajdovščina, saj je današnji Zdravstveni dom sodoben in dostopen prav vsem, saj je opremljen z dvigalom in klančinami. Minister Vlado Dimovski je slavje ob novostih povezal z dogodkom, ki je sledil: podelitev listine Občina po meri invalidov. Med drugim je v prostem nagovoru povedal tudi, da bo najprej potrebno odpraviti ovire v naših glavah. Tik pred simboličnim dogodkom odprtja je pred mikrofon stopil še direktor podjetja Primorje, Dušan Črnigoj. Podjetje ima več zaslug za to, da ima Ajdovščina danes zaokrožen zdravstveni center, saj je pred leti odkupilo stavbo na Idrijski cesti (tam so bile specialistične ambulante) in v zameno dogradilo Zdravstveni dom. Dogodek sta zaokrožila solo pevca Mojca Bratina in Denis Premrl iz razreda Rajka Koritnika Glasbene šole Vinko Vodopivec iz Ajdovščine, na klavirju ju je spremljal David Trebižan. Slediloje simbolično dejanje: glavna sestra Irena Vidmar je druščino (direktorica ZD Ajdovščina, župan, minister, direktor Primorja, predsednik Društva Invalidov Ajdovščina - Vipava in še nekateri drugi gostje) z dvigalom odpeljala v zgornja nadstropja Zdravstvenega doma in jim razkazala novosti. ZDRA VSTVENI DOM: Izgradnja dvigala, prizidka k Zdravstvenemu domu in nove lekarne v Ajdovščini je obsežen projekt, katerega investitorji so Občina Ajdovščina, Zdravstveni dom Ajdovščina in Lekarna Ajdovščina. Dela na izgradnji dvigala in prizidka kZdravstvenemu domu so zaključena, medtem ko prostori, namenjeni novi lekarni, čakajo le še na opremo. Skozi čas izvajanja del je prišlo do nekaterih sprememb in dopolnitev projekta. Tako bodo pomožni prostori lekarne v prvem nadstropju nekoliko manjši, kot je bilo prvotno načrtovano, na ta račun je Zdravstveni dom pridobil prostor za dodatno specialistično ambulanto. Skupna kvadratura novozgrajenih in predelanih prostorov je 1356,8 kvadratnih metrov. Novogradnje je za 939 kvadratnih metrov (Zdravstveni dom 514 DIREKTORICA ZDRAVSTVENEGA DOMA AJDOVŠČINA, BOŽA FERFOLJA, O NOVOSTIH: Dozidava novih prostorov zdravstvenega doma ter dvigala pomeni nadaljnji korak na poti k izboljšanju zdravstvenega varstva občanov občine Ajdovščina in Vipava. Pridobitev skoraj 500 m2 novih površin rešuje problem doslej neustreznih prostorov dveh šolskih in otroškega dispanzerja, ki so našli svoje mesto v 2. nadstropju novega prizidka. Z ureditvijo vzgojne učilnice v 1. nadstropju prizidka sledimo razvoju stroke, ki daje vedno večji poudarek preventivi. V istem nadstropju zdravstvenega doma pridobivamo tudi dodatne prostore za splošno ambulanto. Dvigalo medsebojno povezuje vse etaže ter omogoča dostop do vseh zdravstvenih storitev, brez uporabe stopnic, pomembna pa je tudi notranja povezava vseh treh stavb ter kasneje lekarne preko klančine. Na novo je urejena ožja okolica zdravstvenega doma z vhodom, ki je prilagojen potrebam vseh pacientov. Posodobitev avle pa omogoča ureditev informacijske službe, ki smo jo doslej pogrešali tako pacienti kot zaposleni. Preostali deli starih prostorov, ki so svojo funkcionalnost izgubili zaradi ■zgradnje dvigala, so racionalno obnovljeni, tako da so maksimalno izkoriščeni in nudijo boljše pogoje v patronažni službi, medicinski fiziologiji in medicini dela. Pomembna pridobitev je posodobitev rentgenskih prostorov, ki omogočajo širitev dejavnosti. Poudariti pa je vredno tudi izboljšanje pogojev koriščenja zdravstvenih storitev pacientov specialističnih ambulant. Zaključena investicija je velika pridobitev zlasti za paciente, pomembna pa je tudi za zaposlene v zdravstvenem domu. Zato se zahvaljujem vsem občinskim organom, ki so našli posluh za potrebe občanov. Dela so potekala v posebno težkih razmerah, zato gre zahvala tudi vsem, ki so sodelovali pri izvajanju del, pa tudi zaposlenim v zdravstvenem domu in pacientom. Posebna zahvala gre tudi dvema podjetjema, ki sta sami ponudili pomoč: Zavarovalnica Triglav Zdravstvenemu domu Ajdovščina podarja pregledno mizo, podjetje Lek pa je prispevalo 500.000 tolarjev za nakup medicinske opreme. kvadratnih metrov, lekarna 425 kvadratnih metrov), 417,8 kvadratnih metrov prostorov pa je bilo potrebnih predelave. Končna vrednost investicije je 320.765.000 tolarjev. Občina Ajdovščina iz proračuna prispeva 109.720.000 tolarjev (do leta 2003 6.518.000 tolarjev, v letu 2003 86.190.000 tolarjev, v letu 2004 17.012.000 tolarjev), delež Zdravstvenega doma je 59.083.000 tolarjev, lekarna pa si bo svojo investicijo v nove prostore krila sama (151.962.000 tolarjev). PA ŠE O ČASOVNEM POTEKU INVESTICIJE: Prvi konkretni dogovori segajo v januar 2002, takrat je bila pripravljena projektna dokumentacija. Julija 2002 je občinski svet potrdil investicijski program, predstavniki investitorjev pa so se dogovorili, da bo Občina Ajdovščina kot pooblaščeni zastopnik koordinirala akcije, torej prevzela odgovornost za izbiro projektanta, nadzora in tudi izvedla javni razpis za izbiro izvajalca. Javni razpis je bil objavljen še v juliju 2002, za izvedbo del pa je bilo, kot najboljši ponudnik, izbrano domače podjetje Primorje d.d., s katerim so investitorji 18. septembra 2002 podpisali pogodbo. Za izdelavo projektov je bilo izbrano podjetje Arhikon d.o.o. iz Ajdovščine, za izvajanje nadzora pa podjetje Castrum d.o.o.. Gradbeno obrtniška dela so se pričela konec oktobra 2002 in se zaključila v novembru 2003. _ PODELITEV LISTINE »OBČINA PO MERI INVALIDOV« Slovesnost, ki jo je oblikovala Občina Ajdovščina, je potekala v hotelu Pigal, ki je bil kar nekoliko pretesen za vse goste. Najimenitnejši gost in slavnostni govornik. Minister Vlado Dimovski, tudi predsednik Odbora za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov 2003 je govoril o akcijah, ki so se vrstile skozi celo leto (spomnimo se projekta »stopnička«, katerega predstavitev je bila tudi v Ajdovščini), predvsem pa o namenu: »Evropsko leto invalidov je priložnost za spreminjanje stališč, povezano s spoznavanjem, razumevanjem in sprejemanjem invalidov kot enakopravnih državljanov.« Enak namen ima tudi listina Občina po meri invalidov, ki jo je Občini Ajdovščina, na podlagi prej pripravljenih kratkoročnih in dolgoročnih načrtov za odpravljanje ovir, ki jih je pripravila Komisija za odpravo ovir (Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava), podelila Zveza delovnih invalidov Slovenije, zanjo je to storil predsednik Miran Kranjc. Župan Marjan Poljšak seje zahvalil za čast, ki jo je občina zaslužila tudi na račun dobrega dosedanjega dela, hkrati pa se je obvezal, da bo tudi vnaprej narejenega vsaj toliko, kot je bilo do sedaj. S priznanjem je bilo za pomoč pri izpeljavi akcije v Ajdovščini, predvsem pa za zelo aktivno dejavnost, nagrajeno domače Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava, sprejel ga je predsednik društva, Roman Velikonja. Predsednik Sveta invalidskih organizacij Slovenije, Boris Šušteršič je pozdravil pobude, ki temeljijo na izenačevanju možnosti invalidov, še posebno projekt Občina po meri invalidov, ki naj bi zares prinesel pozitivne spremembe. Za konec pa je na govorniški oder stopil še Ivan Ušaj, tokrat v vlogi pobudnika ideje »Mesto prijazno invalidom«, ki je bila lepo sprejeta tudi v Evropi. Slavje na 10. decembra dan pa ni bilo zgolj pomembno, pač pa tudi prijetno, saj je množico govornikov v lepo okrasje zavil kulturni program, v katerem so sodelovali odlični domači izvajalci: nastopil je Moški pevski zbor Srečko Kosovel, ki ga vodi dirigent Matjaž Šček; s simpatično glasbeno-plesno točko se je predstavila skupina iz Varstveno delovnega centra Ajdovščina; praznično vzdušje so pričarali glasbeniki Šolskega godalnega orkestra Vinko Vodopivec iz Ajdovščine pod vodstvom violinista Marka Kodelja. Gostje so bili nad izvajalci navdušeni, nastopajoči pa veseli, da so se lahko predstavili pred tako imenitno publiko. Občina Ajdovščina je ponovno dokazala, da je vešča v organizaciji tudi zelo pomembnih protokolov. ZAKLJUČENA JE AKCIJA » KER NAM NI VSEENO« Z Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina z veseljem sporočamo, da zaključujemo z akcijo zbiranja sredstev » Ker nam ni vseeno«. Zbrali smo načrtovana sredstva, tako sta kombi in električni voziček že naročena. Zaradi daljših dobavnih rokov bosta družini vozili dobili po novem letu. Seveda vas bomo o tem še obvestili in vas povabili na slovesnost ob predaji. V imenu Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina, Občine Ajdovščina ter družin Žejn in Ojsteršek se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo. Misel, da ste s svojim prispevkom dvema družinama bistveno olajšali vsakdan, naj vam ogreje prihajajoče praznike. Območno združenje RK Ajdovščina 4 vipava pod latnikom LATNIK v .SV. Stefan zavetnik konj in živine goduje 26. grudna Šega, ki se je ohranila - konje »žegnajo« v Vipavi Sv. Štefana cerkev slavi, kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu in je veliko skrb posvečal siromakom. Pri tem je uspešno oznanjal Kristusov nauk, za kar so ga takratne oblasti obsodile na smrt s kamenjanjem (Apd 6,5-7,60). OBČINA VIPAVA Že pred pokristjanjevanjem so ljudstva poznala različna božanstva, ki so takratnemu človeku varovala konje in živino. Ob praznovanju so verjetno sežigali konje na grmadah v čast poganskemu božanstvu. Poganska ljudstva so poznala praznoverja, kot so Divji lov, Viharni dir in bobnenje skrivnostnih konj skozi gozdove v volčjih nočeh. Tako so germani poznali božanstvo imenovano »Froj«, ki je bil takrat zavetnik konj, naši predniki Slovani so za zavetnika konj v svojih verovanjih častili božanstvo imenovano »Veles«. Krščanstvo je poganske običaje prilagodilo in vsa ta božanstva nadomestilo z zavetnikom. Tako je Sv. Stefan postal zavetnik konj in živine v vsej srednji in severni Evropi. Mit poganskih običajev je ostal, cerkev pa je dopuščala da so se čaščenja po območjih, celo krajih, razlikovala, čeprav so bila v osnovi sorodna. V krščanstvu je praznik dobil drug pomen - duhovi prednikov, ki so se zaradi svoje preteklosti v divjem lovu podili po gozdovih, so postali hudobni duhovi, ki na skrivnih mestih še žrtvujejo konje, slučajnega opazovalca ali mimoidočega človeka pa obmetavajo s kosi konjskega mesa. Ponavadi je za človekom priletelo krvavo stegno. V naših krajih je SV. Štefan poznan kot kolednik, ki pod herodovim gradom oznanja rojstvo Kristusa. »Nocoj, nocoj je en svet večer, en svet večer,ena sveta noč, ki je ni blo in je ne bo: nocoj, nocoj se je en kralj rodil, en kralj rodil čez kralje vse, tudi čez kralja Herodeža!« »herodežka« stoji pri oknu in ji pesem ne ugaja, zato ukaže hlabcem naj Štefana ujamejo: »ujemite ga, zvežite ga, peljite ga v zeleni gozd, k eni bukvi ga prvežite. Perdirjali bode divji konj, ujedel bode Stefana. Ker je že ujedel mnoziga, bode Štefana uboziga.« Hlapci so ubogali, divji konj je pridirjal, toda »Štefan je storil sveti križ, konjič je postal krotak, da še nikoli tak...« Štefan seje odvezal, iz vrvi naredil uzdo, zajahal konja in odjezdil »pod beli grad«, kjer je zopet zapel svojo kolednico. Herod ga je dal zapreti v ječo med vso golazen. Toda Štefan je naredil križ in vsa golazen seje spremenila v ptice, zvezdice... Štefan pa je sedel v ječi in pel svojo kolednico. Naposled je Herodež zaukazal naj ga odpeljejo na prod in »posiplejo s kamnjam« Včeraj je bla groblja kamnja, zjutraj je kapela bla ljubga svetga Štefana; Zvečer je bla groblja kamnja, zjutraj je bla kamnita sol: »Na moj god dan bo žegnana.« V raličicah pa konj celo poklene pred Štefanom. V začetku je to zavetništvo rodilo vrsto značilnih svetoštefanskih šeg, ki pa so se komaj ohranile v današnjih časih: vožnja z vozovi ali ježa v vaško okolico in pred cerkev - prejezditi, ali prevoziti je bilo potrebno tri fare; vozovi in konji so morali biti okrašeni s cvetjem; ko so prišli do cerkve, so jezdili okoli nje; darovanje denarja (ofer); darovanje lesenih ali voščenih konjičkov, sveč in denarja.Ulite voščene ali lesene živalske figurice so pomenile prošnjo ali dar. Ob godu cerkvenega patrona je gospodar dal »ofer« pri cekvenem ključarju, nato vzel določeno število figuric, jih nesel okrog oltarja in jih položil na določeno mesto. Ponavadi je to bila oltarna miza. Ponekod so se gospodarji pri obhodu okrog oltarja že nastavljenih figuric samo dotaknili s prošnjo ki so si jo zaželeli. Starost tega načina priprošenj za živino ni znana. Izdelovalci figuric so bili vsekakor kvalificirani mojstri, saj se na ohranjenih figuricah vidi znanje anatomije in detajlov opreme. Poleg figuric so blagoslavljali tudi sol, vodo ,kruh ali oves in vino. Blagoslovljeno sol danes le malokdo daje živini, nihče več je ne potresa po podu, prav tako je tudi z žegnano vodo. Pravzaprav je žegnanje soli in vode na dan sv. Štefana edino kar je ostalo od celotnega okvira praznika sv. Štefana. Oboje je namenjeno živini, zemlji in ljudem. To je ostanek mnogo bogatejših šeg , ki so jih poznali naši predniki za ta dan - šeg, katerih najimenitnejša je ježa ali vožnja na konjih in blagoslov konj. Kot ostali prazniki iz letnega koledarja je imel tudi praznik Sv. Štefana še dodaten pomen. Konji so kot delovna vprežna žival delali na poljih, v gozdovih, furali so po cestah . Zimski čas je zanje pomenil oddih ali vsaj nekaj manj dela. Stanje ali ležanje v hlevih je konje spočilo, postajali so »objestni« in živahni. Z njimi je bilo potrebno delati, jim ohranjati kondicijo za spomladanska dela - prav ta dodatni namen je imela ježa in vožnja z vozovi po poljih. Primeren je bil tudi čas - zima, ko dela na poljih, travnikih in pašnikih ni, torej tudi škode ni. Največ užitka je ta dan prinesel mladim kmečkim sinovom, ki so si dali duška v vožnji ali jezdenju. Obiti so morali tri fare, med potjo pa potresati blagoslovljeno sol za boljšo letino v naslednjem letu. Tudi konj je bil po blagoslovu pred cerkvijo deležen kosa blagoslovljenega kruha in soli, gospodarju pa je pripadel kozarec vina. Blagoslovljeno sol, ki so jo delili pred cerkvijo, so kmetje nosili tudi domov in jo dali živini v hlevu. Kdor ni pripeljal konja pred cerkev je lahko prinesel tudi del opreme (žvale, uzdo, podkev), blagoslov predmeta je veljal tudi za žival. Društvo za oživljanje ljudskega izročila »DOLI« iz Lokavca s pomočjo konjarjev Vipavske doline in pod strokovnim vodstvom etnologov Goriškega muzeja skuša ta star običaj ohraniti tak, kot je včasih tudi bil, brez nepotrebne komercializacije . Posebno zahvalo pa organizatorji dolgujejo Glavnemu pokrovitelju, podjetju Agroind Vipava 1894, ki je njihovi pobudi prisluhnilo in društvu pomaga že od vsega začetka. Pomoč