ZAGOTAVLJANJE IN NAROCANJE ZASEBNE VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI Prirocnik za narocnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji Urednik: Miha Dvojmoc Projekt Zagotavljanje in narocanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. ZAGOTAVLJANJE IN NAROCANJE ZASEBNE VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI Prirocnik za narocnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji Urednik: Miha Dvojmoc november 2019 Projekt Zagotavljanje in narocanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada Naslov Title Podnaslov Subtitle Urednik Editor Avtorji Authors Tehnicna urednika Technical editors Lektoriranje Language editing Oblikovanje ovitka Cover designer Grafike na ovitku Cover graphics Graficne priloge Graphics material Založnik Published by Izdajatelj Co-published by Izdaja Edition Vrsta publikacije Publication type Izid Published Dostopno na Availabe at ISBN DOI Cena Price Odgovorna oseba založnika For publisher CIP - Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor 351.746.2/.3:351.712(082)(0.034.2) Zagotavljanje in narocanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji Providing and Ordering Private Security in the Republic of Slovenia Prirocnik za narocnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji A Guide for Subscribers and Providers of Private Security Services in the Republic of Slovenia Miha Dvojmoc (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Miha Dvojmoc (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Miloš Bekovic (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko) Gorazd Mandelj (GM PROJEKT, projektni management, elektroteh­nicni inženiring in poslovno svetovanje, d. o. o.) Andrej Sotlar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Milan Vacovnik (AKTIVA PRIVA družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o.) Anja Babnik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Tina Dernovšek (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) Andreja Breznik Tina Dernovšek Tina Dernovšek Tina Dernovšek Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija http://press.um.si, zalozba@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Kotnikova ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija https://fvv.um.si, fvv@fvv.uni-mb.si Prva izdaja E-knjiga Maribor, november 2019 http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/445 978-961-286-316-6 (pdf) https://doi.org/10.18690/978-961-286-316-6 Brezplacni izvod prof. dr. Zdravko Kacic, rektor Univerze v Mariboru Boštjan Ban (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Eva Blatnik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Tina Dernovšek (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) Nika Gaberšek (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Daniela Hozjan (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Mitja Prešljic (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Jan Perša (Univerzitetna založba Univerze v Mariboru) ZAGOTAVLJANJE in narocanje zasebne varnosti© Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba v Republiki Sloveniji [Elektronski vir] : prirocnikUniversity of Maribor, University Press za narocnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji / urednik Miha Dvojmoc ; [avtor-Besedilo Text © avtorji, 2019 ji Miha Dvojmoc ... et al.]. - 1. izd. - El. knjiga. - Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2019 Ta publikacija je izdana pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva--Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. Nacin dostopa (URL): http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/445This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommer-ISBN 978-961-286-316-6 (pdf)cial-NoDerivs 4.0 International License. doi: 10.18690/978-961-286-316-61. Dvojmoc, Mihahttps://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ COBISS.SI-ID 97567233 Zagotavljanje in narocanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji Miha Dvojmoc Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: miha.dvojmoc@fvv.uni-mb.si Povzetek Smernice v obliki prirocnika vkljucujejo znanja s širšega pod-rocja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega narocanja. Publikacija narocnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti podrocja zasebnega varo­vanja v kar 32 evropskih državah, na analizi znacilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega narocanja v Sloveniji. Med drugim prirocnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih sto­ritev na trgu. Vkljucena so možna merila za narocanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za razlicne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, financni sektor in fizicne osebe – varo­vanje hiše), ki so pripravljeni specificno za slovenske razmere in so presek teoreticnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo. Kljucne besede: zasebna varnost, javno narocanje, narocniki, ponudniki, merila narocanja. DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-316-6 ISBN 978-961-286-316-6 (pdf) Dostopno na http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/445 VSEBINA Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 Ureditev javnega narocanja storitev zasebnega varovanja v 32 evropskih državah . . . . 3 Kratek pregled urejenosti podrocja zasebnega varovanja v 32 evropskih državah . . 7 Zasebno varovanje v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Javno narocanje v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 Analiza prakse javnega narocanja na podrocju zasebnega varovanja . . . . . . . . .32 Pregled kriterijev za izbor izvajalca storitev zasebnega varovanja . . . . . . . . . . . . 35 Zakljucek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Uvod V okviru projekta »Po kreativni poti do znanja« so študentje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in študentka Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani ob podpori delovnih in pedagoških mentorjev pripravili publikacijo, ki jo predstavljamo v nadaljevanju. Gre za prirocnik za narocnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja, ki odraža delo, razmišlja­nje ter ugotovitve študentov skozi proces priprave modela naroca­nja storitev zasebnega varovanja, ki je nastal ob pregledu literature v kombinaciji s prakticnimi napotki in nasveti delovnih mentorjev ter ob vodenju in usmerjanju pedagoških mentorjev. Zakon o javnem narocanju v Sloveniji je precej splošen, javno narocanje na podrocju obrambe in varnosti pa tudi ne zajema podrocja zasebnega varovanja, kot smo nekoc poznali narocanje zasebnega varovanja kot možno izjemo od dolocenih pravil javnega narocanja s prilogo B Zakona o javnem narocanju. Ob spremljanju narocanja storitev zasebnega varovanja se nam postavlja vprašanje, ali narocniki vedo, kaj narocajo in placujejo ter ali so za to usposo­bljeni. Mnogi narocniki potrebujejo konkretne usmeritve pri izbiri pravega ponudnika storitev zasebnega varovanja. V ta namen smo v okviru projekta pripravili smernice v obliki prirocnika, v kate­rega so vkljucena znanja s širšega podrocja zagotavljanja varnosti, konkretneje pa predvsem s podrocij, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega narocanja. Publikacija, ki narocnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji na analizi urejenosti podrocja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi zna-cilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega narocanja v Sloveniji. Preko analize prakse javnega naroca­nja na podrocju zasebnega varovanja in izsledkov v obliki pregleda kriterijev za izbor izvajalca storitev zasebnega varovanja je tako nastal Prirocnik za narocanje in zagotavljanje storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji. Med drugim prirocnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Prirocnik vsebuje možne kriterije za narocanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za razlicne sektorje: trgovino, javno upravo, industrijo, financni sektor in fizicne osebe (varovanje hiše). Kriteriji se od do sedaj predstavljenih razlikujejo predvsem po tem, da so pripravljeni specificno za slovenske razmere in so presek teoreticnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo. Ureditev javnega narocanja storitev zasebnega varovanja v dvaintridesetih evropskih državah Opravili smo primerjalno analizo ureditve zasebnega varovanja in še posebej javnega narocanja storitev zasebnega varovanja v 32 evropskih državah . V analizo je bilo vkljucenih 28 držav Evropske unije, Bosna in Hercegovina, Crna gora, Severna Makedonija in Srbija . Tabela 1 se nanaša na samo zakonsko ureditev zasebnega varovanja, tabela 2 pa na javno narocanje storitev zasebnega varovanja . 