jim nudita tudi Občina Vipava in Prostovoljno gasilsko društvo iz Vipave. Posebna zahvala gre škofu Metodu Pirihu, ki je blagoslovil konje v letu 2002 in vipavskemu župniku, ki z blagoslovom vipavskega zavetnika sv. Štefana bdi nad konjarji celotne Vipavske doline. Po zapisih Borisa Blažka uredila Sanda Hain Novi kvadratni metri v Vipavi Vrhpoljski blok - temeljni kamen V torek 9. decembra so v Vipavi slovesno podpisali pogodbo in položili temeljni kamena za gradnjo t.i. Vrhpoljskega bloka z neprofitnimi stanovanji, kijih v Vipavi prav gotovo primanjkuje.. Temeljni kamen ima prepoznavno podobo znanega kužnega znamenja, ki stoji ob cesti med Dupljami in Vrhpoljem. Partnerji pri gradnji so: Primorje d.d. Ajdovščina, katerega je zastopal direktor Dušan Črnigoj, občina Vipava z županom Ivanom Princesom ter glavni investitor Stanovanjski sklad RS, na čelu z domačinom iz Ajdovščine Edvardom Ovnom. Vrednost investicije je slabih 125 milijonov SIT, od tega bo stanovanjski sklad RS primaknil 56% sredstev ostalo pa bo prispevala vipavska občina. Vrhpoljski blok bo postavljen na severozahodnem delu Vipave, ob vznožju nanoške planote, ob cesti, ki pelje iz Vipave proti Vrhpoljam. Družba Castrum d.o.o. iz Ajdovščine, projektant bloka, je stavbo zasnovala tako, daje severna stena zaprta in s tem zmanjšan učinek vipavske burje. Skupna površina znaša dobrih 895 m2 . Blok bo razdeljen na tri bivalne etaže oz. 12 stanovanjskih enot. Tako bodo v pritličju 4 garsonjere, dve od njih pa sta posebej prilagojeni in bosta primerni za bivanje invalidov oz. ljudi s posebnimi potrebami. V obeh nadstropji pa bosta po dve 3-sobni in dve 2-sobni stanovanji. Gradnja bo predvidoma zaključena ob koncu naslednjega leta, tako da bi se ob letu osorej vanj že lahko naselili prvi stanovalci. Borut Mermolja Društvo upokojencev Vipava vošči vsem občanom in občankam občin Vipava in Ajdovščina vesel božič in veliko sreče v novem letu! Vabimo upokojence, da se nem pridružijo na novoletnem srečanju v soboto 27. decembra v vipavskem hramu. (§ VIPAVA TEHNIČNI PREGLEDI VIPAVA Goriška cesta 13, Vipava Nov telefon: 3671199 in 3671190 VARNO VOŽNJO V NOVEM LETU VAM ŽELIJO DELAVCI TEHNIČNIH PREGLEDOV V VIPAVI! Vsak delavnik od 7 do 14 , sreda do 16 Novoletno voščilo župana Spoštovane občanke, cenjeni občani! Zopet smo pred vrati, ki se odpirajo v novo leto; polni pričakovanj zremo v prihodnost, kot da nam edino ta lahko zapolni upanje in hrepenenje. Prav je, da eden drugemu voščimo srečo v prihajajočem letu, polno uspehov, potovanj, materialnih dobrin... karkoli, kar nekomu veliko pomeni, ne smemo pa pozabiti na sedanji trenutek, na človekovo srce in duhovno rast. Hegel je dejal: »Prav v srcu lastne biti sem odkril resničnost, ne pa v pestrih prizorih pred mojimi očmi.« Tej misli lahko brez obotavljanja pritrdimo. Pred sabo lahko namreč kopičimo veliko, več in še več, vlagamo, hranimo investiramo, skoparimo ali pretirano zapravljamo, vendar nam to ne prinaša radosti, če ob tem zanemarjamo notranjo lepoto in ljubezen. Vsi dobri avtomobili, razkošne hiše, modne zapovedi so tako včasih le fasada, za katero se skrije ego, ki vztraja na svojem in se ne zna razdajati. Vrata srca je mogoče odpreti samo od znotraj, zato naj vsak prime za kljuko in to že danes - potem se mu ni bati za naprej, saj je ljubezen tista, ki omogoča, da svetloba narašča in tedaj lahko tema samo še izginja. SREČNO 2004! Ivan Princes Danilo Jejčič Domačini ga poznamo kot likovnega pedagoga, in kustosa Pilonove galerije ter predvsem kot grafika. Akademski slikar Danilo Jejčič se je rodil leta 1933 v Ajdovščini. Njegova razstavljalska pot je dolga, s svojimi deli: plastikami, grafikami in v zadnjih letih tudi s fotografijami, se predstavlja že vse od 60. let dalje. Doma in v tujini. Sodeloval je na odmevnih mednarodnih kiparskih, grafičnih in fotografskih razstavah ter za svoja dela prejel kar nekaj nagrad. Bil je član mednarodno uveljavljene skupine 2xGO ter Laboratorio 7. Danes intenzivno ustvarja in se sooča z novimi izzivi na likovnem področju... Kot otrok ste najbrž radi risali? Sem...Tudi v šoli, v nižji gimnaziji, kjer sem s pomočjo nekaterih učiteljev spoznaval osnove risanja in umetnosti nasploh. Je bilo potemtakem to začetek, spodbuda za študij likovne umetnosti? Za to je imel zasluge predvsem prof. Lojze Bizjak, ki je na šoli poučeval zgodovino in zemljepis in gaje zanimala likovna umetnost kot takšna. Bil je tudi osebni prijatelj Zorana Mušiča. Pa prof. Ponova, ki nas je učila likovni pouk in ki mi je tudi konkretno pomagala, da sem to svojo spretnost malo bolj obvladal ter pri pripravi za sprejemne izpite na srednjo šolo. Sledila je Srednja šola za oblikovanje, takratna Šola za umetno obrt v Ljubljani... Čeprav nisem kaj dosti obetal, mi je vseeno uspelo opraviti sprejemni izpit... Predstavljate se predvsem kot grafik, diplomirali pa ste na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost pri prof. Gabrijelu Stupici. Kaj vas je povleklo v grafično umetnost, ki ji ostajate zvesti že dolgo let? No, če grem po vrsti, moram reči, da sem po končanem šolanju na ljubljanski likovni akademiji nadaljeval s slikarstvom, v tem konceptu sem delal kolaže na panel plošči, se pravi na trdo podlago. Potem pa je sledila daljša cezura zaradi adaptacije hiše. Hotel sem si urediti tudi atelje, saj sem do takrat delal v dnevni sobi ali v kuhinji. Adaptacija je trajala kakih šest let, ker ni bilo denarja in sem veliko del moral opraviti sam. Šele ko smo spravili zadevo pod streho, sem lahko začel delati. Zavedal sem se, da se je v teh vmesnih letih marsikaj zgodilo na likovni sceni, da so trendi postali drugačni, da so se pojavile nove težnje in seje marsikaj spremenilo. Zavedal sem se tudi tega, da moram poskušati nekaj drugačnega, nekaj novega. In tako sem šel - ne bom rekel temu kiparstvo - v izdelavo tridimenzionalnih objektov, največkrat so bili to reliefi, v katerih sem se posluževal novih materialov in nove tehnologije, to je bil les... Les in lesonit, potem pa seje sčasoma pokazalo, daje les podvržen svojim naravnim zakonitostim, po drugi strani pa se je v tem času začenjal veliki boom plastike, in ker me je plastika kot nov material zanimala, ker je nudila nove likovne možnosti, sem prešel na izdelavo likovnih del v tem materialu. Postopek je bil tudi tu dokaj zapleten, moral sem si biti že vnaprej na jasnem, kako naj bi končni izdelek izgledal. Te komponibile je bilo treba na koncu polakirati z avto laki. K.er lakirnice nisem imel, sem to počel v premajhnem prostoru z malim ventilatorčkom na oknu, na katerem seje sčasoma nabralo toliko barve, da se je začel ustavljati, tako da sem vdihoval ogromne količine teh hlapov. Ker ni bilo izgledov, da bi si lahko uredil lastno lakirnico, ki bi zadostila zdravju neškodljivim pogojem, sem to opustil. Zaradi tega sem se potem orientiral na grafiko, čeprav bi bilo takrat zanimivo nadaljevati, še bi se dalo kaj napraviti... Vaše plastike lahko vidimo na javnih mestih — ena od njih je v prostorih zdajšnje KBM, pa steber... Ena je na banki v Idriji, potem v Novi Gorici v Železniškem domu, v Kulturnem domu in na Novi ljubljanski banki, en komponibil je na Železniški postaji v Kopru, precej stvari je tudi na pobudo Jožeta Slokarja, takratnega direktorja Primorja, našlo svoje mesto v novih objektih, ki so se takrat gradili po Sloveniji, npr.v hotelu v toplicah v Podčetrtku, ena, še lesena je v Mestnem muzeju v Kranju ... Doma imam še dve, ena je še iz sedemdesetih let, takrat ko sem razstavljal v okviru skupine 2xGO, pa še en relief, ki sem ga imel na razstavi v Gorici, v Kulturnem domu, v lanskem letu. Zgodba s stebrom in njegovim nastajanjem, pa je že drugo... Osnutki, tudi za plastike, so vsi nastajali v velikosti znamke? Tudi za plastike, ja. Nastajale so tudi kot ideje med dopustom, na morju, ko sem s sabo prenašal svoj rokovnik in svinčnik v njem... Kaj pa sam študij? Nam lahko malce opišete takratne razmere na akademiji? Vam je kdo od profesorjev ostal posebej v spominu? Akademijo smo imeli na Poljanski gimnaziji, na kateri smo gostovali dolga leta. Ker sem prihajal iz Šole za umetno obrt, mi po opravljenem sprejemnem izpitu ni bilo potrebno delati pripravljalke, ampak sem šel kar v prvi letnik in se odločil za slikarstvo. Najprej je bil študij posvečen risanju: zvečer smo imeli mali akt, veliki akt, potem smo postopoma prešli na tonsko slikarstvo, nato pa na barvno slikarstvo... Izmed svojih profesorjev se spominjam Stupice, njegovega pristopa do študentov in sploh njegovega odnosa do likovne umetnosti. Bil je na vrhu svojih ustvarjalnih moči, pa je kljub temu našel nekaj časa za nas študente in opravil vse lekture... Dal mi je konkretno znanje v risanju. Stupica je od študentov pričakoval, da so samokritični, skeptični do svojega dela, da se trudijo, da skušajo napredovati. Bolj pomembno mu je bilo samo delo, sam napor, ki smo ga vlagali, kot pa rezultat kot tak. Zmeraj je rekel: »Ja, če bo potem risba dobra, pa toliko bolje.«. Na risbi je moralo biti vidno, da si se trudil, da si vztrajno iskal neko rešitev. Potem je bil tu Marij Pregelj, ki nas je tudi poučeval risanje, predvsem portret. Pri njem si nismo bili povsem na jasnem, kaj želi od nas, kakšna pota naj bi ubirali... Najbrž zato, ker je bil tak svojstven človek... Osnove grafike nam je posredoval Božidar Jakac. Ta je zahteval, da smo sledili njegovi formuli - hotel je, da smo obvladali, kako se nariše oblak ali drevo... Potem je sledil Riko Debenjak, ki je bil bolj odprt za eksperimentiranje in nam je dopuščal, da smo poskušali... Imate s sošolci z akademije še stike? Ja, z nekaterimi imam, ampak zdaj ne več dosti... Nekatere sem videval potem, ko sem bil v službi v Pilonovi galeriji in sem pripravljal razstave. Tako sem prišel tudi osebno v stik z njimi, in ker sem jih osebno poznal, sem jih lažje povprašal, predlagal, prosil, da so razstavljali v Ajdovščini in ponavadi so se vabilu tudi odzvali. Z nekaterimi, bolj redkimi med njimi, pa sem bil brez vezi. Skrbeli ste za to, da je bil nivo razstavljanja in izbire razstavljalcev takrat visok. No ja, seveda, človek ima v sebi eno merilo za kvaliteto... to je odločilno. Eno je moje gledanje, moj izbor, moj kriterij, drugo poglavje pa je, kako to publika sprejema... Vodenje galerije, ustanove, ki letos praznuje trideset let - sodelovali ste že pri njenem nastajanju. Kakšni so občutki ob pogledu nazaj, na ustvarjeno? Pravzaprav o teh stvareh ne razmišljam, na to sem bil primoran, ko sem pisal svoj prispevek za zbornik, ki naj bi izšel ob tridesetletnici Pilonove galerije. To so bili pionirski časi, ko se je nekaj porajalo in je nekaj nastalo; presenetljivo, skoraj mali čudež... Je pa najbrž zanimivo pobrskati tako nazaj, narediti neko bilanco... Prav gotovo. Tu so bili tudi ljudje, ki so delali v tej smeri, ki so bili dovolj odprti, ki so se res zavedali tega, da se ponuja izjemna priložnost, da se takšna galerija v Ajdovščini odpre... Odmevna je bila tudi likovna kolonija v Vipavskem Križu, ki se je odvijala pod okriljem galerije... Idejo za nastanek kolonije je dal Ivan Mermolja, takratni direktor Zavoda za kulturo. Kolonija se je kar prijela, je pa zahtevala kar precej dela z organizacijo, poskrbeti je bilo treba za določeno število udeležencev in fotografa, pri čemer smo pazili, da se ta imena niso ponavljala, ter da so lahko neovirano ustvarjali. Tudi danes, ko srečam nekdanje sodelujoče, seje ti spomnijo - torej jo imajo v lepem spominu. Zadnjo je potem izpeljala Irene, nova direktorica Pilonove galerije. Sam koncept kolonije pa so potem povzeli tudi drugi... Kaj pa skupina 2xGO, ki je delovala koncem 60. in v 70. letih in katere član ste bili? Sestavljali smo jo po 4 likovniki iz italijanske in naše strani. Skupina je bila zanimiva v toliko, ker je deklarativno zanikala obstoj meje in skušala dokazati, da meja ne sme biti prepreka. Je bila pa zanimiva tudi za takratne oblasti, tako da smo bili pri organizaciji svojih razstav deležni zadostne podpore in smo lahko zamišljene akcije tudi realizirali. Znotraj skupine seveda ni bilo nobene politične usmeritve, politični moment smo popolnoma zanikali. Kot likovniki smo si bili zelo različni, vsak je šel v svojo smer, tu ni bilo stilnega ali kakega drugega skupnega imenovalca. Sam sem k skupini pristopil malce pozneje, ko je ta imela že nekaj razstav za seboj, saj v tistem času še nisem imel ateljeja in nisem mogel sodelovati s svojimi deli... V preteklih nekaj letih ste se predstavljali na kar nekaj razstavah, tako doma kot v tujini. Ravnokar se je zaključila ena od njih v Benetkah, odprla pa druga, fotografska, v Lestansu. Po upokojitvi v letu 1996 imate najbrž več časa za ustvarjanje? Na vsak način. Torej, vsaj teoretično (smeh) naj bi imel neomejeno časa na razpolago. Moje grafično delo predstavlja tudi precejšnje materialne izdatke, ker sem po eni strani vezan na računalniško obdelavo, izdelavo filmov, kot tudi na sitotisk in potem še na tiskanje... Bi še kaj več napravil... Kljub temu sem v glavnem zadovoljen s tem, kar počnem. Novi cikli, nov medij - fotografija, ki ste jo začeli kot ozadje svojih grafik uporabljati pred nekaj leti. Odkod ta sprememba? Je dolgo zorela v vas? Zelo dolgo sem mislil na to, da bi perfekcijo in zaključenost oblik, ki sestavljajo moje grafike, na nek način načel, da bi to ne bilo trajno, večno, da bi se videlo, da je vse podvrženo porabi.... Le da nisem vedel, kako bi se tega lotil. Šlo je postopoma... Ker sem vzporedno tudi malo fotografiral, sem fotografije potem priredil s pomočjo računalnika, jih malo interveniral in to je potem predstavljalo tisti vzvod, ki meje pripeljal do novejših grafik, do novega ciklusa. Nazadnje sem, čisto veristično, fotografije vključil v grafike, kot neko ozadje, nad katerim lebdijo moji elementi, torej geometrijski elementi... Odtod tudi naslov Alfa in Omega, to je, začetek in konec? Sprememba snovi same? Ja, vendar od začetka nisem tako razmišljal, ne v tem razponu... Interesiralo meje vzpostaviti odnos, konfrontacijo med verističnim ozadjem in med geometrijsko formo, ki sem jo vsa ta leta uporabljal in izpopolnjeval. Šele naknadno je prišlo razmišljanje o tem, da je to lahko tudi odnos sodobne tehnologije do novih, bleščečih stvari... Pravzaprav je lep predmet tudi sam sebi namen, ne? Na koncu pa se potem le spremeni v tisto, kar je v ozadju, v zveriženo, odsluženo pločevino, v reciklažo. Sam nisem na filozofski način razmišljal o teh stvareh. Zavedam se tega, da vsak dan ustvarjamo ogromne količine odpadkov, da se v njih dušimo in da se bodo tega otepali še vsaj naši vnuki in pravnuki. Kdaj ste začeli s fotografijo? To je prišlo postopoma, od družinskih fotografij, pa malo narave... Mislim, da me je to pritegnilo, zagrabilo neke zime, ko seje po burji s snegom zjasnilo... S Pentaxom s 36 posnetki sem šel na Škol in posnel to zimsko idilo, ko je burja še vedno dvigovala sneg.. .Bile so le razglednice, ki sem jih pošiljal kot novoletne voščilnice, ampak kot take so se kar po vrsti posrečile, ves film... To je bilo tisto prvo zadovoljstvo, ko sem čutil, da mi je uspelo. In potem sem nadaljeval v tej smeri, le da sem redkokdaj našel kaj takega, kar bi me posebej privleklo in potem sem se omejil. No, nič novega pod soncem, zdelo se mi je le, da bi morda ljudi zanimalo, ker tega morda še niso videli, da so šli mimo, ne da bi to opazili. Čeprav, ko delam, nikoli ne mislim na publiko, ker prva publika sem jaz sam, vedno moram biti sam zadovoljen z narejenim, kar sicer nikoli nisem stoprocentno, ampak vsaj do nekega nivoja, seveda. Druga polovica publike je moja žena, oziroma domači, potem se to razstavi, in če pridejo ljudje in pokažejo zanimanje, je to neke vrste potrditev. Vam je lažje predstavljanje pred domačo ali tujo publiko - oboje je najbrž, kljub vašemu dolgoletnemu razstavljalskemu »statusu«, vedno nov izziv? Najbrž tu ni razlike, ker je skrb vedno ena in ista, namreč, da bi v fazi nastajanja razstave stvari bile take, kot sem si jih zamislil, da bi bilo to postavljeno tako, kot bi moralo biti. Domača publika je seveda bolj neposredna z razstavljalcem, komentarji so bolj direktni, dočim je pri tujcih vse zavito v bolj formalen, vljuden pristop organizatorja. A ni posebne razlike. Zmerom je pomemben tisti občutek, ki ga imam ali pa ga nimam o kakšni razstavi.. .ali sem vanjo prepričan ali malo manj prepričan... Svoje stvaritve in atelje, prostor, kjer te nastajajo, kar skrbno čuvate pred nepovabljenimi pogledi... Atelje? Atelje je predvsem »zašarjen«, prepoln - tudi midva se morava tukaj pogovarjati, ker zgoraj ne bi šlo... To me vedno spomni na prof. Jakca, na njegov atelje, kamor sva šla s pokojnim Ivom Lenščakom po grafike, ki jih je obljubil za zbirko prijateljev Vena Pilona. Ko sva prišla k njemu, naju je hotel posesti, pa ni bilo prostora in Ivu, kije že hotel sesti nekam, je Jakac hitro to preprečil z: »Ne, ne... «. Nato je eno od map vzel s stola, pa jo dal drugam in od tam spet nekam... Navsezadnje smo dobili nekaj prostora, da smo se lahko usedli in tudi malo poklepetali. Približno tako je zdaj pri meni... Ni to, da ne bj hotel pokazati ateljeja, saj konec koncev ni nič posebnega. V moji fazi tudi ni več tako pomemben, čeprav določene stvari opravim tam, ampak tehnologija postopka pri nastajanju mojih grafik je bolj vezana na delo drugje, kot pa na sam atelje. Ta popolnost, perfekcija v vaših delih - to je vaš podpis... Ste perfekcionist tudi nasploh v življenju? To je obremenjenost! Ko se človek odloči za koncept, kjer je perfekcija nujno potrebna, kjer je ta sestavni del, potem ne moreš iz tega. Perfekcija je pač perfekcija - takoj ko nekaj za malenkost odstopa, to ni več perfekcija... Je pa to karakter človeka... Občutek imam, da se v vaših delih skriva prefinjeno zastrt humor... No ja, včasih že...Malo skušam izzvat gledalca, ugotoviti kakšna je njegova reakcija, koliko je sposoben videti, koliko je elastičen, prilagodljiv. Najbrž je te odzive zanimivo opazovati? Zagotovo. Ko sem imel pred leti v Paviljonu HIT razstavo, je v knjigo vtisov nekdo napisal, da bi moje grafike lahko bile papirji za zavijanje daril... S tem je hotel povedati, da niso za razstavo, da niso neko likovno delo, ampak da so kvečjemu lahko za zavijanje... Saj jaz si tega nisem nič vzel k srcu ... Kaj pa tako, bolj zasebno? Najbrž imate tudi kot dedek polne roke dela? Večkrat vas vidimo na sprehodu... To počne bolj moja žena. Je pa bolj živahno... Sam moram imeti popoln mir, ni govora, da bi v taki situaciji kaj uspel napraviti... Potem za hobije ostane malo časa? (smeh) Časa... Fitnes ja, če se le da... In malo v hribe, na Gradiško Turo grem rad, po »zajlah« ponavadi, ali pa na Čaven do koče, tja grem kar pogosto. Tudi letos sem nameraval, pa nisem uspel nikogar dobiti za s sabo, ker ta mladi so prehitri, tisti, ki naj bi prišli v poštev, pa imajo druge obveznosti ali pa oklevajo. Sem bil pa na Mangartu, po italijanski strani, po severni steni. Tudi smučat grem, kupil sem si nove smuči in zamenjal pancerje, ki so me tiščali... Kondicija je potem solidna? Bi se reklo, glede na leta, še kar... Pa gre fotoaparat z vami? Nisem se še tega navadil - vedno bi ga moral imeti s sabo - a je to težko izvedljivo. Če bi znova izbirali svojo pot v življenju, bi ta še vedno peljala skozi vode likovne umetnosti? No ja, verjetno bi, ker za druge stvari itak nimam posluha...(smeh) Seveda bi, v glavnem, v osnovi bi ubiral to pot. Načrti za prihodnje leto? Je na vidiku kak nov projekt ali je to za zdaj še skrivnost? Ne, ne, nič takega... Razmišljam, da bi malo nehal z grafiko in se mogoče malo bolj posvetil fotografiji. Pa po hiši imam za postorit še polno nekih stvari...(smeh) Grafika je postala predraga... Bi se morali marketinško bolj »razširiti«... Ja, tam peša, tam peša... (smeh) Ljudem so stvari sicer všeč, a se za nakup grafik ne odločajo. Če bi bila podarjena... Svoje čase so šle bolj v prodajo.Vrednost umetninam pada, ker je statusni simbol zdaj postal avto, hiša... in če kaj rabijo, gredo v trgovino z umetno obrtjo, kjer se najde vse. Bomo imeli priložnost videti vaša novejša dela tudi tu, v domači galeriji? Mislim da. Najverjetneje ob vključenih starejših delih... Anekdota za konec? Ta bo najbrž predolga, pa vseeno... Riko Debenjak, profesor za grafiko, je vedno budno spremljal, kdo prihaja ali ne prihaja k njegovim uram in ali dela ter koliko dela ... Bil sem v zaostanku pri risanju v ateljeju, tako da sem kar nekajkrat manjkal pri njegovih urah. Ko sem enkrat spet prišel na akademijo z namenom delati v ateljeju, ki je bil zaklenjen, je imel ključ nekdo izmed mojih sošolcev, ki je bil ravno pri Debenjakovi uri. Pa sem previdno odprl vrata ter pomignil sošolcu za ključ. Preden pa mi jih je uspelo zapreti za seboj, me je profesor zagledal. Vrata sem vseeno zaprl, a sem za njimi poslušal, če bo sledil kakšen komentar. Debenjak je seveda vprašal, kdo je bil ta »kolega«. Sošolci pa, namesto da bi me kolegialno »pokrili«, so profesorju prijazno postregli z informacijo, da je bil to Jejčič, Danilo, ki naj bi bil v njegovem letniku ter mu vsepovprek razlagali, da bi moral biti tu in zdaj prisoten. Vsi so me družno pomagali potunkati... No ja, Debenjak se je nekaj časa po pričakovanjih grdo držal do mene, sčasoma pa se je unesel... Pod latnikom klepetala Tanja Cigoj Vso srečo soji s svojo navzočnostjo želeli tudi župan občine Vipava, g. Princes Ivan, direktor ZKP RTVSLO, g. Umek Ivo, ustvarjalci glasbe in besedil na Natašinem prvencu, Danilo Kocjančič, (ex-Kameleoni, Prizma, Bazar, Halo), Matjaž Švagelj (Kalamari), Marko Fabčič , soprog s sinom in hčerko, prijatelji, pokrovitelji in predstavniki sedme sile. Skozi deset pesmi, kolikor se jih nahaja na albumu, se prepleta vse tisto, kar daje dnevom svetlobo, moč in voljo. To so pesmi o soncu in morju, o ljubezni in modrosti, ki premore krila, pesmi o večnih temah, ki so večne prav zato, ker SREČNO IN USPEŠNO LETO 2004 VAM ŽELI KOLEKTIV ABC AJDOVŠČINA RENAULT __. _ - Odo PRILOŽNOST! DO KONCA MESECA JANUARJA BREZPLAČNO TESTIRANJE PLINOV NA VSEH TIPIH VOZIL POPUSTI NAVOZILA RENAULT DO 600.000 SIT A.B.C. Nova Gorica, tel.: (05) 335 44 00 RENAULT MINUTA Šempeter, tel.: (05) 330 4210 A.B.C. Ajdovščina, tel.: (05) 364 33 00 Fotografije Danila Jejčiča v Lestansu V soboto, 13. decembra, se je v Lestansu, mestecu pri Spilimbergu, v galeriji John Phillips e Annamaria Borletti vile Ciani, kjer ima sedež Center za raziskavo in arhiviranje fotografije (CRAF), dogajalo odprtje razstave fotografij Danila Jejčiča. Ajdovski umetnik se kot prvi Slovenec, ki razstavlja v tej ustanovi, predstavlja z barvnimi fotografijami, izbranimi iz ciklov, nastalih v preteklih letih: »Ob uri dolgih senc«, »Sledovi«, »Sledovi bivanja«, »Zapuščina civilizacije« in »Hommage a Christo«. Fotografije, za katere pravi dr. Irene Mislej, ki je razstavo pospremila s kratko študijo na spremljajoči zgibanki, da prikazujejo lirično poetično plat narave Jejčičeve ustvarjalnosti, bodo na ogled do 22. februarja 2004. Tanja Cigoj Obiskali Benetke za ogled razstave Prijetno s koristnim Pri društvu MOST, univerza za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina, se že peto leto sestajamo pri dr. Irene Mislej v krožku umetnostne zgodovine. Predavanja v Pilonovi galeriji letos v dveh skupinah obiskuje skoraj petdeset članov. Prvi glasbeni otrok Kar čutim - Nataše Nardin V sredo 17. decembra je v Vipavskem hramu Vipavka Nataša Nardin, nova vzhajajoča zvezda na slovenski glasbeni sceni na pot pospremila svoj prvenec. Tako, kot se v tem prazničnem času rojevajo želje, hotenja in uresničujejo sanje, tako so nastajale pesmi, ki so zbrane na zgoščenki. Nataša pravi, da ji je kot tfetji otrok. jih živimo vedno znova. Album prinaša tudi dva dueta s Slavkom Ivančičem, že znano skladbo, V neki drugi zgodbi, katero je Slavko uvrstil tudi na svoj novi album, Moja ljubezen. S popularnim Pepijem članom Kalamarov, pa je Nataša odpela že zimzeleno Something stupid, Franka in Nancy Sinatra, ki v prepevu nosi naslov Kar čutim. Na albumu se nahaja tudi skladba Poletna noč, s katero se je daljnega leta 1992 predstavila na festivalu Melodije morja in sonca. Začutite tudi vi pozitivno energijo, ki jo izžareva glasba Nataše Nardin, naše Nataše, pa srečno v leto 2004. Ksimeroni Svoja znanja dopolnjujemo tudi z raznimi ogledi kulturno zgodovinskih znamenitosti in z ogledi razstav. V soboto, 13. decembra smo bili v Benetkah. Ogledali smo si razstavo našega ajdovskega slikarja - grafika, dolgoletnega vodje Pilonove galerije, Danila Jejčiča. V galeriji A+ A je na samostojni razstavi postavil na ogled svojih 40 grafik, ki jih je ustvaril v zadnjih dvajsetih letih. Slikar se je že na začetku svoje umetniške poti zavezal grafiki, ki ji je še vedno zvest. Razstavljena dela so prerez njegovega umetniškega snovanja in dozorevanja, od čistih geometrijskih oblik in struktur na začetku, do novejših, ki jih nadgrajuje s fotografijo raznih materialov, to pa jim daje povsem novo izpoved in sporočilo. Po ogledu razstave smo se še sprehodili in si ogledali nekatere znamenitosti Benetk, ki so ob vsakem vremenu in letnem času nekoliko drugačne, a vedno zanimive. Tudi popoldne je bilo namenjeno našemu umetniku Danilu Jejčiču. Peljali smo se v Lestans, v pokrajini Pordenone, kjer se je prav ta dan otvarjala razstava njegovih fotografij v galeriji centra za raziskavo, arhiviranje in izobraževanje fotografije CRAF, ki ima tu svoj sedež. Razstavo je otvoril g. Elio De Anna, predsednik dežele Pordenone in predsednik centra CRAF. Znova smo bili prijetno presenečeni ob tako bogatem in raznolikem umetniškem ustvarjanju našega umetnika. Premalo ga poznamo, zato si želimo in pričakujemo, da si bomo morda tudi v Ajdovščini lahko ogledali vse to bogastvo njegove ustvarjalnosti. Dora Kebe Likovna razstava Zlate Bele v Vipavskem Križu Vis Vitalis Soma... ... je težko prevedljiv naslov, ki ga umetnica razume kot življenjski in duhovni eliksir. Zlata Bela je doma iz Ljubljane, umetniško izražanje je njen stalni spremljevalec, čeprav se intenzivno z govorico umetnosti ukvarja zadnja leta. Igra se s steklom: riše na steklo, steklene detajle uporablja kot dodatek slikam, igra se s prosojnostjo stekla - s svetlobo. »Slike ne zrcalijo samo svetlobe, utripa, življenja, ljubezni, spoštovanja in harmonije bivanja, marveč tudi energijo svetlobe, utripa, življenja,.... Zato je vodilni motiv v mojem opusu Ovum - jajce ali seme - kot klica življenja.«, pravi Zlata. Na odprtju razstave, ki je potekalo prav na miklavžev večer, je umetnico predstavila še ena zanimiva osebnost: profesorica Petra Dobrila je namreč avtorica vsem znane Bralne značke. Gospa je umetnico pohvalila predvsem zaradi izvirnosti njene ideje, ki daje umetninam še poseben pečat. Poudarila je, da vsaka ustvarjalnost človeka bogati. Razstavo Zlate Bele, Vis Vitalis Soma, si v galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križu lahko ogledate še do konca tega leta. Sh Fotka: Rado Gostič Prestižni na vseh nivojih Fructal - urejen za priznanje! Gospodarska zbornica Slovenije že deveto leto, v okviru vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, izbira tudi najbolj urejene obrate v slovenskih podjetjih. Koordinator akcije je Turistična zveza Slovenije, letos se je za laskavi naslov potegovalo kar 164 podjetij. V sredo, 17. decembra so se na razširjeni, slavnostno obarvani seji, izjemoma v podjetju Fructal v Ajdovščini, zbrali člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije ter Območne zbornice za Severno Primorsko. Sprejeli so poročilo o delu za lansko leto, ki ga je predstavila direktorica območne gospodarske zbornice Mirjam Božič in načrt za leto 2004. Med drugim se je v letošnjem letu zamenjal tudi upravni odbor Območne zbornice za Severno primorsko, ki ga po novem vodi Vasja Mihelj, direktor ajdovske Tekstine. Ob koncu pa so podelili še priznanja najbolj urejenim podjetjem, ki so letos sodelovali v projektu Moja dežela- lepa, urejena in gostoljubna. Posebno priznanje za urejeno okolje je šlo v roke Salonita Anhovo, ki je v zadnjih letih veliko naredil na prijaznosti do zaposlenih in širšega področja v katerem deluje. Priznanja za najbolj urejena srednja in mala podjetja so prejeli Gatis Company iz Šempetra, Iskra Avtoelektrika iz Bovca in Hidria Imp klima. Med velikimi podjetji je priznanje na državnem nivoju prejelo podjetje Fructal iz Ajdovščine. Fructal je prepričljiv predvsem s svojimi stalnimi vlaganji v varstvo okolja in naložbami v urejenost podjetja, seveda v povezavi z naložbami v delovne procese.V zadnjih letih so zaključili kar nekaj investicij, ki zagotavljajo čiste odpadne vode, urejen kanalizacijski sistem in polno delavcem za kratke oddihe med delovanje čistilnih naprav. Seveda vsakodnevnim »šihtom«. Zbornična sem spada tudi skrb za zaposlene: odločitev je bila lahka, prepričala je obrati so klimatizirani, tudi tisti tudi nas ob obiskih te prepoznavne »prostorčki«, ki so namenjeni ajdovske firme. Ivan Mermolja Slovesno