1 Panoga zasebnega varovanja s posebno zakonodajo ni regulirana v Avstriji, na Ceškem in Nemciji. V vecini držav imajo varnostniki posebej dolocena pooblastila. Varnostno osebje v vecini držav lahko ustavi osebo, uporabi fizicno silo, pomaga v stiski, opravi preiskavo, zaseže predmete, zadrži osebo do prihoda policije, nosi in uporabi orožje. V državah, kot so Ceška, Ciper, Irska, Litva, Luksemburg, Makedonija in Srbija, se pristojnosti varnostnikov ne razlikujejo dosti od pristojnosti državljanov. V vecini držav je varovanje kriticne infrastrukture, kot so letališca, pristanišca in elektrarne, zaupano tudi zasebnovarnostnim podjetjem. Ob preverjanju podatka BDP na prebivalca ni bilo zaznati poseb­nega vpliva višine BDP na zakonsko ureditev podrocja zasebnega varovanja v posamezni državi. Vecina držav se je najverjetneje zaradi zagotavljanja višje stopnje profesionalizacije podrocja zasebnega varovanja in dejanskih potreb po dejstvu, da zasebno varovanje opravljajo osebe brez varnostnih zadržkov, ki lahko pomenijo sum za izrabo upravicenj, ki jih var-nostno osebje ima za potrebe, ki niso skladne z namenom pridobi­tve upravicenj. Pri pregledu zakonodaje o javnem narocanju pri posameznih državah smo ugotovili, da samo v Severni Makedoniji nimajo razvitega tega podrocja zakonodaje. Pri vprašanju, ali imajo merila kakovosti za nakup storitev zasebnega varovanja, lahko navedemo naslednje podatke . v cetrtini držav nimajo meril za nakup storitev zasebnega varovanja, pri šestih državah podatka ne najdemo, pri ostalih štirinajstih državah pa imajo merila, vendar v vecini primerov kot obvezne zakonske zahteve, kot jih najdemo pri nas v Zakonu o javnem narocanju oziroma Zakonu o zasebnem varo­vanju. V šestih državah je zaslediti tako kvalitativna kot kvantita­tivna merila, v treh državah glede na kakovost, v osmih pa glede na ceno. Za ostale države nismo našli podatka. Podatki, ki smo jih pridobili ob pregledu zakonskih podlag in spletnih strani 32 izbra­nih držav, so še utrdili prepricanje, da je bila odlocitev o pripravi modela narocanja zasebnovarnostnih storitev v okviru projekta »Po kreativni poti do znanja« pravilna. ZASEBNO VAROVANJE DRŽAVA Ali je panoga regulirana? Ali je poklic reguliran? Ali imajo varnostniki posebej dolocena pooblastila? Ali je država prenesla na varnostna podjetja varovanje kriticne infrastrukture? Ali je varnostno osebje v obravna­vani državi varno­stno preverjeno? BDP na prebivalca za leto 2017 [USD] AVSTRIJA NE DA DA / DA 47 .290,91 BELGIJA DA DA DA DA DA 43 .323,81 BOLGARIJA DA DA DA DA DA 8 .031,60 BOSNA IN HERCEGOVINA DA DA DA DA DA 5 .180,64 CIPER DA DA DA NE DA 25 .233,57 CEŠKA NE NE NE NE DA 20 .368,14 CRNA GORA DA DA DA DA DA 7 .669,57 DANSKA DA / NE DA / 56 .307,51 ESTONIJA DA DA DA DA DA 19 .704,66  FINSKA DA DA DA DA DA 45 .703,33 FRANCIJA DA DA DA DA DA 38 .476,66 GRCIJA DA DA NE DA DA 18 .613,42 HRVAŠKA DA DA DA DA DA 13 .294,51 IRSKA DA DA DA NE DA 69 .330,69 ITALIJA DA DA DA DA DA 31 .952,98 LATVIJA DA DA DA DA DA 15 .594,29 LITVA DA DA DA NE DA 16 .680,68 LUKSEMBURG DA DA DA NE DA 104 .103,04  MADŽARSKA DA DA DA DA DA 14 .224,85 MALTA DA DA DA / / 26 .945,98 NEMCIJA NE NE DA DA NE 44 .469,91 NIZOZEMSKA DA DA NE DA / 48 .223,16 POLJSKA DA DA DA DA DA 13 .811,66 PORTUGALSKA DA DA DA DA DA 21 .136,30 ROMUNIJA DA DA DA DA / 10 .813,72 SEVERNA MAKEDONIJA DA DA DA NE NE 5 .442,61  SLOVAŠKA DA DA NE DA DA 17 .604,95 SLOVENIJA DA DA DA DA DA 23 .597,29 SRBIJA DA DA DA NE DA 5 .900,04 ŠPANIJA DA DA DA DA DA 28 .156,82 ŠVEDSKA DA DA DA DA DA 53 .442,01  VELIKA BRITANIJA DA DA NE DA DA 39 .720,44  Tabela 1: Zakonska ureditev zasebnega varovanja v 32 evropskih državah JAVNA NAROCILA DRŽAVA Obstaja zakonodaja, ki ureja javno narocanje Obstajajo merila kakovosti za narocanje storitev zasebnega varovanja Vsebina ponudbe zasebnovarnostnih podjetij, ki sodelujejo na javnih narocilih Glavni kriterij za izbiro ponudnika storitev zasebnega varovanja AVSTRIJA DA DA / KAKOVOST BELGIJA DA / / / BOLGARIJA DA DA / KAKOVOST BOSNA IN HERCEGOVINA DA DA PONUDBA STORITEV RAZMERJE KAKOVOSTI IN CENE CIPER DA NE / / CEŠKA DA NE / / CRNA GORA DA / / / DANSKA DA / PONUDBA STORITEV / ESTONIJA DA DA PONUDBA STORITEV RAZMERJE KAKOVOSTI IN CENE FINSKA DA DA / / FRANCIJA DA NE / / GRCIJA DA DA / / HRVAŠKA DA DA / KAKOVOST IN EKONOMSKA DONOSNOST IRSKA DA DA / / ITALIJA DA DA / / LATVIJA DA DA OSNOVE CENA LITVA DA DA / / LUKSEMBURG DA DA / CENA MADŽARSKA DA DA PONUDBA STORITEV CENA IN EKONOMICNOST MALTA DA / / / NEMCIJA DA DA / CENA NIZOZEMSKA DA NE / CENA IN KAKOVOST POLJSKA DA NE / RAZMERJE KAKOVOSTI IN CENE PORTUGALSKA DA / PONUDBA STORITEV CENA ROMUNIJA DA / / CENA SEVERNA MAKEDONIJA NE NE / / SLOVAŠKA DA DA OSNOVE RAZMERJE KAKOVOSTI IN CENE SLOVENIJA DA DA PODROBNO CENA, ZAKONITOST, STROKOVNOST SRBIJA DA NE / RAZMERJE KAKOVOSTI IN CENE ŠPANIJA DA DA / / ŠVEDSKA DA DA / RAZMERJE KAKOVOSTI IN CENE VELIKA BRITANIJA NE / / Tabela 2: Pregled urejenosti sistema javnega narocanja v 32 evropskih državah Kratek pregled urejenosti podrocja zasebnega varovanja v dvaintridesetih evropskih državah V nadaljevanju predstavljamo kratek pregled urejenosti podrocja zasebnega varovanja v 32 državah clanicah, kot si sledijo po abece­dnem redu. AVSTRIJA Posebnost za Avstrijo je, da za podjetja, ki opravljajo zaseb­novarnostne storitve, ni posebne zakonodaje. Panoga in poklic sta regulirana, nimajo pa posebnega akta o zasebnem varovanju. Dejavnosti odobri Ministrstvo za gospodarstvo in delo. Podjetja, ki se želijo ukvarjati z zasebnim varovanjem, potrebujejo obrtno dovoljenje (Zemljic, 2010). Vsi zakoni niso javno dostopni (za dostop moraš imeti uporabniški racun). Clani skupine ponudni­kov varnostnih storitev so na trgu razvili lasten program uspo­sabljanja, ki ga je akreditiral avstrijski certifikacijski organ (ÖZS). Vsak novi zaposleni mora opraviti to usposabljanje (Verband der Sicherheitsunternehmen Österreichs, n. d.). Varnostno osebje lahko ustavi osebo, uporabi fizicno silo, pomaga v stiski, opravi preiskavo ali zaseže predmete. Zakon, ki ureja industrijo zasebnega varovanja, ne dovoljuje oboroženih storitev zasebnega varovanja, razen ce je podeljena posebna licenca (CoESS, 2013). Glavni viri prava za javna narocila v Avstriji so zvezna javna narocila (Bvergg) in Zvezni zakon o oddaji narocil na podrocju obrambe in varnosti (Bverggvs). Kljucni cilj je zagotoviti poštene javne razpise s poveca­njem kakovosti ponudnikov. Kar zadeva nacelo najboljšega ponu­dnika, je dolocilo, da se storitve ne izbira samo po najnižji ceni. Izbira po najnižji ceni je dovoljena le v primeru standarda kakovo­sti primerljivega z drugimi ponudniki (Marboe, 2016). BELGIJA Belgija ima regulirano panogo zasebnega varovanja in tudi poklic. Pogojev za pridobitev posamezne licence ne zasledimo. Imajo pa licenco za varovanje letališc, licenco za prevoz denarja, licenco za zagotavljanje pomorske varnosti, licenco za varovanje kriticne infrastrukture, licenco za zagotavljanje požarne varnosti, licenco za varovanje posesti (notranje varnosti), licenco za nadzor vrat in licenco za zašcito komercialnih plovil (CoESS, 2013). Pogoji za opravljanje poklica so podobni kot v Sloveniji: kandidat mora biti državljan EU in v eni od clanic imeti stalno prebivališce, ne sme biti pripadnik policije zadnjih 5 let, imeti mora najmanj 21 let, licenco s strani MNZ ter pozitivno mnenje s strani Ministrstva za pravosodje, opravljene psihološke in zdravniške teste, opravljen tecaj usposabljanja ter varnostno preverjanje (CoESS, 2013). V Belgiji zasebnovarnostna podjetja varujejo tudi kriticno infrastrukturo. Poznajo klasicna pooblastila, zasledimo pa tudi nekaj posebnosti, kot denimo, da so usposobljeni za boj proti piratom in da lahko pri tem delu uporabljajo vojaško orožje. Zasebnovarnostna podjetja v Belgiji prisegajo na visoko integriteto svojih zaposlenih in dobro organiziranost ter sposobnost delovanja v timu. BOLGARIJA Bolgarija ima v veljavi zakon o Zasebnem varovanju in Zakon o javnem narocanju. Zakon o zasebnem varovanju ureja panogo in poklic zasebnega varovanja. Licenciranje družb za zasebno varo­vanje je obvezno. Pristojna nacionalna organa, ki izdata dovolje­nje, sta Policija in Ministrstvo za notranje zadeve. Kvalifikacija za poklic varnostnika se pridobi v Zavodu za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Dejavnost zasebnega varovanja se izvaja neobo­roženo ali oboroženo. Varnostno osebje lahko osebe identificira, pregleda in uporabi fizicno silo. V hujših primerih lahko uporabi tudi strelno orožje (Zakon za castnata ohranit.lna d.ynost, 2018). Z zakonom o javnem narocanju se dolocajo pogoji za oddajo javnih narocil v primeru gradenj, blaga ali storitev in pogoji za natecaje narocnikov. Zakon posebej ne omenja storitev zasebnega varovanja (Zakon za obšt.stv.nit. poracki, 2016). Javna narocila za storitve zasebnega varovanja se oddajajo na podlagi razmerja med kako­vostjo in ceno. V Bolgariji poudarjajo kakovost zasebnovarnostnih storitev, da bi s tem zmanjšali nepošteno konkurenco na trgu (CoESS in UNI-Europa, 2014). BOSNA IN HERCEGOVINA Najvecja problematika Bosne in Hercegovine je zakonodaja, ki še vedno ni dokoncno in pravilno opredeljena, razlog za to pa je teritorialna locenost ozemlja na tri dele. Še mocnejše razloge za neurejenost zakonodaje bi lahko iskali v zgodovini države in pro-blematiki pojava vojn na tem obmocju. Fizicne in tehnicne storitve so v Bosni in Hercegovini regulirane z Zakonom o agencijah in zašcito oseb ter lastnine (Law of Agencies for protection of persons and property, 2002). Pogoji za pridobitev licence: kandidat mora biti državljan BiH; imeti dovoljenje za izvajanje varnostnih storitev; biti telesno in duševno sposoben opravljati varnostne naloge; pridobiti vsaj srednješolsko izobrazbo (osebje na podrocju teh­nicne zašcite mora imeti ustrezno tehnicno izobraževanje); zoper osebe ne smejo obstajati nobene kazenske evidence ali postopki; oseba nikoli ni smela biti diskvalificirana iz mednarodne policije ali odpušcena iz vojaške službe; najnižja dovoljena starost je 18 let (vodstvo zasebnovarnostnega podjetja, starost 22 let) (CoESS, 2013). Merila kakovosti za nakup storitev zasebnega varovanja so zapisana v Zakonu o javnih narocilih Bosne in Hercegovine v 22. in 26. clenu. V 34. clenu