odprtje nove stavbe upravne enote v Ajdovščini V petek 19. decembra so v Ajdovščini, v kompleksu bivše vojašnice Srečka Kosovela, slovesno predali namenu novo stavbo upravne enote. Otvoritvi so med drugim prisostvovali direktor servisa skupnih služb vlade RS Mitja Valič, generalni sekretar vlade RS Mirko Bandelj, ajdovski župan Marjan Poljšak, vipavski župan Ivan Princes in drugi visoki gostje. Prireditev je obeležil bogat kulturni program, v katerem je sodeloval sedem članski oktet Castrum iz KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA d.o.o. AJDOVŠČINA Vesele Božične praznike in obilo zdravja, sreče, ter uspehov v Novem letu 2004, želimo vsem občankam in občanom občin Ajdovščina in Vipava. Enako želimo tudi vsem drugim bralcem Latnika. Delavci Komunale Ajdovščina Ajdovščine ter člani amaterske gledališke skupine iz Vrhpolja, ki so na šaljiv način prikazali delo na Upravni enoti, ki se sedaj “seli iz gostilne Pri Maksu v gostilno Snica”, pač skladno s spremembo lokacije Upravne enote. V uvodnem nagovoru je načelnica Upravne enote Ajdovščina Karmen Oražem povedala, da so vsi delavci zelo veseli nove stavbe, saj so sedaj vsi oddelki združeni na eni sami lokaciji, medtem ko so bili pred tem kar na štirih. Generalni sekretar vlade RS Mirko Bandelj je dejal, da je vesel, da lahko tudi v domačem kraju odpira take pridobitve, medtem ko se je ajdovski župan Marijan Poljšak tudi v imenu vipavskega kolega, župana Ivana Princesa, zahvalil Vladi RS za novo pridobitev in povedal da sedaj praktično ni več možnosti ukinitve ajdovske izpostave in selitev v Novo Gorico kar je pomemben dejavnik kvalitete življenja v ajdovski in vipavski občini. Sledilaje simbolična predaja ključev novih prostorov ter obvezno rezanje traku, ki ga je opravil generalni sekretar vlade RS Mirko Bandelj. Po končanem uradnem delu je sledil ogled prostorov ter družabno srečanje, tako kot se spodobi. Borut Mermolja V gospodarstvu imajo posluh za kulturo Donacija Banke Koper Lavričevi knjižnici Podobno kot v drugih sodobnih gospodarskih organizacijah se tudi v Banki Koper zavedajo, da sta donatorstvo in sponzorstvo povsem poslovni odločitvi. Zavedajo se tudi, da je banka sestavni del okolja, v katerem deluje in mu pripada. Letos so se v Banki Koper odločili, da del denarja, namenjenega za novoletna darila poslovnim partnerjem, namenijo trinajstim slovenskim knjižnicam, ki bodo tako nenadejano obogatile knjižni fond. Svojo odločitev pojasnjujejo: “V znanju je moč in največ znanja je prav v knjigah. Zato smo na tak način želeli prispevati k obogatitvi slovenskega znanja.” Med izbranimi je bila tudi Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Direktor poslovne enote Banke Koper v Novi Gorici Pavel Tonkli je tako izročil direktorici Lavričeve knjižnice ček za petsto tisoč tolarjev. V knjižnici so se denarja zelo razveselili, saj je za nakup knjižničnega gradiva za osrednjo knjižnico s podružnicami in bibliobusom vedno premalo sredstev, take donacije pa so res prava redkost. Prav. zato pa so še kako dobrodošle. Zdenka Žigon V MEDMREŽJU CEST SE MISLI SPLETAJO V ŽELJE. Nprimorje NOVE DIMENZIJE PROSTORA žilaoD obažl Velika nagradna križanka "Naše betule" 1. nagrada: 50.000 SIT, 2. nagrada: flaškon 10 litrov vina in 3. nagrada: flaškon s petimi litri vina. Pokrovitelji križanke so naši gostinci in Agroind Vipava. Geslo: Črke, ki so v križanki v poljih s številkami, vpišite v polja s številkami. Dobili boste rešitev, ki jo iščete. Geslo nam v kuverti do 18.01.2004 pošljite na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 17,5270 Ajdovščina. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka, naslova, davčne in telefonske številke. Žreb bo potekal javno na programu Radia Nova 20.01.2004. 1 2 3 4 5 6 7 8 o CM 21 22 23 24 25 26 27 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nagrajenci iz prejšnje številke Latnika so: 1. Miloš Miloševič, Gradnikove brigade 7, 5271 Vipava, \s Ljubljana prišla v Velike Zabije Laibach navdušil! Najuspešnejši slovenski glasbeni izvozni artikel, skupina Laibach, je v petek, 19. decembra obiskala Velike Zabije. Skupina sicer obstaja že od leta 1980, ko so v rodnih Trbovljah poskušali odigrati svoj prvi koncert, a so jim oblastne strukture to preprečile, tako da se je njihova glasbena pot pričela šele leta 1982, s koncertom v Ljubljani. Večino svojega ustvarjanja so oddelali v tujini, tako da so se domači publiki predstavljali zgolj ob redkih priložnostih. Zadnji letošnji koncert se je imel zgoditi v HIT šport centru v Šempetru, a so ga preložili v nam bližje Velike Žablje v klub Concord. Koncert se je pričel z enourno zamudo, kar pa ni preprečilo nabito polni dvorani v Velikih Žabljah, da bi uživala v odlično izvedenem preformansu kontraverznih “laibachovcev. Takih in podobnih glasbenih dogodkov si lahko na našem koncu le želimo. Borut Mermolja N Si Nova Slovenija lO-ičansku ttvdska stranka VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO, MIRNO TER LJUBEZNI POLNO NOVO LETO 2004, VAM, ŽELI NOVA SLOVENIJA AJDOVŠČINA. Ob zaključku leta namesto za voščilnice, poklanjamo 50.000 sit Materinskemu domu na Cesti. liM Sssfficiina M« natočita po dogovoru Negovanost in notranja lepota delajo človeka pokončnega. Božične praznike preživite v miru in soglasju. V novem letu vam voščimo zdravja sreče in uspeha. Cvecje AlljV L "CDv^nn^ tocrvižič s.p. "CDvvujn&A cescj\ 4,x * SffO tt-S&t-Vd' 05-301 *EDPRAZNIČNEM ČASU I® ROŽE NA VAŠIH LICIH, ŽIČNO IN NOVOLETNO ŽCVETE NA VAŠIH _ IKNHL /ETOČE PlfrfcžNlISBBN ROŽN. ETO 2004 V’ mm ' ■ A ,■ 4 3« pvlic-il o c 8 cc 1 MIRA FiiaaJutih JSpfl«: 10.66 -18,00 poadžljjk, siksta 166 -15,50 stelja in srazaiki Negovanost in notranja lepota delajo človeka pokončnega. Božične praznike preživite v miru in soglasju. V novem letu vam voščimo zdravja sreče in uspeha. AVTO ALMIRA So ceste in je cesta življenja. Mimo preživite božične praznike in srečno vozite po poteh življenja. Zdravo in uspešno leto 2004 voščimo. Avtošola Almira. DIMNIKARSTVO LUK Branko s.p. Bevkova ulica 13, 5270 Ajdovščina • DIMNIKARSKE STORITVE KLASIČNIH ŠTEDILNIKOV IN PEČI • ČIŠČENJE PEČI IN NAPRAV NA TEKOČA IN PLINASTA GORIVA • MERITVE EMISIJ DIMNIH IN STRUPENIH PLINOV PRIJAZEN BOŽIČ TER ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO BREZPLAČNO RAZVIJANJE PODARIMO OB NAKUPU FILMA *V DECEMBRU IN JANUARJU* MESNICE in PREDELAVA MESA *VSE ZA FOTOGRAFIJO* DIGITALNO IN OBIČAJNO ŠIROKA PONUDBA VSEH VRST SADNIH SADIK IN TRT ROSTEP d.o.o. Potoče Praznični dnevi naj vam minejo ob bogato obloženih mizah. Za to bomo poskrbeli mi v mesnicah Rovtar z najboljšim iz Vipavske doline. Blagoslovljene božične praznike, bogato, zdravo in zadovoljno novo leto 2004 vam želijo zaposleni v mesnicah Rovtar. Gostilna. IMZZilKI A odprlo dsut od »1« do 2411 Silvesterski večer v grajski kleti z živo glasbo, bogat meni - 7000 SIT Pozdrav novemu letu, zabava 1. januarja, živa glasba - 4000 SIT Srečno 2004 DREVESNICA JANEZ JANEZ d.o.o. Gradišče pri Vipavi 27, 5271 Vipava tel.: 05 36 85 236, fax: 36 65 214 gsm: 041 719 333 AKCIJA: THUVA SMARAGD 990 sit/kos CUPRESOCVPARIS LEVLANDI 990 sit/kos VRTNICE 600 sit/kos JABOLKA 99 sit/kg KROMPIR 119 siVkg Celo zimo domač radič Srečno, zdravo in zeleno leto 2004 računalniški sistemi ma-kOdoo Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina, tel: 05/368-11-10, fax: 05/368-11-11 Podjetje Ma-ko želi svojim strankam in bralcem časopisa Latnik vesel Božič in srečno Novo leto 2004! _________mako-slo@siol.nel_____ SALON KERAMIKE m NORE II AJDOVŠČINA Goriška cesta 29e, tel.: 05 368 01 70,368 01 71 e-mail: info@norbit.si OBILO USPEHOV IN ZDRAVJA V LETU 2004 VOŠČI SALON KERAMIKE NORBIT! VETRISCE Včasih se mi zdi, da bi bilo dobro odložiti pero, pardon, ugasniti računalnik in stopiti med debla, tako umetniško zvita od burje, in pozabiti na norosti političnega dogajanja, ki ga tako vestno spremljam in vas z njim posiljujem v teh vetriščnih zapisih. Zdaj, ko se leto izteka, bi utegnili pričakovati, da bom ponudil nekakšno inventuro, pa ne bo nič. Vedno je dobro in prav, da se zaziramo v jutri, v boljše. V letu, ki se napoveduje, nas čakajo prijetne, morda pa tudi usodne spremebe. Na političnem področju bo to prav gotovo vstop v Evropsko unijo. Postali naj bi člani velike evropske družine, ki ima strog notranji red, a je navzven ohlapna, cincava in splašena. Seveda je Evropa zmesek vseh tradicionalnih kultur in dveh večjih verskih sistemov, pa še tretiji se polagoma infiltrira v družbeno tkivo Evrope. Politične tradicije so v Evropi dokaj različne, prav tako družbene prakse in vrednostni sistemi. Evropi nikdar ne bo uspelo neko homogeno soustvarjanje notranje družbene poenotnosti, kajti preveč je razlik, prev različnih hotenj. Politična hotenja se tukaj razhajajo s hotenji običajnikov, ki živijo svoje globalno potrošniško življenje. Zgodovina Evrope je tako edinstvena, da so njeni produkti še sedaj globoko zasidrani v podzavestni substanci nacionalnih spominov. Čeprav se uradna politika skuša transformirati v široke družbene sloje, pa se vendarle zapira v lastne salone, kjer si izmišlja razne strategije. Iluzorno je pričakovati, da bo v Evropi nenadoma prevladal skorajda mističen duh vseljubja, torej, da se bodo razne nacije, kar tako odpovedale svoji identiteti in se prepustile staplanju.To je velika iluzija strategov velike Evrope, ki se polagoma pretvarja v birokratski monstrum, ki opleta z svojimi lovkami in tiplje, kje bi bilo še kaj zanimivega, še kaj svežega za birokratsko izsesavanje. Prav v tem je velika iracionalnost evropske združbe. Ta veliki aparat kajpada veliko stane; in tu se bodo začeli prepiri. Doslej so veliki molče plačevali velike račune, majhni pač majhne. Ravno zdaj se dogajajo pogajanja, kakšna naj bi bila nova evropska podba, kakšna naj bi bila ta nova ureditev, v kateri se bomo tudi sami znašli. Veliki so začutili, da bodo ti novi prišleki s časoma postali pretkano sitni in da bodo zahtevali veliko pravic, za katere niso še nič plačali. Strategija evropske birokracije je pač naravnana v ekonomske sfere. Širitev unije je predvsem širitev prepotrebnega tržišča za velike nemške, francoske in italijanske proizvajalce, pa tudi za ostale, ki se komajda ubranijo azijskih agresivnih marketingov. Ekonomsko segmentiranje je v Evropi že doseglo svojo kulminacijo in polagoma prehaja v fazo stagnacije. Nacionalne ekonomije komajda še eksistirajo, javne porabe se povečujejo - to je pač posledica birokratiziranja. Kajpada se multinacionalni ekonomski konglomerati niso pripravljeni odpovedati svojim tradicionalnim ekonomskim privilegijem, ki so si jih kupili z lobiranjem določene politike. Evropska ekonomija se pač mora soočati z močno globalno logistično marketinško strategijo, ki jo podpira predvsem močan ameriški kapital, ki je za nameček še vojaško agresiven. Tradicionalnost Evropejcev nedvomno rešuje domače ekonomije. Več kot bo tuje delovne sile v državah evropske skupnosti, več bo tudi drugačnih potrošniških navad. In tako se zna zgoditi, da turški delavci, ki zdaj delajo v mercedesovih tovarnah ne bodo več kupovali teh statusnih vozil, pač pa bodo začeli kupovati, recimo, korejske super terence. To je samo eden takšnih primerov. Drug fenomen je sevda selitev proizvodnje v države, kjer je cenena delovna sila. To je v kratkoročni dobičkarski strategiji učinkovito, a se z leti stvari obrnejo. Zgodi se, da se cenena delovna sila nenadoma podraži zaradi spremeb v državah, kjer so takšne razmere. Naslednji segment je seveda zasičenost tržišča, ko tudi cenena delovna sila ne kupuje več cenenih izdelkov, kijih sama izdeluje. Kajpada so regije, ki premorejo ceneno delovno silo umetno politično zadrževane v razvoju. Tu seveda prednjačijo veliki multinacionalni kompleksi, ki imajo sedeže tako v Evropi kot tudi v drugih uspešnih državah. Iluzorno je pričakovati, da si evropska ekonomija ne bo dovolila kaj takega v okviru svoje razširjene teritorijalne uplivnosti. Tudi evopske multinacionalke si želijo poceni delovno silo in to še pred domačim pragom... Nedavno tega smo lahko slišali in brali, da so pri nas plače prevelike, ja, prav ste prebrali. Mar ni to že ena od tistih napovedi, da bo Evropa polagoma razvila strategijo umetnega zadrževanja razvoja, da bo pridobila ceneno delovno silo. Prav v bivših socialističnih državah vidi svojo priložnost; to pa zato, ker so tu ljudje potrošniško še podhranjeni in bodo pripravljeni veliko narediti za standard, ki je v Evropi že vsakdanjost. Preprost primer: recimo, da nemški delavec dela na istem stroju kot naš, da oba delata iste kovinske dele za ležaje, daje kvaliteta vhodnega materijala približno enaka, saj mora biti standardizirana, da naredita v istem času isto število kosov za istega sestavljavca avtomobilov, pa bo nemški delavec konec meseca dobil 1500 evrov, naš pa, recimo dobrih 600 evrov po trenutnem tečaju. No, ekonomska logika je tu jasna. Drug pereč segment evropeizacije bo v samem etičnem spremešanju različnih kultur. Že sedaj se dogajajo manjši šovinistični ekscesi, ki pa se bodo nujno še okrepili, saj sem že omenjal, da evropska podzavest ničesar ne pozablja. Ogroženost staroselstva je že blizu kritične relane strpnosti; ta je pač umetno zadržana z globalno informativno invazijo in z nekim globalnim vzorcem vedenja, ki pa se z odraščanjem strpnih generacij spreminja. Tu bi se lahko Evropa veliko naučila iz balkanske krize. Prav iz večnega ksenofobičnega ustroja evropske povprečne duše, so se skotile demonske birokratske tvorbe, ki so človeštvo obogatile s pedantnim zavračanjem vsega tujega. Uradno bodo novi narodi člani te novotvorbe, a močni bodo še vedno zviška gledali na njih - tudi na nas! In za konec; Novo leto se bo zgodilo, za nekoga milo, za drugega gnilo, za vse pa naj bo veselo, razposajeno. zdravo, uspešno, pa nič bolehno, da bi vam bančne računčke napolnilo, več storilo kot obljubilo, kaj novega nasnovalo, vsakemu kaj dobrega dalo, temu stanovanje onemu samo lešnikovo čokolado, meni pa sprehajlno palico, vedro misel in zanesljivo pisalo. PA SREČNO! Bojan Bizjak Zakawsky O Naj bodo začetki, lepi, zanosni in pogumni, pot poučna, zanimiva, igriva, naj bodo cilji dosežem in zaključki praznični. Naj se novo leto začne... MIRNE PRAZNIKE IN BOGATO NOVO LETO! vam želi HKS VIPAVA (Stavni frg 15, Upava tel: .16 6.5 UM PIZZERIB RENER Telefon: 368 10 80 V NOVI PICERIJI V OKVIRU "ŠTURSKE" SLAŠČIČARNE V AJDOVŠČINI, VAM V BODOČEM LETU PRIVOŠČIMO DOBRO POČUTJE, PRIJETNO DRUŽBO, TER BOGASTVO OKUSOV NAŠIH SLAŠČIC IN PIC. FANTJE MOJEGA ŽIVLJENJA Torek, 13. januar ob 19.00 Sreda, 14. januar ob 19.00 MLADI ADAM Četrtek, 15. januar ob 19.00 Petek, 16. januar ob 19.00 Sobota, 17. januar ob 21.00 Nedelja, 18. januar ob 19.00 DEKLETA S KOLEDARJA Petek, 16. januar ob 21.00 Sobota, 17. januar ob 17.00 Nedelja, 18. januar ob 19.00 LILI INŽ VERČA Sobota, 17. januar ob 10.00 OKLEPNICA POTEMKIN - kinoteka Sobota, 17. januar ob 19.00 Nedelja, 18. januar ob 21.00 HARTMANOVA VOJNA Torek, 20. januar ob 19.00 Sreda, 21. januar ob 19.00 MODELI STARE ŠOLE Četrtek, 22. januar ob 19.00 Petek, 23. januar ob 21.00 Sobota, 24. januar ob 17.00 Nedelja, 25. januar ob 21.00 ODŠTEKAN1 PETEK Petek, 23. januar ob 19.00 Sobota, 24. januar ob 19.00 Nedelja, 25. januar ob 17.00 KNJIGA O DŽUNGLI Sobota, 24. januar ob 10.00 MOLK - kinoteka Sobota, 24. januar ob 21.00 Nedelja, 25. januar ob 19.00 ZGODILO SE JE NA MANHATNU Torek, 27. januar ob 19.00 Sreda, 28. januar ob 19.00 LARA CRAFT -zibelka življenja Četrtek, 29. januar ob 19.00 Petek, 30 januar ob 21.00 SAV.A.T. Petek, 30. januar ob 19.00 Sobota, 31. januar ob 19.00 REŠEVANJE MALEGA NEMA Sobota, 31. januar ob 10.00 in ob 17.00 KO SEM BIL MRTEV - kinoteka Sobota, 31. januar ob 21.00 MODRI ANGELI Četrtek, 25. december ob 19.00 Petek, 26. december ob 19.00 in 21.00 Sobota, 27. december ob 19.00 Nedelja, 28. december ob 21.30 KINO INFO: 031-822-132 ŠPORT KK AJDOVŠČINA Sobota. 27. december ob 20.00, ŠC Police: 11. krog LB SKL Ajdovščina : Loka kava INFO: Primož Bačar 041-614-933 PD AJDOVŠČINA Sobota. 17. januar - PO DOLINI DRAGONJE - lahka pot, vodi D. Ergaver BRIŠKOLIJADA V Baru Vogal v Ajdovščini poteka LIGA ATB VOGAL, trajala bo do aprila 2004 (2 krat mesečno, predvidenih je 10 kol). Igre bodo potekale vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, s pričetkom ob 19.00, po sistemu izločanja (v prvem krogu se tekmovalne pare izžreba). Sistem bo omogočil menjanje tekmovalnih parov skozi ligo. Vpisnina je simbolična - 100 tolarjev - nagrade pa bogate (pokali, pršut, priključek kabelske TV) INFO: Bojan, 041-590-222 OBVESTILA DRUŠTVA MOST - univerze za 3. življenjsko obdobje: V januarju pripravljajo razstavo izdelkov svojih članov v prostorih TIC Ajdovščina. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI ZA JANUAR: RAZSTAVE: PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3, Ajdovščina: V januarju bodo v Pilonovi galeriji na ogled dela dijakov prvega letnika gimnazije SŠ Veno Pilon iz Ajdovščine, nastala na likovni delavnici, ki je spremljala razstavo fotografinje Tine Modotti. V zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 12.00 ter med 14.00 in 16.00 uro, sobota in nedelja od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta. INFO: 05/368-91-77 TIC AJDOVŠČINA, Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina: Še do konca decembra: ŽLAHTNA PODOBA VIPAVSKE DOLINE - razstava stekleničenih vin zasebnih vinarjev iz ajdovskih vasi. Zbirka obsega 22 kolekcij in je najobsežnejši prikaz domačih stekleničenih vin do sedaj. V ianuariu se bodo v prostorih TIC Ajdovščina s svojimi umetniškimi izdelki predstavili člani Društva Most - univerze za 3. življenjsko obdobje. Odprto vsak dan med 10.00 in 14.00 uro, ali pa pokličite TIC, 051-304-607, kjer nudimo tudi druge družabne, kulturne in turistične informacije, pripravljamo programe izletov po Vipavski dolini in organiziramo lokalno turistično vodenje. INFO: 05/366-39-00 GALERIJA DOM KRAJANOV, Vipavski Križ: Na ogled je razstava umetnice Zlate Bela, ki se ukvarja z ustvarjanjem v steklu. INFO: Razstavišče vam odpre gospa Marija Bat. 05/368-88-03 GALERIJA DOMA KRAJANOV AJDOVŠČINA: Torek. 23. decembra ob 19.00 - odprtje razstave likovnih in fotografskih del članov društva Most - univerza za 3. življenjsko obdobje. "LIČNA HIŠA Ajdovščina Do konca januarja na ogled razstava PROJEKTI DAVIDA IN POLONE v zadnjih treh letih. Gre za umetniške izdelke in predloge za poslovna, promocijska darila in turistične spominke. V spodnjih prostorih LIČNE HIŠE si do sredine januarja lahko ogledate razstavo umetniških izdelkov in miniaturne grafične knjige odraslih tečajnikov. 22. januar ob 18.00 - odprtje razstave likovnih izdelkov otrok, ki so obiskovali delavnice v Lični hiši. OBVESTILO: Lična hiša vam ponuja na izbiro ustvarjalne delavnice za vse generacije: DELAVNICA ZA VRTCE je enodnevna dopoldanska delavnica, ki traja 3 ure in je namenjena skupinam iz vrtcev. DELAVNICA ZA STARŠE IN OTROKE - enodnevna popoldanska delavnica. Če vas zanimajo podrobnosti in bi jo želeli obiskovati, pokličite Davida ali Polono. TEČAJ RISANJA IN SLIKANJA - za pripravo na sprejemne izpite na Likovni akademiji ali Oblikovni šoli, oziroma za vse, ki želijo izpopolnit svoje znanje. Za dodatne informacije pokličite Davida ali Polono. Prijave zbirajo do 15. januarja 04. Odprto: vsak dan med 9.00 in 13.00 ter med 15.00 in 18.00, sobota v dopoldanskem času INFO: Polona 040-839-745, David 040-839-729 MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV STANETA BAČARJA v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, ki sega vse do bronaste dobe (2000 pr.n.št.), s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-63-900, 051-304-607. PRIREDITVE: Četrtek. 15. januar ob 20.00, Kulturni dom Ajdovščina: KAKO BI SE ZNEBIL TUJCA, komedija Gledališča Satirikon INFO: Katarina, 364-30-72 Sobota. 17. januar ob 10.00 in 11.30, Kulturni dom Ajdovščina: O MROŽKU, KI SI NI HOTEL STRIČI NOHTOV, Lutkovno gledališče Maribor, za Ostržkov abonma in izven INFO: Katarina, 364-30-72 Sobota. 17. januar, dopoldan, Trg L slovenske vlade - BOLŠJA TRŽNICA INFO: Zdravko 031-822-132 Četrtek. 22, januar ob 20.00, dvorec Zemono: ANDREJ KOSMAČ - klavir, MATEJ ZUPAN - flavta, 4. koncert iz glasbenega abonmaja ZKD Ajdovščina INFO: Katarina, 364-30-72 Sobota. 24. in nedelja. 25. januar - OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV VIPAVSKE DOLINE, organizator: Javni sklad za kulturne dejavnosti INFO: Katarina, 364-30-72 LAVRIČEVA KNJIŽNICA Ponedeljek, 12. januarja ob 18.30 predstavitev razstave ANTON LOKAR - AJDOVSKI NOTAR med leto 1904 - 1926. Razstavo je pripravila Lilijana Vidrih Lavrenčič, arhivska svetovalka v Pokrajinskem muzeju v Novi Gorici. OBVESTILA Z LAVRIČEVE KNJIŽNICE: Študijski krožek ČITALNICA vabi na naslednje srečanje, ki bo v torek, 13. januarja ob 18.00 uri. Do takrat boste prebrali roman Bernharda Schlinka Ljubezenski pobegi. Čitalnica še vedno vabi nove člane, da seji pridružijo. Info: Zdenka Žigon, 366-13-28 URE PRAVLJIC: Ajdovščina - vsak četrtek ob 16.15 za otroke do 4. leta, ob 17.00 za starejše, Vipava - vsako sredo ob 17.00 (razen v sredo 24. in 31. decembra) Podnanos - vsako sredo ob 11.00 (razen v sredo 24. in 31. decembra) KINO MESTO JE MIRNO - kinoteka Sobota, 27. december ob 21.00 Nedelja, 28. december ob 19.00 SILVESTROVO V KINU L SLOVENSKE VLADE V AJDOVŠČINI! GOSPODAR IN BOJEVNIK - spektakel iz Napoleonovih časov, Sreda, 31. december ob 20.00 SLUGE STRASTI - erotični film Četrtek, L januar 2004 ob 1.00 BILO JE V MEHIKI Četrtek, L januar ob 19.00 Petek, 2. januar ob 19.00 Sobota, 3. januar ob 19.00 Nedelja, 4. januar ob 19.00 VRNITEV PETRA PANA Sobota, 3. januar ob 10.00 GREH OČETA MARA Petek, 2. januar ob 21.00 Sobota, 3. januar ob 17.00 Nedelja, 4. januar ob 19.00 SOLARIS - kinoteka Sobota, 3. januar ob 21.00 SESTRELITEV ČRNEGA JASTREBA Torek, 6. januar ob 19.00 Sreda, 7. januar ob 19.00 MALI VOHUNI 3D Četrtek, 8. januar ob 19.00 Petek, 9. januar ob 17.00 Sobota, 10. januar ob 10.00 Nedelja, 11. januar ob 19.00 VSOTA VSEH STRAHOV Petek, 9. januar ob 19.00 Sobota, 10. januar ob 19.00 Nedelja, 11. januar ob 17.00 STALKER - kinoteka Sobota, 10. januar ob 21.00 Nedelja, 11.januar ob 21.00 VOLČJA BRATOVŠČINA Petek, 9. januar ob 21.00 Sobota, 10. januar ob 17.00 petek 26. DECEMBER DAN SAMOSTOJNOSTI V KINODVORANI PRVE SLOVENSKE VLADE ob 10. uri Filmska matineja: AGENT CODY BANKS Rešuje svet. Dobi dekle. Naredi matematiko. Režija: Harald Zwart VSTOP PROST! Pripravili smo tudi prav posebno dogajanje v DOMU KRAJANOV OB 16. URI Se prične turnir iger. CMD-jevci nam bodo posodili nekaj svojih družabnih iger, v katerih se bomo lahko pomerili, človek ne jezi se, monopoli, igra življenja,... Dobrodošlo je tudi, da ljubitelji iger prinesejo s seboj svojo najljubšo igro in nas poskusijo prepričati, daje to res najboljša igra. Trenutno je med mladimi zelo razširjena igra s kartami Magic, zato bomo za njih rezervirali nekaj velikih miz, na katerih se bodo lahko pomerili s svojimi izbranimi kompleti. VSTOP PROST! OB 19. URI Ogledali si bomo film Združitev v Zaflaški, filmske skupine TV R.E.T., KUD Cerkno. Film je parodija na Krst pri Savici in parodija na nesmiselne boje nasploh. VSTOP PROST! sobota 27. DECEMBER ob 17. uri v DOMU KRAJANOV Lutkovna predstava za otroke od 3. leta naprej z aktualnim naslovom in HOTEL PIGAL - PLANIKA AIDOVŠČINA vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto! ! VABIMO KOLEKTIVE, DELOVNE ORGANIZACIJE, ZAKLJUČENE DRUŽBE TER VSE, KI ŽELIJO ZABAVE, DA NAS OBIŠČEJO VSAK PETEK IN SOBOTO V RESTAVRACIJI HOTELA BOGATI MENIHI S PRIJETNO GLASBO VABIMO VAS NA VESELO SILVESTROVANJE (za skupine nad 20 oseb 15% popust ali vsaka 7. oseba gratis) in NOVOLETNI PLES ZA BOGATO VEČERJO BODO POSKRBELI NAŠI KUHARJI, ZA ODLIČNO GLASBO PA ANSAMBEL PLAMEN Za rezervacije smo vam no voljo na tel itj OS/364 47 02 ali 364 47 00 zgodbo: O SMREČICI avtorska predstava Andreje Stare, pripoveduje Dejan Luskovec. VSTOP PROST! ob 19, uri v KINODVORANI PRVE SLOVENSKE VLADE Predstava za mlade in stare, z naslovom: ANALFABET. Komedija društva Teodozij iz Vrhpolja, ki nas bo do solz nasmejala. VSTOP PROST! nedelja 28. DECEMBER ob 16. URI V DOMU KRAJANOV Zabava za ljubitelje pravljic, starejše si bomo pripovedovali, novejše si bomo ogledali, najnovejše si bomo izmislili. Primerno za otroke od 6 let navzgor. VSTOP PROST! FOTOGRAFSKI NATEČAJ ŠKD WADA Tema natečaja je: PRAZNIKI V OBJEKTIVU Pošljite nam tri najbolj odtrgane, najbolj unikatne, najbolj iznajdljive in najlepše fotke, ki ste jih posneli med prazniki ali vas spominjajo na vesele decembrske dni. Natečaj je namenjen vsem amaterjem in profesionalcem, ki so razdeljeni v dve starostni skupini: mlajšo skupino do vključno 16 let in starejšo skupino od 17 let naprej. NAGRADE: Spominska zahvala za vsakega udeleženca, vabilo na otvoritev razstave. Nagrada za naj praznično fotografijo, v vsaki starostni skupini je jadranje po slovenskem morju z jadrnico Wada Ena. POGOJI: Natečaj je anonimen. Vsaka fotografija naj bo opremljena z AJDOVŠČINA: 27. decembra smo povabljeni na prednovoletno zabavo, ki jo letos organizira Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava. Potekala bo v hotelu Pigal v Ajdovščini, s pričetkom zgodaj zvečer. Vsak torek med 17.00 in 18.00 uro poteka rekreativna telovadba v mali dvorani ŠC Police. V januarju napovedujemo: zdravstveno predavanje. 3. in 17. januarja vsi upokojenci in njihovi prijatelji vabljeni na družabna srečanja s plesom v Piceriji Zmajček na letališču. INFO: 366-13-83, vsako sredo med 8.00 in 11.00 uro ter vsak petek med 9.00 in 11.00 uro. OBVESTILA KARITAS Za pomoč brezdomcem zbiramo rabljene spalne vreče in odeje, ponedeljek med 9.00 in 11.00 uro; torek in četrtek od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru. INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713 REDNA MESEČNA SREČANJA DRUŠTVA ZBIRALCEV Ajdovščina - Nova Gorica potekajo vsako tretjo nedeljo v mesecu od 9.00 ure dalje v restavraciji Primorje v Ajdovščini. INFO: 041-601-205 ali 041-974-423; e-mail: ubrece@guest.arnes.si Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu. INFO: 36-63-900, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@siol.net, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina. avtorjevo šifro, naslovom fotografije in krajem fotografiranja. V ovojnico s fotografijami naj bo dodana še zaprta ovojnica s šifro in z naslednjimi podatki: ime in priimek, starost, naslov, telefonsko številko, številko mobilnega telefona in elektronski naslov (če ga ima) in lastnoročni podpis s katerim soglaša z razpisnimi pogoji. Vsak udeleženec lahko pošlje 3 fotografije velikosti 13x18 cm. Rok za oddaio fotografij ie 6. januar 2004. Fotografije pošljite na naslov: ŠKD WADA “Fotografski natečaj” p.p. 36 5270 Ajdovščina Razglasitev rezultatov bo na otvoritvi razstave, ki bo v petek 16. L 2004 v prostorih ŠKD Wada v Starem mlinu. KONTAKT: t: 041 796 452 - Beti, e-pošta: wada@email SLOVENIJA Vse kar ste načrtovali v letu, ki se izteka, ste postorili. Že razmišljate o letu ki prihaja? Morda boste gradili, adaptirali in rekonstruirali, delno ali v celoti obnavljali svoje starejše hiše? Naš slogan je: USPEH ZAUPANJA - PODJETJE REMONT V vsakem primeru vam voščimo vesele božične praznike ter uspešno _________in zdravo novo leto______ Velo d.d., Ljubljana posl. AVTOHIŠA Štrancarjeva 3 (Šturje), Ajdovščina Tel. 05 36 63 177 Bogata izbira avtomobilske opreme in rezervnih delov POSEZONSKI POPUST V AVTOHIŠI, AJDOVŠČINA > sobna kolesa PROTEUS > smučarske čelade fp 10 % GOTOVINSKI POPUST SE PRIPOROČAMO! VKM|gENTER P. P. P. ^triglav Leto 2003 jemlje slovo in še zadnjič v tem letu se podajamo skozi pregled zapiskov naših ajdovskih policistov, ki nam redno in vestno teden za tednom pripravljajo pregled kriminalnih dejanj, dogajanja v cestnem prometu, v soseščini, na ulici... Tokrat je na tapeti obdobje med 26. novembrom in 17. decembrom. Policijsko veteransko društvo Ajdovščina - Vipava Pogled nazaj, za t pot naprej! V začetku decembra so se člani Društva veteranov policije »Sever« Severne Primorske, podoodbora Ajdovščina in Vipava,(tak naziv svoje organizacije so predlagali Društvu Sever Severne Primorske), še zadnjič v letošnjem letu srečali v lovski koči nad Budanjami. Obujali so tovariške spomine, predvsem pa zastavili delo za naprej. V omenjenem obdobju so policisti PP Ajdovščina obravnavali osem poškodovanj tuje lastnine; železniške zapornice na prehodu ceste v Vipavski Križ, (krivec je bojda vipavska burja), stekla na stavbi in dveh tovornih vozil v Vipavi, električne inštalacije in senzorske luči na brunarici ob teniškem igrišču v Palah, posprejanje kombiniranega vozila, ki je last OŠ Danila Lokarja Ajdovščina,( na srečo s sprejem za okraševanje), razbitje zunanjega stekla, poškodovanje platna, ki varuje police z alkoholnimi pijačami in razbitje zunanjega dela termopanskega stekla v trgovini Noč in dan v Ajdovščini in poškodovanje predelne stene v