pa je zapisan potek izbora javnega narocila. Bosna in Hercegovina se odloca na podlagi najcenejšega ponudnika ali pa na podlagi nujnosti, uporabnosti ali kakovo­sti pogodbe. Razlikovanje je podrobneje opredeljeno v Zakonu o javnih narocilih Bosne in Hercegovine, in sicer v 34. clenu, merila za dodelitev pogodbe (Law of public procurement for Bosnia and Herzegovina, 2004). CIPER Panoga zasebnega varovanja in poklic varnostnika sta regulirana. Družbe zasebnega varovanja so dolžne vsako leto predložiti seznam dejavnosti in dogodkov, v katerih je interveniralo njihovo osebje. Zakonodaja predvideva nadzor in kontrolo uradov za zasebno varo­vanje in njihovega osebja. V skladu z zakonom podjetja zasebnega varovanja in tudi njihove zaposlene nadzoruje in preverja policija (Generally about Law, 2007). Zakonodaja za zasebna podjetja za varovanje zagotavlja, da lahko opravljajo storitve in dejavnosti za boj proti piratstvu na komercialnih plovilih, ki plujejo pod zastavo svojih držav. Zasebni varnostniki imajo pristojnosti in pooblastila, enaka pooblastilom vsakega državljana. Ne smejo opraviti iskanja in zasega (CoESS, 2013). CEŠKA Ceška Republika nima reguliranega podrocja zasebnega varo­vanja (Button, 2007). Zakon je že leta v pripravi, vendar je oviran zaradi razlicnih politicnih interesov. Posebnih omejitev za delo na tem podrocju ni. Osebe (zaposleni, menedžerji) morajo biti stare 18 ali vec let. Zasebno varnostno osebje mora biti pred zacetkom dela varnostno preverjeno (postopek varnostnega pre­verjanja ni javno dostopen). Pristojnosti zasebnih varnostnikov se ne razlikujejo dosti od pristojnosti državljanov (CoESS, 2004; CoESS, 2013). V Ceški Republiki imajo Zakon o javnem naroca­nju, ki vsebuje posebno poglavje za podrocje varnosti in obrambe (Zákon o zadávání verejných zakázek, 2016). CRNA GORA Crna Gora ima Zakon o zasebnem varovanju in Zakon o javnem narocanju. Oba zakona sta podobna zakonom Slovenije. V Zakonu o zasebnem varovanju lahko zasledimo, da sta panoga in poklic regulirana. Za storitve zasebnega varovanja se zahtevajo doloceni pogoji, prav tako se zahteva tudi strokovna usposobljenost. Program usposabljanja predpiše pristojno ministrstvo, osebe pa so predhodno varnostno preverjene. Varnostniki imajo možnost izvajanja doloce­nih ukrepov, ki zavzemajo ugotavljanje identitete osebe, opozarjanje, pregled osebe/predmetov in vozila, pridržanje, zavarovanje kraja dogajanja, uporabo fizicne sile, uporabo psa ter strelnega orožja. Na zasebnovarnostna podjetja je država prenesla tudi varovanje nekatere kriticne infrastrukture (Zakon o zaštiti lica i imovine, 2013). Z Zakonom o javnem narocanju dolocajo pogoje, nacin in postopek nabave blaga, storitve ter dobave del. V zakonu ni zaslediti posebnih omenjanj zasebnega varovanja (Zakon o javnim nabavkama, 2017). DANSKA Danska ima zasebno varovanje opredeljeno v Zakonu o varno­stnih storitvah. Ta opredeljuje licence, posebnih pooblastil in pri­stojnosti pa varnostniki nimajo (ZZas V-B, 2009). Na varnostnem podrocju se išcejo vse priložnosti, da se razreši policijo in da se naloge prenesejo na podrocje zasebnovarnostne industrije. Eno izmed pomembnih objektov, ki ga varujejo varnostniki, je letališce Kopenhagen (CoESS, 2013). Javno narocanje je opre­deljeno v Zakonu o javnih narocilih, ki izhaja iz klasicne direktive o javnih narocilih (Udbudsportalen, n. d.). Varnostna podjetja izvajajo varovanje na podrocjih varovanja gostov, kontroli vhoda in izhoda, varovanju trgovin ter hotelov, varnostnih dogodkov in zagotavljajo osebno varnost (MF Security solutions, n. d.). ESTONIJA Zasebno varovanje je v Estoniji regulirano z Zakonom o var-nosti, ki je bil sprejet leta 2003 (CoESS, 2011). Pogoji za pridobitev licence so: oseba mora biti estonski državljan, star najmanj 19 let, z dokoncano osnovnošolsko izobrazbo ali kvalifikacijo za varno­stnika ali oseba, ki je dobila stalno pravico do prebivanja v Estoniji ali ki ji je bilo izdano dovoljenje za prebivanje za rezidenta za daljši cas; oseba mora biti usposobljena na ravni, doloceni z zakonom, sposobna opravljati dolžnosti varnostnika v smislu morale, telesne pripravljenosti in zdravja. Varnostnik, ki zagotavlja varnost za javni dogodek, osebno zašcito ali transakcije z gotovino in vredno­stnimi papirji, mora biti star vsaj 21 let (CoESS, 2011). V Estoniji so predpisani pogoji za pridobitev poklica zapisani v Zakonu o varnosti (Riigi Teataja, 2010). V Estoniji poznajo tri vrste odlo-canj za izbiro javnega narocila. Gre za kvalitativna merila, socialna merila v razpisani dokumentaciji, pogodbene cene in stroške. Kot najbolj pomembno pri izbiri ponudnika za opravljanje zasebno­varnostnih storitev ocenjujejo razmerje med kakovostjo in ceno javnega narocila. Izberejo najbolj kakovostnega z najnižjo ekonom­sko ceno (Riigi Teataja, 2019). FINSKA Zasebno varovanje na Finskem je regulirano z »Act on Private Security Services«, ki ureja podrocje varovanja in varnosti (Meacher v Van Steden in Sarre, 2007). Policija je pristojna za podeljevanje licenc za opravljanje zasebnega varovanja. Licence se podeljujejo za naslednje poklice: cuvaj, zacasen cuvaj, varnostnik, upravljavec varnosti in zacasni upravljavec varnosti (CoESS, 2004; CoESS, 2013). Pogoji za opravljanje katerega koli poklica so: starost, višja od 18 let, opravljeno usposabljanje za dolocen poklic (ter pridobitev certi­fikata) in poznavanje nacionalnega jezika. Pred tem mora oseba opraviti še zdravniški pregled. Oseba ne sme biti obsojena za kazniva dejanja (CoESS, 2013). Zasebnovarnostna podjetja varujejo kriticno infrastrukturo pred kibernetskimi grožnjami (Ministry of the Interior, Finland National Risk Assessment 2015 v Pursiainen, 2018; Internal security v Pursiainen, 2018). Zakonodaja o javnem naroca­nju na Finskem je urejena z vec zakoni. Varovanje je urejeno drugace kot pri nas, saj imajo za to podrocje poseben zakon, ki ureja podro-cje obrambe in varnosti (Kuusniemi-Laine, Lähde, Nordenstreng-Sarkamo in Kaariste, 2016). Uspešna so podjetja, ki poleg varnostnih storitev ponujajo tudi druge storitve (Confederation of European Security Services v Santonen in Paasonen, 2015). FRANCIJA Zasebnovarnostna industrija in poklic varnostnika sta v Franciji regulirana. V zakonu je doloceno, katere licence lahko pridobijo podjetja in kakšni so pogoji za opravljanje poklica varnostnika. Posebnost, ki se veže na pooblastila je, da v nobenem primeru varnostnik ne sme uporabiti sredstev za vklepanje ali vezanje in plinskega razpršilca. Orožje je sicer dovoljeno uporabljati, vendar le pri prevozu denarja. Država je na zasebnovarnostna podjetja prenesla varovanje letališc in pristanišc (CoESS, 2013). Pri javnih narocilih se upošteva Kodeks o javnih narocilih iz leta 2019 (Kodeks javnih narocil, 2019). GRCIJA Imajo zakonodajo s podrocja javnega narocanja, v kateri je tudi poudarjeno, da sama cena ne sme biti kljucni element pri izbiri izvajalca za zagotavljanje varnosti (Direktiva 81, 2009). Zasebnovarovanje in poklic varnostnika sta regulirana dejavnost. Varnostniki prevzemajo tudi varovanje kriticne infrastrukture. Imajo zelo natancen postopek, ki doloca, kdaj oseba ne more postati varnostnik. Pri svojem delu nimajo posebnih pooblastil. Njihova zakonodaja doloca tudi, da se lahko orožje uporablja zgolj in samo ob varovanju letališc in pri prevozu denarja (CoESS, 2013). HRVAŠKA Na Hrvaškem imajo Zakon o zasebnem varovanju in Zakon o javnem narocanju. Dejavnosti zasebnega varovanja lahko opravljajo pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja. Opravljajo lahko naloge tehnicnega in fizicnega varo­vanja. Delo lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje dolocene pogoje, kot so npr. prebivališce, starost, izobrazba, psihofizicna sposob­nost, nekaznovanost, strokovni izpit, in je varnostno preverjena. Med izvajanjem dela lahko varnostniki izvajajo dolocene ukrepe, in sicer identificirajo osebe, opozarjajo, omejijo svobodo, pregle­dajo osebe/predmete, uporabijo psa in fizicno silo ter strelno orožje itd. (Zakon o privatnoj zaštiti, 2003). Javno narocanje opredeljujejo kot narocanje blaga, gradenj ali storitev, ki jih naroci eden ali vec narocnikov iz gospodarskih subjektov. V zakonu navajajo pravila in postopke javnega narocanja (Zakon o javnoj nabavi, 2016). Trudijo se zatreti trend najnižjih cen. Cene zasebnovarnostnih storitev so pred leti zacele padati pod realne stroške. Posledicno so povecali zahteve za dvig kakovosti, strokovnosti in števila varnostnikov (Antic, 2017). IRSKA Na Irskem kazenska evidenca ni takojšnja ovira v postopku pri­dobivanja licence, saj ima PSA (Zasebno varnostni organ na Irskem) diskrecijsko pravico pri odlocanju, ali bo osebi s kriminalno zgodo-vino izdala dovoljenje (Private Security (Licensing and Standards) Regulations, 2005). V državi je dovoljena uporaba službenih psov, ni pa dovoljeno nošenje orožja. Osebo lahko tudi pridržijo. Vse vodje zasebnovarnostnih služb so bivši uslužbenci Garde (Policije). O javnem narocanju ni veliko podatkov. Podano je le, da morajo nekatere koncesije pri javnem narocanju, ki zajemajo obrambne in varnostne vidike, biti tajne. Irski sistem javnih narocil urejajo Evropske skupnosti (pogodbe o oddaji javnih narocil), Predpisi 2006 . SI 329/2006 in Evropske skupnosti (dodelitev pogodb s strani gospodarskih družb) 2007 . SI 50/2007, Evropska unija (dodelitev pogodb) v zvezi z obrambo in varnostjo) . SI 62/2012, obstajajo pa tudi druge smernice za urejanje pragov itd. Organ za javna narocila je Urad za javna narocila, ki se nahaja v okviru Oddelka za javne izdatke in reforme. V 95% se odlocijo za najcenej­šega ponudnika (Izbira ponudbe najboljše vrednosti – prirocnik za organizacije pri oddaji narocil za storitve zasebnega varovanja, 2000). ITALIJA Za podrocje zasebnega varovanja je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in »Provincial Prefect«. Zakonska podlaga, ki ureja tudi podrocje zasebnega varovanja, regulira podrocje javne var-nosti. Licence za podrocje zasebnega varovanja v Italiji podeljuje »Provincial Prefect«. Pogoji za opravljanje poklica so opravljeno var-nostno preverjanje (pregled kazenske evidence opravi Ministrstvo za pravosodje), minimalna starost 18 let (tudi za varnostnega menedžerja) in opravljeno usposabljanje (psihicni ter fizicni testi). Posebna pooblastila, ki jih imajo zasebni varnostniki v Italiji, so: odvzem osebne izkaznice, uporaba službenega psa in uporaba služ­benega konja. Službeni pes in konj se uporabljata tudi pri varova­nju kriticne infrastrukture, za njuno uporabo osebje ne potrebuje posebnih usposabljanj. Zasebnovarnostna podjetja torej varujejo kriticno infrastrukturo . opravljajo pomožne varnostne storitve na letališcih, pristanišcih, postajah, preventivno delujejo na morju proti piratstvu (CoESS, 2013). V Italiji je javno narocanje urejeno z zakonom Code of Public Contracts (Bucchi in Casini, 2016). prav tako njihova zakonodaja temelji na direktivah in usmeritvah Evropske unije, ki ima dolocena merila kakovosti zasebnega varo­vanja (Bucchi in Casini, 2016). Le 15% zasebnovarnostnih podjetij se ukvarja izkljucno z zasebnim varovanjem. Vec kot 85% podjetij poleg dejavnosti zasebnega varovanja ponuja tudi druge storitve, ki se ne nanašajo na podrocje varnosti (CoESS, 2013). LATVIJA Zasebno varovanje je v Latviji regulirano s tremi zakoni, in sicer: Zakon o varnostniku, Zakon o gibanju orožja in posebnih sredstev ter Detektivsko pravo (CoESS, 2013). V Latviji je osnovni pogoj za pridobitev poklica uspešno opravljeno obvezno usposabljanje, ki traja 160 ur, potrebno je opraviti pregled in posledicno prejeti potrdilo o uspešnem pregledu, obvezno je placilo licence ter nekaj vhodnih omejitev: kandidat ne sme biti obsojen za kaznivo dejanje, ne sme imeti duševnih bolezni in biti odvisen od mamil ali alkohola (LIKUMI LV, 2006). Postopek varnostnega preverjanja je takšen, da pregledajo kriminalno zgodovino osebe (CoESS, 2011). V Latviji je odlocanje za izbiro javnega narocila zapisano v Zakonu o javnih narocilih, in sicer v 51. clenu, ki govori o merilih za ocenje­vanje ponudb javnih narocil (LIKUMI, 2017). LITVA Licenciranje podjetij za zasebno varovanje je po zakonu obvezno. Pristojni nacionalni organ, ki izda dovoljenje, je nacelnik policije (CoESS, 2013). Za zasebne varnostnike, ki zagotavljajo oborožene storitve zasebnega varovanja, je potrebna posebna licenca. Pogoji so podobni kot pri nas, le da so pogoji, kdo ne sme biti varnostnik, strožje doloceni. Litovski sistem javnih narocil urejajo zakon o javnih narocilih (2006) in dodatni predpisi, ki so jih uvedli vlada, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za gospodarstvo in Urad za javna narocila (European Public Accountability Mechanism, 2019). Vec podatkov o javnem narocanju storitev zasebnega varovanja ni dostopnih. LUKSEMBURG V Luksemburgu se zasebni varnostniki imenujejo agenti (Sociétés de surveillance et de gardiennage, 2014). Nošenje uniforme je prepušceno izbiri podjetij, razen agentov za prevoz gotovine, ki morajo nositi uniformo. Ti agenti lahko nosijo tudi orožje (CoESS, 2013). Edini razlikovalni znak, ki ga morajo nositi vsi zasebni varnostniki, je legitimacijska kartica, ki je formalno dolocena z zakonom. Politika enakih možnosti (EO) je v veljavi tudi v industriji zasebnega varovanja. V luksemburgu se v 100% na javnih narocilih odlocijo za najcenejšega ponudnika (Izbira ponudbe najboljše vrednosti – prirocnik za organizacije pri oddaji narocil za storitve zasebnega varovanja, 2000). MADŽARSKA Na Madžarskem je zasebno varovanje regulirano z Zakonom o pravilih o osebnem in premoženjskem varstvu ter o dejavnostih zasebnih preiskovalcev, ki je bil sprejet leta 2005 (CoESS, 2013). Varnostniki na Madžarskem imajo posebej dolocena pooblastila, ki so dolocena v Zakonu o pravilih o osebnem in premoženj­skem varstvu ter o dejavnostih zasebnih preiskovalcev, in sicer v 26. clenu, ki govori o pravilih za osebe, ki izvajajo osebne in premoženjske dejavnosti (Wolters Kluwer, 2005). Na Madžarskem so v Zakonu o javnih narocilih od 69. do 74. clena zapisana merila za vloge za zbiranje ponudb in udeležbo. Merila kakovosti za dolo-citev nakupa storitev zasebnega varovanja so opredeljena v zakonu (KÖZBESZERZÉSI HATÓSÁG, 2019). MALTA Zakon, ki ureja industrijo zasebnega varovanja, ne dovoljuje oboroženih storitev zasebnega varovanja. Zasebna varnostna pod-jetja lahko opravljajo storitve in dejavnosti za boj proti piratstvu na krovu trgovskih plovil, ki plujejo pod zastavo svoje države. Zasebni varnostniki ali policisti lahko opravljajo druga dejanja, ki presegajo obicajne pristojnosti državljanov (pooblastilo/aretacija, dokler ne prispe policija) (CoESS, 2013). Pogoji za pridobitev poklica so bolj izostreni kot drugje. NEMCIJA Nemcija nima specificne zakonodaje o zasebnem varovanju, nimajo nekih konkretnih licenc in opredelitev o umestitvi zasebno­varnostne industrije. Pooblastila so razdeljena na dve vecji skupini, in sicer prva skupina so pooblastila z uporabo zmerne fizicne sile za izvrševanje konkretnih nalog, druga skupina pa pooblastila, ki zajemajo pregled vozila. Varnostna podjetja opravljajo kon­trole oseb in prtljage na letališcih, varnostne ukrepe v elektrarnah in drugih ustanovah kriticne infrastrukture kakor tudi na nepre-micninah vojske. Celotna zasebnovarnostna dejavnost temelji na tem, da: »… bilo bi zaželeno, da se uporablja … ali … bi bilo zaže­leno, da se izvaja …« (Lastno pravo za varnostno industrijo, 2018) .ni pa obveznost, kot recimo v Sloveniji. Javna narocila so opredeljena z Zakonom o javnih narocilih. Za najem zasebnovarnostnega podjetja pa se odlocajo na podlagi cene in ne upoštevajo drugih meril, kot sta zanesljivost ter kakovost. Kljucna podrocja pri izbiri varnostnega podjetja so: izbira in usposo­bljenost varnostnega osebja; vodenje narocil ter operativno vodenje; infrastruktura narocil in uspešnost podjetja (G. I. B. INFO, n. d.). NIZOZEMSKA Stroški za zasebno varovanje so zelo visoki, kar je poudar­jeno predvsem v Zakonu o javnem narocanju. Zasebna dejavnost in poklic varnostnika sta regulirana. Na Nizozemskem ponujajo tudi storitve varovanja otrok, varovanja hostes in kot zanimivost storitev varnostnika ter VIP-voznika hkrati. Varnostniki pri svojem delu nimajo nobenih posebnih pooblastil, saj imajo iste pravice kot vsi ostali civilisti. Pri svojem delu prav tako ne smejo nositi orožja ali lisic (CoESS, 2013). Pri javnem narocanju vlada na podlagi konkurence išce najnižjo ceno ali, ce obstajajo druga merila, eko­nomsko najugodnejšo ponudbo, ki pa ni nujno, da je tudi najkako­vostnejša (VLAANDEREN, n. d.). POLJSKA Zasebno varovanje je pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve. Nadzor nad zasebnim varovanjem ima tudi vodja poli­cije. Zasebno varovanje na Poljskem je regulirano z »Act on the Protection of People and Property« iz leta 1997 (CoESS, 2013). Z letom 2014 je prišlo do zakonskih sprememb podrocja zaseb­nega varovanja (pridobitev licence za opravljanje poklica Zasebni varnostnik ni vec obvezna). Pogoji za opravljanje dejavnosti so: odsotnost kriminalne preteklosti, starost vsaj 18 let (menedžerji 21 let), srednješolska izobrazba in opravljeno usposabljanje (245 ur). Posebna pooblastila, ki jih ima zasebnovarnostno osebje, se nana­šajo na uporabo fizicne sile, lisic, palice (tonfe) in strelnega orožja, preverjajo lahko posameznikovo identiteto ter pogledajo v osebno izkaznico. Uporaba službenega psa je dovoljena s strani za to uspo­sobljenih oseb (CoESS, 2013). Podrocje javnega narocanja je urejeno z zakonom »Public Procurement Law« (Ec.europa.eu., n. d.). PORTUGALSKA Zasebno varovanje in poklic varnostnika sta regulirana. Varnostniki so še posebej usposobljeni za boj proti piratom, pri katerem pa lahko uporabljajo tudi vojaško orožje. Na Portugalskem imajo tudi posebno licenco za varovanje letališc in pristanišc, s cimer so prevzeli del varovanja kriticne infrastrukture namesto policije (CoESS, 2013). Javna narocila so urejena v skladu s Kodeksom o javnih narocilih, št. 20/2008 (Kodeks o javnih narocilih, 2008). ROMUNIJA Podrocje zasebnega varovanja je v Romuniji opredeljeno v Zakonu 333, ki je bil sprejet leta 2003 (Zakon 333, 2003). Natancno so opredeljene licence, pogoji za opravljanje poklica in pooblastila varnostnikov. Varovanje se opravlja v bankah, zasebnih hišah, lekarnah in trgovinah, gradbišcih, verskih ustanovah ter tovarnah in podjetjih (CoESS, 2013). Eno izmed pomembnih objektov, ki ga varujejo varnostniki, je jedrska elektrarna »Cernavoda« (Replica, 2011). Javno narocanje je opredeljeno v Zakonu o javnem narocanju ter v Zakonu št. 99. / 2016 – (Zakon o sektorskih javnih narocilih, 2016). Pri izbiri zasebnovarnostnega podjetja se odlocajo glede na ceno in ne na kakovost. Na podlagi tega pa že iz prakse ugotavljajo, da jih poceni storitev lahko veliko stane. SEVERNA MAKEDONIJA Zasebnovarnostna industrija je opredeljena v Zakonu za privatno obezbeduvanje. Natancno so opredeljene vrste licenc, pogoji za pridobitev poklica ter pooblastila (Zakon za privatno obezbeduvanje, 