čakalnici na avtobusni postaji v Ajdovščini. Obravpavali so osem tatvin: rezervne pnevmatike s tovornega vozila na delovišču hitre ceste pri manškem križišču, rezervne pnevmatike s tovorne prikolice v Dupljah, meglenk z osebnega vozila BMW v Ajdovščini, dizelskega motorja- usmernika z vibracijsko iglo na delovišču pri zajetju vode v Ajdovščini, 22 paketov talne izolacije BASF z gradbišča ob Goriški cesti v Ajdovščini, dveh vodnih pip znamke Atlantis na delovišču tehničnih pregledov v Ajdovščini, 400 kg odpadne inox pločevine v industrijski coni v Batujah, akumulatorskih baterij svetlobne signalizacije na zapori uvoza na hitro cesto v Ajdovščini. Zabeležili so dva pobega z bencinskega servisa, ne da bi pred tem poravnali račun. Na bencinskem servisu v Vipavi je lastnik belega Seata Ibiza natočil 21 litrov goriva, v Ajdovščini pa je voznik v svojega jeklenega konjička dotočil za 2812 tolarjev. Obravnavali so tudi goljufijo izdaje lažnih dobavnic, ki se niso ujemale z dejanskim stanjem. V minulem obdobju so policisti PP Ajdovščina obravnavali devet prometnih nesreč, katerim je botrovala, v dveh primerih prekratka varnostna razdalja, trikrat izsiljevanje prednosti in neupoštevanje prometne signalizacije. V bližini avtobusne postaje v Ajdovščini je voznica zbila pešca, ki je bil lažje telesno poškodovan, v bližini Slapa je bila povožena srna, zgodil se je zdrs rezervne pnevmatike s tornega vozila na cesti izven naselja Vipava , ki je povzročil trk osebnega vozila. V vseh prometnih nesrečah je nastala le materialna škoda, udeleženci so enkrat zadobili lažje in enkrat težje telesne poškodbe. Čeprav se najbolj nori in divji čas veselega decembra šele bliža, so policisti v minulem obdobju zabeležili kar nekaj kršitev javnega reda in miru. V dveh primerih, v stanovanjskem bloku v Ajdovščini, je stanovalka preglasno poslušala glasbo in poleg tega z vodo oblivala okna sosedov v pritličju. Preglasna glasba, ki je bučala iz gostinskega lokala, pa je motila okoliške prebivalce v Vipavskem Križu. Intervenirali so pri razbijanju inventarja v lokalu Dve papigi, dvakrat so posredovali pri sporu in _ fizičnem obračunavanju v samskem domu podjetja Primorje, v Vrtovinu so posredovali pri sporu očeta in sina, ki se je v besu znesel tudi nad steklom na oknu in se potem odpeljal od doma, vendar so ga policisti izsledili in ustrezno ukrepali. Na Gradišču pri Vipavi so posredovali pri sporu matere in sina in v Ajdovščini umirili sina, ki seje nedostojno vedel do očeta. Skupaj z gasilci so si ogledali tri požare: pod viaduktom hitre ceste v Vrtovinu, kjer je zgorelo cca. 25m2 travnate površine, vzrok, po vsej verjetnosti, odvržen cigaretni ogorek. V Podkraju je požar povzročil dotrajan štedilnik, v Ajdovščini pa pregreto olje na štedilniku, ki se vnelo. Opozorilo: Policisti v predprazničnih dneh v sklopu akcije «ZVEZDA« opozarjajo vse, ki si bodo praznike popestrili z uporabo pirotehničnih pripomočkov, da je le te dovoljeno uporabljati izključno v času od 26. decembra do 2. januarja. Policisti bodo dosledno ukrepali tudi v primeru, če boste uporabljali pirotehnične izdelke tam , kjer je to prepovedano: v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenih domov in bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele, v okolici cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, v športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Kršitev se kaznuje s mandatno kaznijo 100.000 sit. Prijeten prehod v leto 2004 vam želijo policisti PP Ajdovščina in Ksimeroni Tokrat so v svojo sredino povabili tudi vojaške veterane vojne za Slovenijo in predstavnike Zveze borcev NOV. Tako so simbolično želeli pokazati, da grejo zasluge za samostojno državo daleč nazaj, v dogajanja v drugi svetovni vojni in po njej ter, da le združeni veterani pomenijo garancijo za samostojnost vnaprej. Prav delu v prihodnjem letu so namenili največ pozornosti. Zadali so si kar nekaj zahtevnih nalog: na prvem mestu je pridobivanje novih članov in krepitev pripadnosti društvu z organizacijo športno-rekreativnih in družabnih srečanj, obiski slovesnosti in proslav vseh udeležencev vojne za samostojnost in nadaljevati zbiranje dokumentarnega gradiva iz časa osamosvojitvene vojne. Seveda je med pomembnimi nalogami tudi priprava vseh »papirnatih« zahtev za svojo organizacijo. Pomembno se jim za delo naprej zdi tudi vzpostavljanje dialoga z obema občinskima upravama, saj se njihovega tokratnega srečanja, kljub vabilu, ni udeležil nihče od predstavnikov občin Ajdovščina in Vipava. Na tokratnem srečanju so komandirju takratne Postaje milice v Ajdovščini, Angelu Vidmarju podelili posebno priznanje in nagrado za, kot so se izrazili: »pametno« vodenje in koordinacijo vseh aktivnosti v procesu osamosvajanja. Po uradnem delu srečanja so se, kot se spodobi, poslovili od starega leta, nazdravili pa so tudi novemu, ki prihaja. Ivan Mermolja Razglednica Zadnji dnevi. Sinoči sem lastni glavi težko dopovedala, naj se končno umiri in mi dovoli zaspati. Kot bi na hitro previjala video kaseto so se brez pravega reda pojavljale slike doživetij včerajšnjega dne. Zdi se, da je tempo dosegel vrhunec. Toliko stvari se običajno ne zgodi v celem tednu, morda celo daljšem časovnem obdobju. Že zjutraj me je med kupom pošte čakalo presenečenje. Bivša poslovna partnerica, s katero sva ostali dobri prijateljici, mi je poslala novoletno voščilo in priložila fotografijo svoje družine. Slaba vest. Na fotografiji občudujem njeno šestmesečno hčerkico, kije zaradi pomanjkanja časa še nisem videla. Je res minilo že toliko časa, odkar smo se nazadnje srečali? Telefoni so verižno zvonili, prijateljice spet nisem utegnila poklicati. Poglej elektronsko pošto, potrdi še zadnjo elektronsko voščilnico, čimprej potrdi dnevni red jutrišnjega sestanka, še enkrat preveri nedokončan posel v tiskarni... Nenadoma spet presenečenje. Nekdo, za katerega sem verjela, daje iz pomnilnika že izbrisal mojo telefonsko številko, me je poklical samo zato, da mi zaželi lep dan. Prijazno. In spet poučno. Kam hitiš? Skušam popraviti. Pokličem drugo prijateljico, ki že tri dni čaka na moj klic. Da, sprejemam vabilo in zagotovo pridem na modno revijo, čeprav nerada vozim ponoči, ko sem preutrujena. “Oprosti, sedaj ne utegnem klepetati.” Ugriznem vjabolko in upam, da bo telefon vsaj toliko časa tiho, da prežvečim to skromno malico. Hkrati se trudim zbrati in pazljivo prebrati pomemben tekst, o katerem moram čimprej sporočiti svoje mnenje. Nova elektronska sporočila. Prešine me občutek, da imam že vsega dovolj. “Utegneš trenutek?” Sodelavka vstopi nasmejana, s paketom v rokah. “Ne boš verjela, tole smo dobili zastonj.” Presenetljivo, prijazno, poslovno. V zahvalo za dobro celoletno sodelovanje nam dobavitelj zadnje pošiljke ni zaračunal. Spet telefon. Spet dobra novica. Najboljša prijateljica je končno rešila stanovanjski problem. Prav po žensko se veseliva in čebljava o zavesah. Kot da bi bile te najpomembnejše. Na koncu pogovora seveda pojamrava, koliko dela je pred prazniki. Vsi jamramo. Grda navada. S hodnika pa odmeva veselo žvižganje. Aha, prišli so po zadnjo pošiljko daril, ki smo jih pripravili za našega naročnika. Cel kup škatel je treba znositi v pritličje. Pozabim na telefone in priskočim na pomoč. Starejši možakar, ki je bil poslan, da naloži pakete na kamion, meje nekaj časa opazoval, potem pa mi je previdno namignil, da lahko opravi sam. “Ah, dajte no, to pri nas delamo za rekreacijo. Za vitko postavo.” S sodelavko sva butnili v smeh, možakar pa se ni pustil zmesti. S kupom škatel v rokah je obstal in me pogledal v oči. “Ni pomembna postava. Pomembno je, kaj je v srcu.” Vsi smo razumeli in utihnili. Hvaležen je bil za našo pomoč. Zadihana sem spet sedla k računalniku. Moram se prebiti skozi tekst, ki je že od jutra na ekranu. Spet zvoni telefon. Pa saj ni polna luna! Ne morem verjeti. Novinarka strokovnega časopisa me prosi za intervju. Jutri. Nujno. Koledar je že ves popisan. Na to temo sem si vedno želela govoriti. Seveda sprejmem in me je hkrati strah, kako bom vse skupaj časovno uskladila. Bo že kako. Sodelavka me je spomnila, da moram podpisati voščilnice in preveriti seznam naslovov. Bi šlo do štirih? Mora. Sinu sem obljubila, da greva skupaj po nakupih. Še zadnja elektronska pošta, ostalo lahko pustim za večer. Iz pisarne odhajam s prijetnim občutkom, da sem naredila skoraj vse, kar sem za danes načrtovala. Lahko bi se veselila prijetnega večera, če ... Steklo v vratih mojega avtomobila se zatakne in okna na noben način ne moremo več zapreti. Ura je pet. V Ajdovščini je pet stopinj. Kaj pa zdaj? Vsa utrujenost butne na dan. Ne morem več. Jutri zjutraj moram v Ljubljano. Z odprtim oknom ne bo šlo. Odpovedati sestanke? To ni moj slog. Si izposoditi avto? Le komu naj sedaj sitnarim? Počutim se nebogljeno. Le za trenutek. Moj drugi jaz že vpije: zberi se! Po telefonu dobim nasvet. Odpeljem do najbližjega servisa. Ravnokar zapirajo, a me v hipu pomirijo. Jutri zjutraj bodo rešili moj problem. Neskončno sem jim hvaležna. Počasi odpeljem domov, v avtu že skoraj zmrzuje. Lahko danes še razmišljam pozitivno? Med kuhanjem večerje seštevam, kaj vse moram še narediti do konca tega tedna. Poročila poslušam le na pol. Kaj neki je spet hotel povedati Bush? Sin me povabi v svojo sobo, da bi poslušala, kar ga je ravnokar navdušilo. Klavirski uvod me razneži. To glasbo v mislih pripišem na seznam z naslovom “Privošči si za praznike”. Vključim računalnik in se pripravljam na jutrišnje sestanke. Po tihem pričakujem še en telefonski klic. čeprav vem, da ta nekdo ob tej uri tudi dela, ker pripravlja pomemben projekt. Jutri bo nov dan. Čas za spanje. En dan. Preveč za en dan. Morala sem napisati. Je to osnutek za letni obračun? Tudi ta mora priti na vrsto. Dogodki tega naelektrenega in hkrati razkošno pozitivnega dne so (nehote, naključno?) izpisali skoraj popoln seznam ljudi, ki jih čez praznike ne smem in nočem prezreti. Moja zgodba je prežeta s hvaležnostjo. Ta šteje. Naj Z znanjem oblikujemo prihodnost! Prijazne božične praznike, srečno in uspešno novo leto želimo občankam in občanom občin Ajdovščina in Vipava. Študentje in sodelavci Politehnike bo osnova tudi za vsa voščila. Hvala vsem, ki bedite, ko mi spimo, ki delate ob nedeljah, nas zdravite in zabavate. Hvala vsem, ki ste vselej tam, kjer vas najbolj potrebujemo. Hvala in srečno. Ker je sreča v svojem bistvu le seštevek vseh naših dobrih misli in dejanj. V svojo poslovno voščilnico sem zapisala: “... da bi ob letu lahko rekli: ničesar ne obžalujem!”. Hvala vam, ki berete moje vrstice. Vse dobro vam želim. Lučka Peljhan ll_ h- M. tr9°vina in proizvodnja JBf Sm lKt mT otroške konfekcije -------------------- Tabor 13, Vipava; tel.: 041 960 304 Na vas in vaše otroke čaka nova jesenska kolekcija znamk MENICE, MIKADO, GET ... trenirke od 2860 SIT kavbojke od 3550 SIT majčke od 1710 SIT otroška bunda 4400 SIT Obilo sreče, zdravja in veselja v novem letu 2004! VIPAVA, VOJANA REHARJ^ič VIPAVA (nasproti zelenjav^)^ Eko šola kot način življenja - tudi v Podnanosu Učenci in delavci podružnične šole Podnanos smo se odločili za vključitev v nacionalni program »EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA«. Prijavnico in vso potrebno dokumentacijo smo poslali nacionalni koordinatorki EKO šol v Sloveniji - gospe Nadi F Za sprejem v mrežo EKO šol in za osvojitev naziva moramo izpolniti sedem predpisanih korakov. Prve štiri korake smo že izpolnili, in sicer: 1. ) Četrtega decembra letos je bil na podružnični šoli Podnanos prvi sklic EKO programskega sveta šole. Novo funkcijo je sprejelo sedem članov, ki so sestavljeni iz predsednikov oziroma podpredsednikov krajevnih skupnosti ter iz aktivnih članov društev. Ti so tako ali drugače povezani z okoljevarstveno problematiko v Podnanosu. Na ustanovitvenem sestanku EKO programskega sveta je bila kot odgovorna oseba prisotna tudi ravnateljica Ljudmila prof. Kovač in koordinatorka Alenka Skupek, sicer razredna učiteljica na tamkajšnji podružnični šoli. 2. ) Analizirali smo stanje v okolju in proučili šolsko okolje ter njegov vpliv na delovanje kraja. 3. ) Pripravili in sprejeli smo akcijski načrt delovanja šole. Pohvalno je, da so člani EKO programskega sveta k akcijskemu načrtu šole dodali mnoge pozitivne in konstruktivne pobude za delovanje ter pokazali veliko pripravljenost za delo v smislu povezave šole in kraja na področju ekologije. 4.) Pripravljeni in predstavljeni so bili tematski sklopi za delo v šoli in izven nje,izbrani glede na analizo stanja ODPADKOV, PROMETA - HRUPA - ZRAKA, VODE, ZAŠČITE ZIMZELENIH RASTLIN oziroma VARSTVA OKOLJA in OSTALIH SPREMLJAJOČIH DEJAVNOSTI. Tu bi veljalo poudariti, da učenci že tekmujejo za EKO bralno značko. Prebirajo knjige z naravovarstveno tematiko, o njih razmišljajo, pripovedujejo in oblikujejo ekološko zavest. Sestavili smo tudi svojo EKO himno, ki so jo uglasbili in v notno sliko zapisali učenci četrtega razreda. Komaj čakamo priložnost, dajo bomo lahko javno zapeli. Čaka nas še dolga in naporna pot za dosego zadnjih treh predpisanih korakov za naziv EKO šole. • sprotno moramo spremljati, vrednotiti in beležiti vsak uspeh s področja okoljevarstvene problematike • obveščati moramo medije in redno sodelovati z njimi, saj je to način osveščanja prebivalcev v spoznanju, daje okolju prijazno ravnanje vsem v prid • konec aprila 2004 načrtujemo podpis EKO listine.To je izjava nacionalnega projektnega programskega sveta, EKO programskega sveta šole in lokalne skupnosti za delovanje EKO šole Že na prvi šolski dan v šolskem letu 2003 / 04 smo v povezavi s Krajevno skupnostjo Podnanos organizirali akcijo, s katero smo javnost opozarjali na prometno problematiko kraja in na nevarnost za šolarje - pešce. V prednovoletnem času bi želeli javnost obvestiti, da na naši šoli poteka akcija »PUSTIMO SMREKE ZELENETI«. Z akcijo želimo opozoriti na nenačrtno in nedovoljeno sečnjo najlepše raščenih smrek, borovcev in brinov na kraški planoti Nanos. Zato smo na naši šoli iskali ekološko ustreznejše rešitve za novoletno okrasje. Učenci so izdelali in v šolskih prostorih razstavili številne makete - predloge za ekološko sprejemljivo novoletno drevesce. Uporabili so odpadne in razgradljive materiale. Želimo predramiti ekološko zavest krajanov in lokalnih skupnosti, da se povrne in ohrani naravno ravnovesje in lesk bisera, ki se imenuje Zgornja Vipavska dolina. Alenka Skupek Koledar prireditev v občini Vipava v JANUARJU 2004: Prireditve: 26, december ob 11.00. Cerkev Sv. Štefana v Vipavi - maša in blagoslov konj, organizator Društvo Doli iz Lokavca Na praznik Sv. Štefana, zavetnika konj in živine, v več slovenskih krajih poteka žegnanje konj. Že petega zapored bodo pripravili tudi pred cerkvijo Sv. Štefana v Vipavi. Organizator prireditve je društvo Doli iz Lokavca. Posebna komisija bo ocenila najboljšega jahalnega in vprežnega konja ter naj lepši vprežni voz. 28, december ob 17.00. Kulturni dom v Vipavi - Božični koncert, nastop folklorne skupine iz Komna »Nasmeh«, organizator KS Vipava Razstave: STARA KEBETOVA HIŠA v Vipavi -Beblerjeva ul. 2, Vipava - »Skupaj smo iskali naše korenine« - stalna razstava stare hišne opreme, obiski po predhodnem dogovoru na tel.: 366-50-98 VOJNI MUZEJ Vipava - Vojašnica Vipava - »Soška fronta 1915 - 1917« - stalna razstava o Soški fronti, ogled muzeja je možen po predhodni najavi na tel.: 366-50-79 Zavodi in Društva: CENTER ZA USPOSABLJANJE INVALIDNIH OTROK »Janka Premrla - Vojka« Vipava: Do 4. ianuaria - božično novoletne počitnice DRUŠTVO »RAZMETANO PODSTREŠJE« Vipava: - Go card (ob sobotah od 15.00 - 16.00 pred gasilskim domom v Vipavi) Info: David Pučka, 031-793-952 - Ples in glasba (ob ponedeljkih od 16.30 - 17.30, starost od 12 let dalje) Info: Marjanca Gostiša. 