2013). V Makedoniji so zakonodajo o zasebnem varovanju nekoliko povzeli po slovenskih predpisih. Predlog o varovanju kriticne infrastrukture s pomocjo varnostnega osebja je bil predlagan, vendar ni bil nikoli sprejet (Kunovski, 2017). Javno narocanje v Makedoniji ni zakonsko opredeljeno in ome­njeno podrocje ne poteka tako kot pri nas. Bistveno vlogo pri javnem narocanju ima KOMORA Republike Makedonije, ki opravlja posebne naloge (CoESS, 2013). SLOVAŠKA V Slovaški je zasebno varovanje regulirano z Zakonom o opra­vljanju storitev zasebnega varovanja in o spremembah ter dopol­nitvah nekaterih zakonov (Zakon o zasebnem varovanju). Delo varnostnikov imajo razširjeno na kriticno infrastrukturo. Javno narocanje je regulirano tako kot v Sloveniji, vendar imajo Urad javne uprave za javno narocanje in v njem svet, ki se ukvarja z varovanjem javnih narocil. Pristojnosti in pooblastila varnostnikov so, da lahko zadržijo storilca do prihoda policije in imajo dovolje­nje za zaseg (Private Security Law Slovakia, 2005). Ponudbe javnih narocil ocenijo na podlagi najboljše vrednosti za denar, pristop stroškovne ucinkovitosti, pristop do stroškov, najnižja cena (SLOV-LEX právny informacný portál, 2019). SLOVENIJA Zasebno varovanje je urejeno z Zakonom o zasebnem varovanju (2011). Prav tako ima omenjena dejavnost velik pomen pri varova­nju kriticne infrastrukture, saj varnostniki skrbijo za varnost v npr.: Nuklearni elektrarni Krško – NEK, skladišcih naftnih derivatov in Luki Koper. Naloge, ki se nanašajo na zasebno varovanje, opravlja varno­stno osebje, ki mora imeti veljavno licenco ter izpolnjevati pogoje za opravljanje teh nalog. Naloge so dolocene v skladu z zakonom. V zakonu so opredeljeni tudi sistem izdaje in uporabe službenih izkaznic, pooblastila ter ostale pristojnosti, ki jih ima varnostno osebje (Republika Slovenija: Ministrstvo za notranje zadeve, 2019). V Zakonu o javnem narocanju je opredeljeno podrocje javnega narocanja (Zakon o javnem narocanju, 2016). Prav tako se v Sloveniji glede izbire zasebnovarnostnega podjetja odlocajo glede na ceno in ne na kakovost. Najpomembnejši dejavniki pri izbiri varnostnega podjetja so naslednji kriteriji: zakonitost, strokovnost, zmožnost izvajanja storitve, nacrtovanje in cene storitve (Coess, n. d.). SRBIJA Republika Srbija ima v veljavi Zakon o zasebnem varovanju in Zakon o javnem narocanju. Po strukturi sta podobna zakonom v Sloveniji. Po Zakonu o zasebnem varovanju sta sama panoga in poklic regulirana. Za panogo se zahtevajo registriranje in doloceni akti. Za poklic zahtevajo doloceno izobrazbo, varnostni pregled, psihofizicno sposobnost in strokovni izpit na pristojnem ministr­stvu. Vse je odvisno od nacina dela. Med izvajanjem dela lahko varnostnik preverja identiteto, prepove vstop/dostop do objekta, opozarja, zadrži in uporabi prisilna sredstva (Zakon o privatnom obezbedenju, 2013). Zakon o javnem narocanju ureja nacrtova­nje javnih narocil, pogoje, nacin in postopek javnega narocanja. V samem zakonu ni izrecno zaslediti podrocja zasebnega varova­nja (Zakon o javnim nabavkama, 2015). V Republiki Srbiji imajo razmere, v katerih se ponudbe pogosto dodelijo ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno. Trudijo se zmanjšati trend in informi­rati javnost, da bi se storitve iskale glede na kakovost. Izvajalci storitev nimajo jasno dolocene kakovosti varnosti glede na ceno. Pomanjkanje je tudi pri preverjanju vpletenosti varnostnih vodij in ponudnikov storitev (CEAS, 2015). ŠPANIJA Zasebno varnostna industrija v Španiji je opredeljena z Zakonom Act 5/2014 on Private Security (Aproser, 2016). Natancno so opre­deljene licence, pogoji za opredelitev poklica ter pooblastila varno­stnikov. Za varovanje kriticne infrastrukture skrbijo varnostniki, in sicer v jedrski elektrarni Trillo (Ballesteros R., 2016) in jedrski elektrarni Asco (Rovira, 2015). Javno narocanje je opredeljeno z Uredbo o javnem narocanju, katere namen je regulativni razvoj temeljne državne zakonodaje v zvezi s pogodbami o javni upravi in pogodbenimi akti (Splošna uredba javnega narocila, 2003). ŠVEDSKA Švedska ima zelo natancno dolocen in strog program usposa­bljanja za varnostnike z razlicnih podrocij. Najprej mora osebje opraviti osnovni tecaj za varnostnika, potem pa se mora dodatno usposobiti, ce želi varovati kriticno infrastrukturo. Poklic in sama dejavnost zasebnega varovanja sta zakonsko regulirana (CoESS, 2013). Postopka varnostnega preverjanja nismo zasledili. Omenjeno je le, da morajo biti varnostno preverjeni ravno zaradi zanesljivosti. V Švedski imajo tudi zakonodajo s podrocja javnega narocanja. Švedska podjetja se lahko najbolj pohvalijo s številnimi pridoblje­nimi certifikati in tako poudarijo tesno sodelovanje s strankami (Zakon o javnih narocilih 1145, 2016). VELIKA BRITANIJA Podrocje zasebnega varovanja ureja The Private Security Industry Act iz leta 2001 (CoESS, 2004; CoESS, 2013; Button, 2007; Van Steden in Sarre, 2007). Za pridobitev licence morajo prosilci podati podatke o psihicnem zdravju. Opravi se tudi varnostno preverjanje. Prosilec mora biti star vsaj 18 let (CoESS, 2013). Za pridobitev licence ni pogoj, da oseba ne sme biti vpisana v kazensko evidenco, ampak ugotavljajo težo prestopka. Prosilec mora imeti dovoljenje za delo v Združenem kraljestvu (SIA, n. d.). Zasebnovarnostno osebje lahko pri svojem delu uporablja službe­nega psa in konja, dovoljena sta omejen pregled in zaseg, ostale pristojnosti so enake kot pri vseh državljanih. Zasebnovarnostna podjetja varujejo kriticno infrastrukturo (CoESS, 2013). Javno naro-canje za potrebe obrambe in varnosti je urejeno s posebno uredbo iz leta 2011 (Gatenby et al., 2016). Zasebno varovanje v Sloveniji V Republiki Sloveniji je zasebno varovanje regulirana dejavnost . Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) zasebno varovanje definira kot varovanje ljudi in premoženja na varovanem obmocju ali objektu pred poškodovanjem ali unicenjem . Storitve zasebnega varo­vanja se opravlja s pomocjo varnostnikov in z uporabo tehnicnih sistemov . Storitve zasebnega varovanja v Slo­veniji lahko kot pridobitno dejavnost za narocnika zago­tavlja zgolj gospodarska družba ali posameznik, ki ima za to pridobljeno licenco in izpolnjuje pogoje za opra­vljanje tovrstne dejavnosti . 2 Zasebno varovanje zajema širok nabor dejavnosti, ki predstavljajo licence na podrocju zasebnega varovanja. Gospodarska družba ali podjetnik posame­znik lahko pridobi naslednje licence: a. varovanje ljudi in premoženja, b. varovanje oseb, c. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, d. varovanje javnih zbiranj, e. varovanje prireditev v gostinskih lokalih, f. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, g. nacrtovanje sistemov tehnicnega varovanja in izvajanje sistemov teh­nicnega varovanja (»Zakon o zasebnem varovanju [ZZasV-1]«, 2011). Varnostno podjetje lahko pridobi licence glede na naslednje splošne pogoje, in sicer da: • ima za nedolocen cas s polnim delovnim casom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opra­vljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer; • so povezane osebe varnostno preverjene in nimajo varnostnih zadržkov; • osebe iz prejšnje tocke niso ali niso bile povezane osebe v pravni osebi, ki ji je bila odvzeta licenca, in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja; • zoper prosilca ni uveden postopek za odvzem katere koli druge licence po tem zakonu; • zoper prosilca v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrecen ukrep zacasnega ali pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja; • ima v delovnem razmerju varnostno osebje, strokovno usposobljeno glede na obliko varovanja, ki jo želi opravljati; • ima lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC; • je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu; • ima interni akt, s katerim je dolocil oznake, delovno obleko, opremo in vozila ter je lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji (»ZZasV-1«, 2011). Naloge zasebnega varovanja v zasebnovarnostnih podjetjih opravlja zaseb­novarnostno osebje (varnostnik, varnostni tehnik, operater varnostno-nadzor­nega centra, pooblašceni inženir varnostnih sistemov in varnostni menedžer). Najštevilcnejši so varnostniki. To so osebe, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi neposredno izvajajo ukrepe in naloge, dolocene v ZZasV-1 ter v pogodbi med narocnikom in zasebnovarnostnim podjetjem. Gre za reguliran in s tem zašci-ten poklic, ki ga lahko opravlja samo oseba, ki: • je dopolnila 18 let; • ima državljanstvo države clanice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije; • je ustrezno usposobljena glede na delo, ki ga bo izvajala; • je varnostno preverjena in zoper njo ne obstajajo varnostni zadržki; • ji v zadnjih dveh letih ni bila odvzeta službena izkaznica zaradi kršitev dolocb iz ZZasV-1; • mora biti psihicno in zdravstveno sposobna glede za delo, ki ga bo opravljala, ter • aktivno obvlada slovenski jezik (»ZZasV-1«, 2011). Varnostnik sme pri svojem delu uporabiti naslednje ukrepe: • Opozorilo: Varnostnik sme opozoriti osebo na okolišcine in ravnanje, ki pomeni ali bi pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem obmocju (»ZZasV-1«, 2011). • Ustna odredba: Varnostnik sme osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali javni red na varovanem obmocju, ogroža premoženje, osebno var-nost ali življenje ljudi, izreci ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano obmocje (»ZZasV-1«, 2011). • Ugotavljanje istovetnosti: Varnostnik sme ugotoviti istovetnost osebe na varovanem obmocju, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premo­ženja ali oseb, ki jih varuje, ali ce tako doloca red na varovanem obmocju (»ZZasV-1«, 2011). • Površinski pregled: Varnostnik sme površinsko pregledati vrhnja obla-cila, notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem obmocju, ce je to potrebno za varnost ljudi ter premoženja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali ce tako doloca red na varovanem obmocju (»ZZasV-1«, 2011). • Preprecitev vstopa na varovano obmocje: Varnostnik sme osebi prepreciti vstop na varovano obmocje: • ce ne soglaša s površinskim pregledom; • ce pri površinskem pregledu najde predmete iz 4. odstavka 49. clena tega zakona; • ce nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali istovetnosti ni mogoce ugotoviti; • ce ne upošteva reda na varovanem obmocju ali javnega reda ali • ce je to potrebno zaradi preprecitve neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja na varovanem obmocju (»ZZasV-1«, 2011). • Zadržanje osebe: Varnostnik sme zadržati osebo do prihoda policije, vendar najvec dve uri: • ce je bila zalotena v okolišcinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; • ce je bila zalotena pri kršitvi reda ali javnega reda na varovanem obmocju in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika ali s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovira ali preprecuje izvedbo ukrepa varnostniku ali • ce oseba na varovanem obmocju ali pri izstopu z varovanega ob-mocja odkloni preverjanje istovetnosti ali te ni mogoce ugotoviti ali ne soglaša s površinskim pregledom vrhnjih oblacil, notranjo­sti vozila, tovora in prtljage (»ZZasV-1«, 2011). • Uporaba fizicne sile: Varnostnik sme uporabiti fizicno silo, ce drugace ne more: • prepreciti osebi neupravicen vstop na varovano obmocje; • odstraniti osebe z varovanega obmocja, ce se tam neupraviceno zadržuje; • prepreciti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja; • odvrniti istocasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali • zadržati osebe do prihoda policije (»ZZasV-1«, 2011). • Uporaba sredstev za vklepanje ali vezanje: Varnostnik sme uporabiti sredstva za vklepanje ali vezanje, ce s fizicno silo ne more prepreciti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja, odvrniti istocasnega pro­ tipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali ce drugace ne more zadržati osebe do prihoda policije (»ZZasV-1«, 2011). Varnostnik lahko pri svojem delu uporablja tudi druga sredstva, in sicer plinski razpršilec, službenega psa, orožje (»ZZasV-1«, 2011). Pravilnik o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju še podrobneje doloca: • pogoje za opravljanje zasebnega varovanja; • vsebino vloge za pridobitev licence; • obliko, ceno in vsebino certifikata o licenci; • vsebino vloge za varnostno preverjanje; • vsebino vloge za pridobitev službene izkaznice; • obliko, ceno in vsebino službenih izkaznic; • vsebino vloge za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja tujim osebam; • obliko in vsebino certifikata o soglasju za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja tujim osebam; • vsebino vloge za registracijo opravljanja internega varovanja; • podrobnejši nacin izvajanja ukrepov in drugih sredstev varnostnika; • nacin in vsebino izvajanja strokovnega nadzora reprezentativnega združenja ter pristojnosti in sestavo neodvisnih komisij (Pravilnik o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju, 2011). Zakonski in podzakonski predpisi pa niso edini, ki urejajo delovanje zasebnega varovanja. Zasebnovarnostno podjetje je namrec s kodeksom o etiki (Zbornica za razvoj zasebnega varovanja, 2012) zavezano, da bo naloge opra­vljalo pravicno in vljudno. Imetniki licenc so obvezani k spoštovanju cloveko­vih pravic in temeljnih svobošcin ter k moralni odgovornosti svojih ravnanj. Kodeks obvezuje imetnike licenc k strokovnem delovanju, vzpodbuja zdravo konkurenco z namenom ucinkovitega delovanja zasebnovarnostnih podjetij in prinaša sodelovanje imetnikov licenc na podrocju usposabljanja in izobra­ževanja varnostnikov (Dvojmoc in Sotlar, 2018). Zasebno varovanje je mogoce razumeti tudi v smislu zagotavljanja nadstan­dardne varnosti, ki si jo privošcijo posamezniki, podjetja in ustanove, ki pot-rebujejo dodatno varovanje in ne zgolj tisto, ki ga zagotavljajo državne službe. Poleg tega pa Uredba o obveznem organiziranju varovanja (ustrezno zapisati vir) doloca, katera podjetja, državni organi, ustanove in posamezniki (zave­zanci) morajo zaradi narave svojega delovanja obvezno organizirati tovrstno varovanje. Obvezno varovanje pa tudi konkretne varnostne ukrepe morajo zavezanci zagotoviti, ce: • porabljajo ali hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem ter okolju nevarne snovi ter naprave; • upravljajo zmogljivosti, sisteme ali njihove dele, ki so bistveni za vzdrževa­nje kljucnih družbenih funkcij, zdravja, varnosti, zašcite, gospodarske in družbene blaginje ljudi ter katerih okvara ali unicenje bi imela resne posledice na nacionalno varnost Republike Slovenije zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij (promet, energija, telekomunikacije); • hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dedišcino; • upravljajo javna letališca ali morska pristanišca za mednarodni javni promet ali izvajajo prevoze v mednarodnem letalskem in morskem prometu ali • je iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno (»ZZasV-1«, 2011). Javno narocanje v Sloveniji Javno narocanje je v Republiki Sloveniji definirano v razlicnih zakonih . Potrebno je upoštevati naslednje zakone, pravilnike in predpise: • Zakon o javnem narocanju [ZJN-3], • Zakon o delovnih razmerjih [ZDR-1], • Zakon o zasebnem varovanju [ZZasV-1], • Zakon o minimalni placi [ZMinP], • Kolektivno pogodbo dejavnosti zasebnega varovanja . 3 V Sloveniji za vodilo javnega narocanja uporabljamo Zakon o javnem narocanju (v nadaljevanju ZJN-3), ki zavzema tudi varnostni del, in sicer v 26. clenu z naslo­vom »Mešana javna narocila, ki zajemajo vec dejavnosti in vkljucujejo obrambne ali varnostne vidike«. Ta clen se uporab­lja v primeru mešanih javnih narocil, katerih predmet je javno narocilo, ki je zajeto v zakonu in ki ureja javno narocanje na podrocju obrambe ter varnosti. Poznamo sedem postopkov javnega narocanja. Lahko gre za oddajo narocila po odprtem postopku, oddajo narocila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurencni dialog, oddajo javnega narocila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, oddajo javnega naro-cila po postopku s pogajanji brez predho­dne objave, postopek oddaje narocila male vrednosti in predrevizijski postopek/revizij-ski postopek. Za nas je najbolj pomemben odprti postopek, saj se tudi najpogosteje uporablja v praksi narocanja zasebnovar­nostnih storitev. Opredelili bomo celoten postopek javnega narocanja. Na zacetku odprtega postopka se izracuna ocenjene vrednosti. Opredelitev izracuna ocenjene vrednosti je zapisana v 14. clenu ZJN-3. Ta izracun opravi strokovna komisija, ki je opredeljena v 68. clenu ZJN-3. Sledi sklep o zacetku postopka, ki je opredeljen v 14., 70., 94. clenu ZJN-3. Poda se razpisna doku­mentacija, ki se objavi k obvestilu o javnem narocilu. To je opredeljeno od 57. . 59. clena ZJN-3 in v 71. in 72. clenu ZJN-3. Dodajo se spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije, ki so opredeljene v 81. clenu ZJN-3. Potem pa se postopek loci glede na potrebno spremembo javnega narocila, ce je potrebna ali ni potrebna. Ce je sprememba objave javnega narocila potrebna, se postopek nadaljuje z objavo spremembe razpisne dokumentacije in se objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokoncanem postopku ali popravku. Ce spremembe objave javnega narocila niso potrebne, potem se postopek nadaljuje z odpiranjem ponudb, zraven pa se vodi zapisnik odpiranja ponudb v treh delovnih dnevih in vraca se prepozno prejete ponudbe. Narocnik mora na portalu javnih narocil objaviti obvestila v zvezi z javnim narocilom, katerega vrednost je enaka ali višja od vrednosti, navedene v samem zakonu. V ZJN-3 (75. in 76. clen) so doloceni tudi razlogi za izkljucitev iz postopka in pravila ter pogoji za sodelo­vanje. Med druge obvezne sestavine zakon vkljucuje opredelitev same vsebine in obseg predmeta javnega narocila. Po odpiranju ponudb sledi preveritev ponudbe, ki je opredeljena v 41. in 77. clenu ZJN-3. Kasneje so še dopustne dopolnitve ponudbe, ki so opredeljene v 78. clenu ZJN-3. Po dopust­nih dopolnitvah sledi predlog strokovne komisije, ki odloci o oddaji narocila, ki je opredeljena v 79. clenu ZJN-3. Odlocitev o oddaji narocila je lahko izlocitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega narocila. Te odlocitve so opredeljene v 80. clenu ZJN-3. Po odlocitvi sledijo zahteve za vpogled v ponudbe, zahteva za dodatno obrazložitev odlocitve in zahteva za revizijo postopka. Vpogled v ponudbein dodatna obrazložitev odlocitve sta opredeljena v 22. clenu in 79. clenu ZJN-3. Ce je zahteva za revizijo postopka potrjena, se postopek nadaljuje in zakljuci v skladu z ZPVPJN. Ce revizijski postopek ni potreben, se posto­pek nadaljuje s pravnomocno odlocitvijo o oddaji narocila in se naredi objava obve­stila o oddaji narocila v skladu z 58., 59. in 62. clenom ZJN-3. Sledi koncno porocilo o oddaji narocila, ki je opredeljeno v 105. clenu ZJN-3. Sama narava narocila mora biti napi­sana na podlagi danih meril, ki zagotovijo skladnost z naceli. Merila za oddajo javnega narocila morajo biti napisana nediskrimina­torno, sorazmerno, povezana morajo biti z naravo narocila. V prvem odstavku 84. clena ZJN-3 je doloceno, da narocnik odda javno narocilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Drugi odstavek 84. clena ZJN-3 doloca, da se ekonomsko najugodnejša ponudba doloci na podlagi cene ali stroškov ob uporabi pristopa stroškovne ucinkovitosti. Zajemala naj bi najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ter okoljske ali socialne vidike. Eden izmed pomembnejših pokazateljev, da ponudba ni verodostojna, je neobicajno nizka cena ponudbe. Pri takšnem pojavu zakon navaja tri stanja, za katera mora narocnik preveriti ozadje. Pri tem ne prepoveduje preverbe tudi v drugacnih pogojih. Kljucno pri javnih narocilih je, da se upoštevajo roki za prejem ponudb in prijav, ki jih navaja sam zakon. Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni. Po izteku roka za prejem ponudb naroc­nik ne sme spreminjati ali dopolnjevati le-te (»Zakon o javnem narocanju [ZJN-3]«, 2015). Merila za narocanje storitev zaseb­nega varovanja so opredeljena v 84. clenu ZJN-3, ki opredeljuje, da »narocnik odda javno narocilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe« (»Zakon o javnem narocanju [ZJN-3A]«, 2018). V tem clenu zakona so opredeljena tudi sama merila za oddajo javnega narocila. Usmeritve v zvezi z javnim narocanjem se nahajajo v dokumentu Smernice za javno narocanje storitev zasebnega varovanja, ki ga je sprejelo Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Poleg opredelitve sto­ritve zasebnega varovanja sta v smernicah predstavljena izracun ocenjene vrednosti in izbira postopka javnega narocanja. Menimo, da so smernice pomanjkljivo zapi-sane, saj smo ugotovili kar nekaj pomanj­kljivosti, ki jih je potrebno dopolniti. Naše pripombe glede smernic so, da bi morale biti napisane na bolj prakticen nacin in vsebovati postopke javnega narocanja, ki so prilagojeni našemu trgu. Smernice za narocanje storitev zasebnega varovanja bi morale biti locene glede na sektorje naroca­nja, ki so vidni iz prakse. Gre za locevanje smernic narocanja na segmente trgovine, javne uprave, industrije, fizicnih oseb/hiš in financnega sektorja. Cene se razlikujejo glede na usposobljenost zaposlenih, delovne pogoje in zahtevnost nalog. Narocniku je svetovano tudi glede primernega casa za izvajanje javnih narocil in dolocanja rokov za prejem ponudb in prijav. V Smernicah za narocanje storitev zasebnega varova­nja se nam zdi kljucnega pomena to, da je predstavljen opis pogojev usposobljenosti gospodarskih subjektov. Pomembno je tudi, da so predstavljeni pogoji za sodelovanje in razlogi za izkljucitev. Pogoji se osredoto-cajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, financne pogoje, tehnicno in strokovno usposobljenost. Kljucnega pomena se nam zdi tudi, da si lahko naroc­nik pogleda tudi, kako je z izlocitvijo ponudbe pri neobicajno nizki ceni in merila za oddajo javnih narocil, ki so podrobneje opisana tudi v prilogi. Prav tako so v prilogi podrobno opisani pogoji za sodelovanje (Ministrstvo za javno upravo, 2019). Zasebno varovanje v Sloveniji je urejeno z Zakonom o zasebnem varova­nju. Narocniki storitev zasebnega varo­vanja morajo zahtevati, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, vkljucno z licencami in ostalimi pogoji, ki jih ZZasV-1 doloca v svojih dolocbah, ob tem pa bi moral biti narocnik proaktiven ter navesti tudi dodatne kriterije in merila, za katere želi, da jih ponudba vsebuje ter po katerih bo ocenjeval prejete ponudbe. Podjetje, ki se prijavlja na razpis, mora imeti registrirano dejavnost zasebnega varovanja. Povedano drugace, ZZasV-1 v 3. clenu navaja, da lahko zasebno varovanje opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za narocnike na podlagi pogodbenega odnosa, gospodarska družba ali samostojni podjetnik posame­znik, ki ima registrirano dejavnost (ZZasV-1, 2011). Nadalje pa tretje poglavje ZZasV-1 konkretneje opredeljuje opravljanje zaseb­nega varovanja, kjer so med drugim rele­vantne tudi dolocbe o opravljanju zasebnega varovanja zgolj z varnostnim osebjem, ki izpolnjuje zakonske pogoje in s katerim ima imetnik licence sklenjeno delovno razmerje. »Imetniki licenc in varnostno osebje morajo ves cas opravljanja dejav­nosti izpolnjevati pogoje za opravljanje zasebnega varovanja in opravljati zasebno varovanje v skladu s tem zakonom ter pred­pisi, izdanimi na njegovi podlagi, glede na obliko varovanja, ki jo opravljajo,« nadalje veleva 6. odstavek 11. clena, sem pa sodi tudi ustrezno usposabljanje in izpopolnje­vanje varnostnega osebja. Potrebno je tudi ustrezno izkazovanje, zagotovljen mora biti lasten ali pogodbeni notranji nadzor nad opravljanjem nalog varnostnega osebja z varnostniki nadzorniki in varnostnimi menedžerji, kot izhaja iz 12. clena o notra­njem nadzoru. Zasebno varovanje se mora opravljati v skladu s sprejetimi in objavlje­nimi slovenskimi nacionalnimi standardi, izhajajoc iz 13. clena, relevantno pa je tudi ustrezno izpolnjevanje dolocb o varovanju podatkov ter poslovnih skrivnosti (14. clen), zavarovanju odgovornosti za škodo in zava­rovanju odgovornosti (15. clen), izpolnje­vanje zahtev v zvezi z varnostnimi zadržki (16. clen) ter varnostnim preverjanjem (17. clen). Nadalje lahko oviro predstavljajo tudi sklenjene pogodbe o opravljanju dejav­nosti ali nalog, ki niso združljive z zasebnim varovanjem (18. clen). Merila za narocanje storitev zasebnega varovanja so kljucnega pomena in so zapi­sana v Zakonu o javnem narocanju. Merila so bolj prakticno opredeljena v Prirocniku o nakupu kakovostnih storitev zasebnega varovanja, ki ga je objavilo Ministrstvo za notranje zadeve, in v vseh javnih razpisih, ki se navezujejo na narocanje storitev zasebnega varovanja. Javni razpisi so doku­menti, ki prikazujejo najbolj prakticen pristop in odražajo realno stanje. Ce želimo zasnovati prirocnik, ki bo za bralca, ki naroca storitve zasebnega varovanja razumljiv, potem se moramo posvetiti javnim razpi­som, katerih bistvo je zasebno varovanje. Pomembno je pogledati, kako ti javni razpisi opredeljujejo merila za narocanje storitev zasebnega varovanja in kakšne so specifike glede narocnikov, ki potrebujejo raz­licne vrste storitev zasebnega varovanja. Pri zasebnem varovanju poznamo spe­cifike narocanja fizicnega ali tehnicnega varovanja. Glede javnega narocanja storitev zasebnega varovanja pa lahko javne razpise razdelimo v pet sklopov narocnikov. Lahko gre za narocnike, ki potrebujejo zasebno­varnostne storitve na podrocju varovanja trgovine, fizicnih oseb/hiš, v javni upravi, industriji in v financnem sektorju. Kljub temu moramo vedeti, da se elementi med seboj prepletajo. V prirocniku o nakupu storitev zasebnega varovanja je opredeljen tristopenjski model postopka oddaje javnih narocil, in sicer merila izkljucitve, razlogi za sodelovanje ter merila za oddajo narocila. V 5. poglavju so opredeljena merila kakovo­sti za nakup storitev zasebnega varovanja. Ta merila so pregled ozadja zasebnovarno­stne osebe, spretnosti in zmožnosti varno­stnikov, izkušnje, pogoji zaposlitve, oprema, tehnicna podpora, kontrola kakovosti, izku­šnje ter dosežki podjetja, etika in kodeks ravnanja podjetja, mala in srednje velika podjetja (CoESS, n. d.). Pricujoc prirocnik se od omenjenega razlikuje po tem, da gre v prvem delu za pregled literature s strani študentov varstvoslovja, kar dopolnjujemo z doprinosom delovnih mentorjev iz gospo­darske sfere, konkretno njihovih opažanj in ugotovitev z dela v praksi. Analiza prakse javnega narocanja na podrocju zasebnega varovanja Da bi bralcu na razumljiv nacin predsta­vili narocanje storitev zasebnega varovanja, smo zbrali in pregledali štiri javna narocila na podrocju zasebnega varovanja. Poiskali smo njihove skupne tocke in dolocili najpo­membnejše razlike. V enem izmed javnih narocil (Javno narocilo 1) je tako zapisan predmet javnega narocila, ki je izvajanje zasebnega varovanja in zajema opravljanje FIT-varovanja (vlom in požarno varova­nje), fizicno varovanje, varnostne obhode, prevoz denarja ter vzdrževanje alarmno varnostne tehnike. Oblike in obseg zaseb­nega varovanja so opredeljene v tehnicnem opisu predmeta narocila. Okvirni spora­zum za izvajanje zasebnega varovanja je sklenjen za obdobje 24 mesecev. Vsaka tematika opravljanja zasebnega varovanja je v razpisu podrobno opisana. V javno narocilo je dodana zakonodaja iz ZJN-3. Na koncu narocila so opredeljeni vsebina ponudbene dokumentacije in podatki o podizvajalcu. Vsebina ponudbene dokumen­tacije zajema obrazec za kuverto, ponudbo, ponudbeni predracun, podatke o ponudniku, izjavo o ugotavljanju sposobnosti ponu­dnika, izjavo clanov organov in zastopnikov gospodarskega subjekta ter pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, izjavo o udeležbi fizicnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, izjavo o ugotavljanju sposobnosti podizvajalca. Podatki o udeležbi podizvajalca zajemajo izjavo o neposrednem izplacilu, izjavo o sodelovanju s podizva­jalci, seznam referenc, potrditev referenc s strani posameznih narocnikov, osnutek okvirnega sporazuma, zavarovanje dobre izvedbe obveznosti iz okvirnega sporazuma, certifikat za licence, zavarovalno polico, pooblastilo za zašcito in požarno varova­nje ter obrazec pooblastila za sodelovanje na javnem odpiranju ponudb (Komunala Kranj, 2016). Vsebina dokumentacije je pri vseh petih javnih narocilih za zasebno varovanje enaka. V naslednjih treh izbranih javnih narocilih prikazujemo posebnosti