366-58-18 - Šah (ob petkih od 17.30 - 18.30) Info: Monika Fajdiga, 031-880-228 ' Italijanščina (vsak četrtek od 17.00 - 18.00) Info: Vesna Ferjančič, 366-39-10 - Kitara (ob sobotah od 16.30 - 17.30) Info: Miha Golob. 031-380-824 - Planet Zemlja (vsak drugi petek ob 19.00) Info: Štefan Rehar, 366-58-31 - Igralnice (vsak četrtek od 16.00 - 17.00, starost od 4 - 7 let) Info: Maja Rehar, 363-53-50 - Literarni večeri (vsako četrto soboto v mesecu) Info: Polona Puc, 366-54-83 Delavnice potekajo v prostorih društva »Razmetano podstrešje«, v drugem nadstropju stare šole v Vipavi - Trg Pavla Rušta. Dejavnosti so na ogled na: www.drustvo-rp.si, za dodatne informacije pa pokličite mentorje delavnic ali Martino Naglost, tel.: 366-53-43. Obisk delavnic je brezplačen, s seboj prinesite copate. KUD GORIŠKA PALETA: 16. ianuaria v galeriji Mercator centra v Kromberku - odprtje razstave fotografij Bojana Bizjaka - Zakawskega z naslovom »Jesenske zamišljije«. Razstava bo na ogled predvidoma do sredine februarja. Do konca januarja v galeriji Norma 7 na Brjah - razstava likovnih del društva Wada in KUD-a Goriška paleta z naslovom » Ledeni barvni sijaj«. Ogledi po dogovoru na tel. št.: 364-75-07. Info: Mihaela Tihelj, 366-51-15 KUD PIHALNA GODBA Vrhpolje - Vipava: Nastopi: 26. december, dvorana v Vrhpolju - Božičnica 27. december 19.00, Kulturni dom v Vipavi - »Božičnokoncert povezan z praznovanjem dneva samost 4, ianuaria - Kulturni dom Ajdovščina DRUŠTVO UPOKOJENCEV Vipava: 21. decembra v Vipavskem hramu NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV. Vabljeni! Dejavnosti DU Vipava: - Šah, ob ponedeljkih in četrtkih ob 16.00 - Telovadba, ob ponedeljkih ob 19.00 v Vipavi, ob sredah ob 19.30 na Gradišču, ob četrtkih ob 20.00 na Slapu - Reševanje križank, vsako tretjo sredo v mesecu ob 17.00 - Pikado, ob torkih in petkih ob 17.00 - Balinanje, ženska in moška ekipa na prostem ob lepem vremenu - Merjenje krvnega tlaka, vsak torek od 9.00 do 11.00 Info: 368-73-15, vsako sredo od 9.00 do 11.00 Šport in rekreacija: PLANINSKO DRUŠTVO Vipava: Vse info dobite na njihovi spletni strani: www.planinsko-drustvo-vipava.si ali pa v trgovini »Cajna« v Vipavi. Info: Jurij Nabergoj - 368-70-56, Leon Kodre - 366-51-73. PLANINSKO DRUŠTVO Podnanos: 1. januar 2004 - Konj - odkopljimo zaklad Info: Martin Žvanut; 031-349-124 KK VIPAVA: Razpored tekem: - kadeti v telovadnici OŠ Draga Bajca v Vipavi; - člani v telovadnici OŠ Draga Bajca v Vipavi; - ŠKL liga v telovadnici OŠ Draga Bajca v Vipavi; KK Vipava vabi v svoje vrste deklice letnik 1990 in mlajše! Treningi so 3x tedensko, prijave sprejema Andreja Likar Ivanov na tel.: 031-579-898. Lepo vabljene! Obvestila: Med božično - novoletnimi prazniki bosta oddelka Lavričeve knjižnice Vipava in Podnanos delovala po naslednjem urniku: Vipava: Sreda, 24. december - zaprto Sreda. 31. decembra- zaprto Ure pravljic - vsako sredo ob 17.00 Podnanos: Sreda. 27. decembra - zaprto Ure pravljic - vsako sredo ob 11.00 Potujoča knjižnica: po razporedu Informacije za Koledar prireditev v občini Vipava za mesec februar 2004, zbiramo do najkasneje 25. v mesecu! Info: RADIO NOVA, tel.: 05-368-05-05, gsm: 041-995-705, naslov: Goriška cesta 17, Ajdovščina, e-mail: radionova@siol.net, radionova.info @volja.net. FOTO FANTAST Bliža se čas prednovoletnih nakupov, zato so pri FOTO FANTASY v C3, Tovarniška 2B v Ajdovščina pripravili super praznično ponudbo ... * izdelajo vam koledar z vašo najljubšo fotografijo * za vsak razvit film ali pa za fotografije izdelane iz digitalnih zapisov - CD, spominske kartice ali poslane po elektronski pošti dobite darilo: povečavo * zelo ugodna cena albumov za 100 in 200 fotografij * bogata izbira foto okvirjev * najboljše cene digitalnih aparatov; * ob nakupu digitalnega aparata, pa dobite za darilo dodatno spominsko kartico in torbico ali pa brezplačna izdelava 50 fotografij * vsaka stranka bo obdarjena Obiščite jih in prepričajte se o njihovi ugodni ponudbi. Foto Fantasy, v C3 na Tovarniški 2b vas pričakuje. Pa še e mail: fotofantasy. aj dovscina@siol.net V prihajajočem letu 2004 vam FOTO FANTAST iz AJDOVŠČINE želi tako na poslovnem kot osebnem življenju veliko sreče, zdravja, uspeha, smeha in dobre volje... marlTn vodovod centralno ogrevanje sanitarna oprema d.O.O. PE INSTALACIJE Ajdovščina Goriška c. 66, 5270 Ajdovščina tel.: 05 365 36 54, fax: 05 365 36 58 e-mail: martindoo@siol.net, http://www.martin.si ZAHVALJUJEMO SE ZA IZKAZANO ZAUPANJE V IZTEKAJOČEM SE LETU ! VESELE PRAZNIKE TER OBILO ZADOVOLJSTVA V LETU 2004, VAM ŽELI PODJETJE MARTIN URNIK: 8 -12 in 13 - 17, sobota 8 - 12.30 Lepe želje in toplina našega doma naj vas spremljajo v novem letu ! Predsednik krajevne skupnosti Vipava Boris Ličen LIKON Popravlja TV, montira satelitske, zvok + slika Pozabite zagate, ki so za vami. Uživajte mirnost Božiča in srečno ter zdravo zrite v leto 2004. Vam želi elektronika LIKON v obrtni coni v Ajdovščini. Povabilo na novoletni operni gala koncert 26. december ob 19. uri HIT - ŠPORT CENTER ŠEMPETER PRI GO SOLISTI: OLGA GRACEU. KATAJA PERGER. MIRJAM KALIN, MIL SOLMANINZDAVKO PERGER. SIMFONIČNI ORKESTER CAMERATA LABACENSIS DIRIGENT: IGOR ŠVARA Delamo, da bi bili tudi državni prvaki Mlade nogometne moči Vlado Curk - prvi mož NK 54 letni inženir organizacije dela, pred leti nogometaš nogometnega kluba Primorje, od marca letos direktor kluba, povzema letošnje dosežke, težave ter načrte našega edinega državnega prvoligaša. Za začetek - se lahko primerjajo nogometni časi, ko ste še aktivno igral, z današnjimi ? Nikakor. Od leta 1962 do leta 1971, ko sem igral za mladinsko ter člansko ekipo Primorja, seveda skupaj z znano generacijo ajdovskih igralcev ( Brecelj, Kotnik, Žigon, Marjanovič, Kopatin, Batagelj, Jamšek, Mermolja ) pa do danes se je spremenilo skorajda vse. Nogometna liga, pristop do športa, nova država ter nova reprezentanca, mi smo trenirali dva do trikrat na teden, danes brez dveh treningov na dan, ekipa ne more igrati v prvi ligi, materialne potrebe igralcev in kluba, oprema, športni marketing ... Razen lepot nogometne igre in športa, ki so, zdi se, univerzalne, se stvari ne da primerjati. Mi smo bili amaterji, saj smo poleg nogometa tudi delali v podjetjih, danes obstaja poklic nogometaš. Kar verjetno pomeni, da je nogometni klub pravzaprav podjetje? Vsekakor. Tudi obnašati se mora kot dobro podjetje. Tako pri nas dela 22 igralcev prve ekipe, trije trenerji, dva hišnika, tajnica, direktor ter še osem pogodbenih trenerjev. Gre za pravi pogon ljudi in sredstev, ki, to moram še posebej izpostaviti, poleg tekmovanja prve ekipe v državni ligi, opravlja tudi širše družbeno in športno poslanstvo - v naših mlajših selekcijah trenira nekaj malega več kot dvesto otrok, dečkov in mladeničev. Športnik je zdrav človek, vzgoja za športnika že od najmlajših let, pa je v današnjih »čudnih« časih pomembnejša kot si mislimo. Vzgoja mladih igralcev verjetno koristi tudi klubu samemu ? Brez dvoma je lasten nogometni kader formula dolgoročnega uspeha vsakega kluba, vendar poglejte primer naše infrastrukture. Poleg glavnega igrišča razpolagamo samo še z rezervnim, ki je vsled izrazite množičnosti preobremenjeno. Na enem igrišču včasih trenirajo tudi po tri ekipe skupaj. Ker gre za običajno travnato podlago, so pogoji za resno vadbo ob deževju nemogoči. Skoraj vsi treningi se končajo v mraku ali temi, še posebej pozimi, ko je dan krajši ipd. Idealno bi bilo, ko bi tudi v Ajdovščini postopali kot so v Novi Gorici ali v Kopru, da o Ljubljani ali Mariboru niti ne govorimo, ko so za vadbo prve in vseh ostalih ekip uredili nogometno igrišče z umetno travnato podlago ter ga opremili z razsvetljavo. Umetna travnata podlaga celih petnajst let ne zahteva posebnega vzdrževanja ( zalivanja, podsajanja ipd ), pogoji igranja na nji so enaki čez celo leto. Gre za našo, dolgoročno gledano, ključno težavo. Projekt bi izvedli za cca 65 miljonov tolarjev, pri čemer bi nam Nogometna zveza Slovenije celo nepovratno dodelila 25 miljonov. Razsvetljena travnata podlaga lahko služi tudi ostalim športnikom, ne samo nogometašem. Sam nogometni klub projekta v naslednjih petih letih ne bo mogel uresničiti, zato bi bila pomoč lokalne skupnosti, občine, zelo upravičena. Da o že omenjenem dejstvu, da je ŽOGA NAJBOLJŠA DROGA, niti ne govorim več. Vlado, naše bralce gotovo zanima, kako je z vašo pritožbo pri Združenju prvoligaševza povrnitev treh točk zaradi »neregularnosti« zadnje tekme z Muro. Boste res dobili te tri točke, ki vas postavijo na drugo mesto lestvice ? Do teh treh točk smo 100 % upravičeni. NK MURA namreč do 26.11.2003 ni plačala odškodnine za igralca Botonjiča. Zato je od tega dne, po pravilih NZS, v suspenzu. Tudi do 29.11.2003, ko smo mi odigrali tekmo z Muro, ni odpravila vzrokov za suspenz iz ligaškega tekmovanja, torej je bil še vedno pravnomočen, kar prinaša nam avtomatično zmago z 3: 0 oz. tri točke. Ni kaj, če veljajo pravila za nas, morajo veljati tudi za Muro. Tako bomo skoraj gotovo igrali v t.i. razigravanju šestih najboljših ekip za naslov državnega prvaka. Vsekakor želimo, da bi NK Primorje postal državni prvak... No, mi pa vsekakor delamo na tem ! Ob tem bi se še zahvalil zvestim obiskovalkam in obiskovalcem naših tekem za izkazano podporo s tribun ter jih vsekakor vabim tudi na spomladanske tekme. Prvenstvo nam v nadaljevanju obeta še obilo zanimivosti... foto in tekst mt Srebrne nasmehe in zlate poljube vam v letu 2004 želi ZLATARSTVO PRINCES# Tt U - 8 NK Primorje Vse kaže, da bo v doglednem času slovenske prvoHgaške klube vendarle srečala pamet. Dolgoročnega razvoja nogometne igre v posameznih sredinah ne more biti brez večjega vlaganja v mlade, domače moči. Eden od takih pogonov, kjer je pomemben tudi interes in prispevek staršev, je ekipa mladih nogometašev do osmega leta (U-8). Stopar Marko, Brecelj Rok, Pejakič Kristjan, Medič Almedin, Nagode Tilen, Ternik Žan, Štranear Tilen, HajričAnel, Kodelja Enej, Tominc Kristjan. Krapež Malic. Žižek Maksi, Hočevar Matic, Vršič Nejc, GroffLuka, Curk Jure, Trener: Pintar Uroš osvojitvijo naslova jesenskega prvaka med 10 ekipami iz Brd, Nove Gorice, Ajdovščine, Vipave in Idrije. Trenirajo dvakrat tedensko, v dovolj toplih mesecih na nogometnem igrišču, v zimskih mesecih pa se potuhnejo v telovadnico na Policah. Prvenstveni in prijateljski spopadi se odigravajo ob vikendih, za poslastico pa naj dodamo, da ta mali ne poznajo zimske pavze, kot njihovi najstarejši vzorniki. Na gostovanja jih odpelje avtobus Primorja, kjer je ob pogostih zmagah, kaj drugega, kot v panju. Bravo fantje! Zdrav duh v zdravem telesu. Mulci vadijo pod strokovnim Uroša Pintarja. Fantje so zagreti Ivan Met molja vodstvom mladega trenerja in motivirani, kar so potrdili z kakovostne osnove za izvajanje novih vsebin in dejavnosti v prostoru in razviti dodatno ponudbo za stacionarne goste. Z našimi prizadevanji ' želimo dolgoročno uresničiti razvojno vizijo širšega območja, vzpostaviti celovito ponudbo občinskega športno rekreacijskega središča in z združevanjem učinkov vseh akterjev izpolniti zahteve za pridobitev statusa turističnega kraja v zdravilni klimi. In nenazadnje, z naložbo želimo zmanjšati tudi razlike v stopnji razvoja in kakovosti ponudb ob vstopu v Evropski uniji. Zavedamo se izjemnega položaja, ki nam ga daje dobro tržno zaledje širšega tržaškega in goriško-videmskega območja, od koder prihaja večina tujih ciljnih skupin. Dodatni razlogi za načrtovano naložbo so tudi v povpraševanju obiskovalcev po športno rekreacijskih površinah, interes vlagatelja za ustrezno in kakovostno dopolnitev ponudbe v Tihi dolini, vzpostavitev možnosti za celoletni turizem, popestritev Vizija razvoja Društva Gora Športni park Tiha dolina V Društvu Gora smo po končani zelo uspešni zimski sezoni svojo pozornost in prizadevanja usmerili v aktivnosti za izvedbo projekta Športni park Tiha dolina, ki je prednostna naloga društva tudi v prihodnje. Z opravljenim delom v tem letu smo lahko zelo zadovoljni, saj so dela tekla skladno z načrti, opravili pa smo celo več, kot smo sprva predvideli. In zakaj sploh Športni park Tiha dolina? Območje KS Predmeja je z prebivalstva in želja obiskovalcev veljavnim prostorskim planom po območja. Zagotoviti želimo vsebini opredeljeno kot občinsko rekreacijsko območje. Širše območje pa je na osnovi strokovnih podlag nekdanjega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica opredeljeno kot načrtovani regijski krajinski park Trnovski gozd - Gora. Letos so bile za območje Tihe doline izdelane tudi razvojne programske naloge in strokovne podlage kot osnovno izhodišče za načrtovanje posegov v prostor. V Društvu Gora želimo dolgoročno oblikovati Športni park Tiha dolina kot prostor za druženje, športne aktivnosti, športne in zabavne prireditve, središče za kondicijske priprave športnih ekip, razvojni center telemark smučanja in kot prostor z možnostjo stacionarnega turizma. Območje se prav tako namerava vključiti v program E-vas in si pridobiti status turističnega kraja v zdravilni klimi. V sklopu širšega projekta Turistična destinacija Goriška, pri Regijski razvojni agenciji, smo skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami in programskimi zasnovami, z namenom oblikovanja posebne športno turistične točke v regiji, predvideli gradnjo travnatega nogometnega igrišča, betonskega igrišča za košarko, ki bi pozimi služil kot drsališče in otroškega igrišča. Ob igrišču nameravamo urediti večnamenski objekt, v sklopu parka pa želimo urediti tudi kamp, parkirišče za osebne avtomobile in avtodome, prostore za piknike s kurišči, urediti in označiti želimo kolesarske in pohodniške poti. sankaške proge in manjše smučišče, v povezavi z Vojskim in z Lokvami pa tudi tekaške proge. Z vsem naštetim želimo zagotoviti ustrezne športno-rekreacijske površine za ciljne skupine domačinov in obiskovalcev. Z naložbo želimo uresničiti razvojne načrte ožjega območja in naselja Predmeja, vzpostaviti želimo novo ponudbo na podeželju z upoštevanjem interesov lokalnega ponudbe in dejavnosti na podeželju in še marsikaj bi lahko našteli. Načrti so veliki, a kjer je cilj, je tudi pot. Naštete naložbe načrtujemo izpeljati z denarjem, ki ga nameravamo pridobiti na različnih razpisih, z lastnim denarjem in pomočjo sponzorjev ter donatorjev. Za ureditev športnega parka, kjer aktivnosti že tečejo, smo denar pridobili na razpisu za Celostni razvoj podeželja in obnovo vasi (CRPOV) pri ministrstvu za kmetijstvo, iz proračuna občine Ajdovščine, del denarja zagotavljamo tudi sami. Športni park z dvema igriščema bo predvidoma odprt septembra prihodnje leto. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Uroš Velikonja [PREMIK^ NEPREMIČNINEd.0,0. AJDOVŠČINA Prešernova 7,5270 Ajdovščina:gsm:031 376 100 www.preniiknet.com PREMIK NET, PODRUŽNICA AJDOVŠČINA, IŠČE ZA ZNANE KUPCE STANOVANJA ZA NAKUP IN NAJEM, SAMOSTOJNE STANOVANJSKE] HIŠE, GRADBENE PARCELE TER STAREJŠE HIŠE, POTREBNE OBNOVE, NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČIN AJDOVŠČINA IN VIPAVA. POKLIČITE NA TELEFONA: 05 36 80 456 ALI 031 376 100 LAHKO NAS OBIŠČETE NA PREŠERNOVI 7, PRI TRŽNICI V AJDOVŠČINI VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH. DOM NI NIKOMUR PODARJEN, DOM SI USTVARJAMO SAMI. SREČNO ROKO VAM ŽELIMO! PREMIK NET NEPREMIČNINE AJDOVŠČINA Moja njivca... Leto je naokoli in bliža se čas, ko bomo na koledarje vtisnili številko 2004... Predvsem tisti, ki se ne boste mrzlično pripravljali na novoletno praznovanje, te dni lahko razmišljate, kako živeti z naravo tudi pozimi: z dobro obiskanimi krmilnicami za ptice si boste polepšali razgled skozi okno, ljubiteljem zelenja lahko na okenski polici zraste majhen zeliščni vrtiček, za najboij zagrete pa se bo delo našlo tudi v vrtu. Pa naj velja: Narava ne gleda na letnico v koledarju - ravna se le po svojih zakonih. Božični kaktus Božični kaktus izvira izjužnoameriških pragozdov in dejansko ne prenaša suše, na kar bi sicer pomislili ob njegovem imenu - kaktus. V svojih mesnatih listih pa vseeno lahko shrani kar precejšnjo količino vode. Kaktus iz džungle, torej. Božični kaktus je rastlina kratkega dne, saj cveti samo takrat, ko so dnevi kratki, se pravi pozimi. Če dobro skrbimo zanj, nas lahko tudi celo zimo veselo razveseljuje s svojim lepim cvetjem, ki je običajno škrlatnovijolične barve. Popke nastavlja na dva načina. Prvi način je odvisen od dolžine dneva, drugi pa od temperature. Z umetno zatemnitvijo mu lahko uravnavamo čas cvetenja. Kakšna dva meseca po začetku zatemnjevanja zacvetijo prvi popki. Tako lahko dobimo namesto božičnega kar velikonočni kaktus... Rasel bo tudi v senci, obilno cvetje pa bo razvil na zelo svetlem prostoru. Njegovo mesto naj bo torej na sončni okenski polici, poleti pa ga prestavimo ven v senco ali, še bolje, polsenco. Direktnemu soncu pa se raje izogibajmo, saj mi lahko požge liste. Jeseni ga postopoma privajamo na notranjost - vsak dan po nekaj ur. Božični kaktus zalivamo šele, ko je na otip suhe že polovico prsti v lončku. Odvečno vodo iz podstavka kasneje odlijemo. Pogostost zalivanja pa je seveda odvisna od toplote, svetlobe, intenzivnosti rasti in zračne vlage. Pozimi, ko je zrak v stanovanju š’e posebej suh, postavimo v bližino rastline posodo z vodo ali si preskrbimo vlažilec zraka. Najbolje bo rasel v dobro odcednih tleh, zato pri presajanju izberimo prst za kaktuse. Če želimo narediti svojo mešanico, zmešajmo običajno prst in pesek v razmerju 2:1. Tudi velikost lončka je pomembna, če pa se ne moremo odločiti med nekoliko večjim in premajhnim, raje izberimo slednjega. Božični kaktus po cvetenju obrežemo, s čimer vzpodbudimo bolj razvejano Božični kaktus (Schlumbergea) rast. Del vsakega stebelca enostavno odščipnemo ali odrežemo z ostrim nožem Ko se pojavijo cvetni popki, rastlino prestavimo na svetlo mesto in jo tam pustimo - tudi obračati je ne smemo, saj popki lahko odpadejo. Sicer pa odpadanje popkov povzroča tudi nenadna sprememba temperature, premalo ali preveč zalivanja, presuh zrak ali pa prevelik lonček. Običajno odcveti v februarju, marca pa ga pustimo počivati na hladnem in suhem mestu. Zalivamo ga minimalno. Od aprila do junija potrebuje več pozornosti, saj mu odganjajo novi poganjki - redno in nekoliko močneje ga zalivajmo. Julija in avgusta spet počiva. Takrat spet potrebuje manj vode, zato naj se prst med zalivanji na otip skoraj popolnoma posuši. Za ponovno cvetenje, v katerem želimo uživati za božič, potrebuje »temno obdobje« v času od sredine oktobra dalje. Od štiri do šest tednov naj bo deležen le 8 ur dnevne svetlobe, ko ob mraku prižgemo luči, pa ga prekrijemo. Najbolje, da je v tem času v prostoru, kjer nočne temperature ne bodo presegle 10 do 15°C, seveda pa tudi dnevne ne smejo biti previsoke. RECEPT: Babičina potica ... Potica je ena izmed slovenskih posebnosti. Zrasla je na slovenskih tleh in od nekdaj pomenila praznik kot so Božič, Velika noč, farno žegnanje in druge slovesnosti. To vlogo je ohranila vse do danes. Potica je pečena v posebnih lončenih modlih, ki so tudi svojevrsten izraz ljudske ustvarjalnosti in dajejo potici še dodaten čar. Na peko potice se gospodinje vedno skrbno in nekako slovesno pripravijo, zato je vse do danes potica obdržala praznično mesto na marsikateri mizi. Pečena ima obliko venca in ravno prav hrustljavo skorjo. Nadev je običajno orehov, v preteklosti so uporabili tudi suho sadje ali rožičevo moko, naše gospodinje pa jo spečejo tudi iz pehtrana in ocvirkov. Ko potico odrežete, vidite kako se nadev polžasto povija krog in krog - od tod tudi prvotno poimenovanje povitica, danes pa ji rečemo potica. Orehova potica z rozinami Testo: 50 dag moke, 4 dag kvasa, 0,5 dl mleka, 1 žlica sladkorja, 4 dag masla, malo soli, 1 dl kisle smetane, 1 dl mleka, 3 rumenjake Nadev: 50 dag orehov, 20 dag rozin, 15 dag sladkorja, 1,5 dl mleka, 1 žlica ruma, 1 dl kisle smetane, 1 vaniljin sladkor, 3 beljake Moko presejemo v skledo injo pustimo več ur v toplem prostoru, da se segreje. Rozine namočimo v malo ruma, ki ga razredčimo s toplo vodo. Vse skupaj pustimo več ur, da se rozine dodobra prepojijo. Orehova jedrca damo posušiti v pečico (na 50 °C), da se lepše in lažje mlejejo. Na moko v skledi zdrobimo kvas, prilijemo 0,5 dl mlačnega mleka, sladkanega z žlico sladkorja. Malo pomešamo in tudi to damo na toplo, da bo kvas začel delovati. V lončku pripravimo tudi že ostale sestavine: 4 dag masla, malo soli, 1 dl kisle smetane, 1 dl mleka in 3 rumenjake in to postavimo na štedilnik, da se vse lepo raztopi. Ko kvas poveča svojo prostornino, v skledo z moko in kvasom dolijemo še raztopino iz lončka. Preverimo, če je topla in ne prevroča. Vse skupaj zamešamo v gladko maso in nato testo oblikujemo v lep in pravilen kos z gladko površino. Pomokamo skledo ter vanjo damo hlebček testa. Vse skupaj pokrijemo, da se testo ne bi preveč ohladilo ali dobilo posušene skorje. Nato ga damo v pečico, segreto na 30 °C. Dobro je, če na dno pečice damo lonček z vodo. Prostor za vzhajanje testa bo tako primerno topel in vlažen. Medtem, ko je testo na toplem vzhajalo, pripravimo nadev. Zmlejemo orehe in jih stresemo v posodo. V mleko dodamo sladkor in vaniljin sladkor, to zavremo ter prelijemo čez zmlete orehe. Dodamo še rum, kislo smetano in premešamo. Na koncu narahlo umešamo še sneg iz treh beljakov. Model za peko premažemo s koščkom masla. Po 30 minutah damo testo na pomokano delovno površino, ga rahlo sploščimo in zvaljamo v obliko pravokotnika in pol centimetra debelo. Premažemo ga z nadevom in enakomerno potresemo z odcejenimi rozinami. Vse skupaj tesno zavijemo v dolgo klobaso. Tesno zvito potico položimo v pripravljen model. Potico, tako kot prej testo, damo vzhajati v topel prostor. Pravilno vzhajana potica poveča svojo prostornino za 50 %. Vzhajanje traja od 30-40 minut. Pečico segrejemo na 200 °C. Preden damo potico vanjo, jo namažemo s stepenim jajcem in večkrat prebodemo s pletilko. Potico pečemo eno uro. Pečeno potico vzamemo iz pečice, jo pokrijemo s prtičkom in pustimo v modlu skoraj do popolne ohladitve. Nato jo stresemo na desko in takoj posujemo s sladkorjem v prahu. Prerežemo in pokusimo jo šele takrat, ko je povsem hladna. Pa dober tek! Jana Štefančič TRAJNO mm CENE I fOSTSUKSfSA PIRJU INI tijj mlm oBiJiL INDUSTRIJSKE TRGOVINE PE AJDOVŠČINA JGoriška cesta 23a (C2) Bevkova ul. 12 ENOTA JELŠANE ENOTA POSTOJNA 5271 Vipava Jelšane 15/a Novi trg 7 tel.: 05 366 51 87 6254 Jelšane 6230 Postojna gsm: 041 619 678 tel.: 05 788 56 22 tel.: 05 726 51 27 Akcije Marlesovih kuhinj. Prijazne in mirne božične praznike ter zdravja, zadovoljstva in sreče v letu 2004 voščimo! En korak, dva cilja V povezovanju z Zavarovalnico Triglav smo v Abanki Vlpl oblikovali za vas novo ponudbo. Odslej vam na enem mestu nudimo banfine In zavarovalne storitve. Izbirate lahko med različnimi vrstami nezgodnega In Življenjskega zavarovanja. 1hko boste poskrbeli za svojo finančno varnost In za varnost vailh najbližjih. Na enem mestu, v enemzamahu en korak, dva cilja. Abanka Vipa, okoli vas se naft svet vrti. ABANKA www.abanka.si Poslovalnice Ajdovidna. Gortika cesta 25a. tel/ 05/36 89 231 Poslovalnica Ajdovičina. Lavričev trg 8, tet.: 05/36 62 011 Poslovalnice Vipava. Glavni trg 4. tat.' 05/36 85 176 1 I S * I i i i FOSILI NASA NARAVNA DEDIŠČINA -17 Že v prejšnjem nadaljevanju sem pisal o velikem izumiranju ob koncu geološke dobe kreda in o kasnejšem razvoju vrst. S koncem krede pred 65 milijoni let se začne geološka doba terciar, kije razdeljena v obdobja. Prvo obdobje terciarja je paleocen. Po tem kakšne primerke fosilov pri nas najdemo, lahko rečemo, da je v paleocenskem morju kar mrgolelo življenja. Fosile iz paleocena na našem območju lahko najdemo na več mestih. Najbolj značilneje območje, ki ga lahko sledimo od Lozic, po južni strani doline do Mirna. Tudi precejšen del vipavskih gričev sodi v to dobo. Malo poenostavljeno bi lahko rekli, da so paleocenski sedimenti povsod tam, kjer ni fliša - soudana. Značilnost kamnin, ki sodijo v paleocen je pretežno temna barva. Seveda to ne velja za vse predele. Kakorkoli že, po tem kar sem doslej našel, je paleocen zelo zanimiv. V primerkih s fosili najdemo korale, numulite, alveoline morske ježke, polže, školjke, briozoje in še nekatere fosilne ostanke. Zanimiveje, da so fosili v glavnem v prodnikih, kar pomeni da so bili osnovni sedimenti razlomljeni, zdrobljeni in jih je voda, morda pa tudi plazovi, premetavala, kotalila, brusila. Značilno je tudi, daje v posameznih kosih kamnine veliko različnih fosilov. Pod lupo so zbrušene površine primerkov prava paša za oči, saj je v nekaterih več vrst različnih koral, alveolin, numulitov, delov školjk in polžev, bodic morskih ježkov, pa še kaj je zraven. Prve fosile iz paleocena, za katere je bilo potrjeno, da so iz te dobe, sem našel v Vrhpolju. Pri tem mi je bila v veliko pomoč družina Groznik. Opozorili so me na nenavadne kamne in mi nekatere celo podarili. 3. 2. 1999 sem na najdišču našel dva primerka z lepo vidnimi, naravno izluženimi koraliti. Doma sem oba primerka na pravem mestu prerezal in ustrezno zbrusil. Po brušenju so se na površini pokazale zelo lepe oblike koralitov z zanimivo strukturo. Primerka sem odnesel na Paleontološki inštitut. Pregledalajih je dr. Dragica Turnšek, specialistka za korale. Malo je bila presenečena, ko sem ji povedal, kje sem primerka našel. Pravzaprav je najdišče oz. lokacija najdišča, malo nenavadna. Najdišče je kot otoček s fosili iz paleocena in krede med eocenskimi plastmi. Torej 60 milijonov let stare kamnine med 50 milijonov let staro okolico. Dr. Turnškova je za oba primerka ugotovila, da gre za koralo Plocophyllia carstica. To je korala poimenovana po Krasu. Dr. Turnškova jo je prvič odkrila na najdišču Dolenja vas in jo zato poimenovala carstica. Najdišče je med Vrabčami in Dolenjo vasjo (pri Senožečah). Koraliti te korale imajo zelo lepo, zanimivo strukturo, hkrati pa tudi tako značilno, da je to koralo razmeroma lahko določiti. Naj kot prav posebno zanimivost opišem primerek z najdišča v Vrhpolju, ki sem ga našel 1.5.1999. V tem primerku je dr. Turnškova določila naslednje korale: • Stylocoenia montium • Actinacis cognata • Astraeopora subsphaeroidalis • Agatiphyllia cf. blaviensis • Astraeopora sp. • Goniopora cf. elegans • Actinacis perelegans • Actinacis sp. Torej v enem samem »kosu kamna« kar osem različnih vrst koral, pa še na desetine fragmentov različnih drugih fosilov. Primerek je velik 15 X 10 cm. Primer koralitov v primerku je od 0,5 do 3 mm. Koraliti in drugi fosili so v takih primerkih iz paleocena navadno razmetani brez kakega reda, po čemer bi lahko sodili, da se je koralni grebenček razlomil, zdrobil, koraliti so popadali v apneno blato in tam okamneli z blatom vred. Zanimiveje, da v tem primerku ni korale, kije sicer najbolj značilna za primerke iz paleocena pri nas - pa o tem v naslednji številki. Stane Bačar CENTER FAMA 1 « , i t . r ' ' JA% / . fiv ' rj i c .«/ * , »'4 % 1& * *■ ■ %>•• * \ . i-ii: ■ : »f- -■ L -At r ■ 1 ny *«» '»M«.*"* U:x’'m L * mse ,,**■ , w*r.*^V i^y* -Tfr* » Tfi>7 O - i-oTs tim *UV: .'*•£' S .'f SALON POHIŠTVA ‘*sei?Nap:! ‘»TSakšni ’ wj^ __ -»r JASMIN trgovina s cvetjem Vš ■ai^MBZSaK agrooprema SUPERMARKET FAiVVA 4H. 3!aS’ nviip •3 /-ver.«'. MESNICA | | MIP RICE^ P10<^J KMETIJSKA ZADRUGA VIPAVA z.o.o. -mmmmmm mmnm >v\4c,*V'«n AVTOSERVIS 1894 1894 11* LOTERIJA KOBAL ! •SLOVENIJE tr£0\T1NA Z OBLAČILI VIPAVA UPRAVA ZADRUGE Goriška cesta 13 5271 Vipava TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL iKSr* A. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Zunanji sodelavci: Aleksandra Hain - Občina Ajdovščina, Ksimeroni Vrbetič - Varnost, Primož Bačar - Šport, Jana Stefančič - Hortikultura • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net