oziroma razlike. V javnem narocilu 2 je posebnost ta, da se bolj striktno osredo­toca na zakonodajo. Narocnik od ponu­dnika zahteva potrdilo, da v zadnjih šestih mesecih ni imel neporavnanih obveznosti, in predložitev ustreznih BON-obrazcev. Referenca, ki jo zahteva narocnik, je uspo­sobljenost ponudnika, torej, da je v obdobju zadnjih dveh let pred rokom za prejem ponudb zagotavljal storitve receptorsko--varnostne službe in fizicno-tehnicnega protipožarnega varovanja vsaj trem raz­licnim narocnikom v vrednosti najmanj 50.000 EUR brez DDV. Narocnik zahteva tudi tehnicno sposobnost varnostnega osebja z ustrezno licenco in opredeljuje natancne tehnicne specifikacije za storitve receptorsko-varnostne službe in fizicno-teh-nicno varovanje (Kemijski inštitut, 2014). V javnem narocilu 3 se zahteva tehnicno in strokovno sposobnost. Narocnik bo priznal usposobljenost ponudniku, ki bo imel naslednje reference: v zadnjih treh letih pred objavo javnega narocila je ponudnik opravljal storitve fizicnega varovanja pre­moženja in sprejema signalov ter interven­cije za najmanj dva narocnika. Vse našteto pa je potekalo vsaj eno leto neprekinjeno. Vrednost posamezne reference mora biti najmanj 130.000 EUR brez DDV letno ali da je vgradil sisteme tehnicnega varovanja pri najmanj dveh narocnikih, ki ga ima naroc­nik v najemu že vsaj eno leto neprekinjeno. Pogodbena vrednost posameznega najema mora biti najmanj 20.000 EUR brez DDV (Mestna obcina Maribor, 2018). Javno naro-cilo 4 je zastavljeno podobno kot že pred­hodno omenjeno javno narocilo 2. Razlika Kemijski Inštitut Ljubljana Javno narocilo 2 Mestna obcina Maribor Javno narocilo 3 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Javno narocilo 4 Osredotocanje na zakonodajo x Osredotocanje na reference x x Tehnicna in strokovna usposobljenost x Obrazec za ugotavljanje pravilnosti ponudbe x Tabela 3: Posebnosti predhodno predstavljenih javnih narocil je v tem, da to javno narocilo vsebuje obrazec za ugotavljanje pravilnosti ponudbe (obrazec sestoji iz 24 trditev, na katere se odgovarja z “da” ali “ne”) (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2006). V Tabeli 3 so prikazane posebnosti, ki smo jih zaznali v predhodno predstavlje­nih javnih narocilih. Pregled kriterijev za izbor izvajalca storitev zasebnega varovanja V okviru projekta je bil razvit nov model nacina razmi­šljanja in koncipiranja priprave, izvedbe, narocila na eni strani ter na drugi strani »check lista« za izvajalce zaseb­novarnostnih storitev, kakor tudi narocnike, na podlagi katere si bodo sami izbrali nacin narocila in izvedbe, ki bo temeljil bodisi na kvalitativnih ali pa kvantitavnih kriterijih . Tako bo model za narocanje zasebnovarno­stnih storitev, ki je predstavljen v prirocniku, omogocal prepoznavanje in analizo kompetenc posameznih izva­jalcev zasebnega varovanja na podlagi merljivega tock­ovanja, ob tem pa tudi omogocal narocniku pregleden nadzor nad izvajalcem zasebnega varovanja . 4 Namen prirocnika je izobraževanje pred­vsem narocnikov zasebnovarnostnih stori­tev in tudi izvajalcev, ki lahko ugotovitve ter model iz prirocnika uporabijo za stra­teško prednost. V pomoc bo širši množici uporabnikov, saj ne smemo zanemariti dejstva, da v panogi zasebnega varovanja trenutno deluje preko 6.500 oseb s poseb­nimi pooblastili in pravicami za poseg v clovekove pravice ter svobošcine. Ce to povežemo še s spremenljivi oblikami ogro­žanja, se pomen jasno zastavljenih ciljev in kriterijev za ucinkovito in na organizacijo prilagojeno narocanje zasebnovarnostnih storitev še poveca. Z izvajanjem aktivnosti in uporabo modela za narocanje zasebnovarnostnih storitev, ki je bil razvit med PKP-projektom, so študentje pridobili kompetence za anali­ziranje ter ocenjevanje varnostnih tveganj, tveganj pri narocanju zasebnovarnostnih storitev in obdelavo podatkov, pomembnih za odlocanje o narocanju zasebnovarno­stnih storitev, kar smo s prirocnikom ter vzpostavitvijo spletne stani predstavili tudi uporabnikom zasebnovarnostnih storitev in njenim izvajalcem ter s pricujocimi krite­riji zaokrožili vsebino prirocnika. Zahteve služijo tudi kot nabor krite­rijev za izbor storitev zasebnega varova­nja, pri cemer je smiselno locevati med pogoji, ki se zahtevajo in jih mora izpolnje­vati zasebnovarnostna družba, in pogoji, ki se zahtevajo in jih mora izpolnjevati var-nostno osebje. Na tej podlagi so v nadalje­vanju predstavljeni kriteriji izbora izvajalca storitev zasebnega varovanja oz. naroca­nja storitev v petih sektorjih . trgovina, javna uprava, industrija, fizicne osebe/hiše in v financnem sektorju. Pri vsakem sektorju je delitev na fizicno in tehnicno varovanje. Z oznako X smo izbrali le tiste kriterije, ki se nam zdijo najpo­membnejši in katere je priporocljivo obvezno vkljuciti v nacrt narocanja zasebnovarno­stnih storitev v organizaciji. Vsi ostali krite­riji, ki niso oznaceni z oznako X, so dodatni, s katerimi lahko narocnik zasebnovarnostnih storitev podrobneje opredeli, kakšno stori­tev ponudnika zasebnovarnostnih storitev želi. Ob tem se je potrebno zavedati, da so potrebe v razlicnih sektorjih razlicne in je nabor izbornih kriterijev zato vecji. Obravnavamo štiri osnovne sklope. V 1. sklopu so v Tabeli 4 omenjene licence, ki jih lahko pridobi zasebnovarnostno pod-jetje, v 2. sklopu so v Tabeli 5 obravnavani kriteriji vešcin in znanj v sklopu kompetenc varnostnega osebja, ki izvaja naloge zaseb­nega varovanja, 3. sklop vsebuje pregled kriterijev, ki se nanašajo na organizacij­sko, financno in kadrovsko zmogljivost, kot prikazuje Tabela 6 , in 4. sklop, kjer so v Tabeli 7 prikazani kriteriji, ki jih družba ocenjuje kot pomembne pri zagotavljanju storitev zasebnega varovanja. IZBOR KRITERIJEV TRG . JAV . U . IND . FIN . S . F . OS . F T F T F T F T F T 1 LICENCE 1 VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA (FIZICNO VAROVANJE*) x x x x x IZVAJANJE INTERVENCIJ* x x x x x OBHODNO VAROVANJE* x x x x x 2 VAROVANJE OSEB x x x 3 VAROVANJE JAVNIH ZBIRANJ x x 4 VAROVANJE PRIREDITEV V GOSTINSKIH LOKALIH x x 5 NACRTOVANJE SISTEMOV TEHNICNEGA VAROVANJA x x x x x 6 IZVAJANJE SISTEMOV TEHNICNEGA VAROVANJA x x x x x 7 PREVOZ IN VAROVANJE GOTOVINE TER DRUGIH VREDNOSTNIH POŠILJK x x x x x x 8 UPRAVLJANJE Z VARNOSTNO-NADZORNIM CENTROM (VNC) x x x x x x x x x x 2 VARNOSTNO OSEBJE 1 VARNOSTNIK x x x x x 2 VARNOSTNIK CUVAJ x x 3 VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR x x x 4 VARNOSTNI TEHNIK x x x x x 5 POOBLAŠCENI INŽENIR VARNOSTNIH SISTEMOV x x x x x 6 VARNOSTNIK INTERVENT* x x x x x 7 VARNOSTNIK NA VAROVANJU JAVNIH ZBIRANJ* x x 8 VARNOSTNIK NA VAROVANJU PRIREDITEV V GOSTINSKIH LOKALIH* x x 9 VARNOSTNIK RENTGENSKI OPERATER* x 10 VARNOSTNIK S PLINSKIM RAZPRŠILCEM* x x x x x 11 OPERATIVNI GASILEC* x x x x x 12 VARNOSTNIK PREVOZNIK GOTOVINE* x x x x x x 13 VARNOSTNIK NADZORNIK x x x x x x x x x x 14 OPERATER VNC x x x x x x x x x x 15 VARNOSTNI MENEDŽER x x x x x x x x x x Tabela 4: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na licence in varnostno osebje, ki izvaja varovanje KOMPETENCE VARNOSTNEGA OSEBJA 1 Delovne izkušnje 2 Fizicna pripravljenost 3 Izkušnje pri delu s strankami 4 Komunikativnost Motiviranost 6 Nudenje prve pomoci 7 Obvladovanje konfliktnih strank 8 Odzivnost 9 Opravljen tecaj varne vožnje Poštenost 11 Poznavanje medsebojnih vplivov dejavnosti varovanja 12 Poznavanje nacel kakovosti 13 Poznavanje specifik podrocja dela 14 Poznavanje strokovnosti opravljanja dela Poznavanje zakonitosti izvajanja nalog 16 Pravocasnost 17 Prepoznavanje nevarnih okolišcin in vedenja obiskovalcev 18 Prijaznost 19 Prilagodljivost Ravnanje z orožjem 21 Samoobrambne vešcine 22 Sposobnost izvajanja nalog 23 Sposobnost osebnega zaznavanja 24 Ukrepanje v kriticnih situacijah Upoštevanje navodil nadrejenega 26 Usposobljenost gašenja zacetnih požarov 27 Usposobljenost iz poklicnega izobraževanja 28 Usposobljenost po programih NPK 29 Zanesljivost Zaupljivost 31 Znanje tujih jezikov 32 Zunanja podoba . urejenost Tabela 5: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na vešcine in znanja v sklopu kompetenc varnostnega osebja, ki izvaja varovanje IZBOR KRITERIJEV TRG . JAV . U . IND . FIN . S . F . OS . F T F T F T F T F T 3 OCENJEVALNI KRITERIJI DRUŽBE ORGANIZACIJSKA ZMOGLJIVOST 1 Celovitost ponudbe x x x x x x 2 Dosegljivost x x x x 3 Družbena odgovornost x x x x x x x x 4 Javna podoba družbe x x x x x x 5 Merjenje zadovoljstva narocnikov x x x x x x x x 6 Obvladovanje tveganj . ISO 31001 x x x x x x 7 Ocenjevanje dobaviteljev in podizvajalcev x x 8 Odsotnost varnostnih zadržkov x x 9 Odzivnost x x x x x x x x 10 Okoljska zavest . ISO 14001 x x x x x x x 11 Pokritost obmocja delovanja x x x x x x 12 Procesno vodenje x x 13 Reference x x x x x x x x x x 14 Reševanje reklamacij x x x x x x x x x x 15 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu . ISO 45001 x x x x x x x x 16 Sistemi upravljanja informacijske varnosti . ISO 27001 x x x x 17 Sistemi vodenja kakovosti . ISO 9001 x x x x x x x x x x 18 Transparentnost opravljanja dejavnosti x x x x x x FINANCNA ZMOGLJIVOST 1 Clanstvo v reprezentativnem združenju x x x x 2 Dodatno zavarovanje odgovornosti za škodo x x x x x x x x x 3 Dokazilo poslovne banke o placilni sposobnosti . BON-2 x x x x 4 Dolocitev pogodbene kazni x x x x x x x x x x 5 Financna zavarovanja . bancna garancija x x x x x x x 6 Izpisek ali izkaz bilance x x x x 7 Placevanje davkov in prispevkov za socialno varnost x x x x x x x 8 Transparentnost poslovanja x x x x KADROVSKA ZMOGLJIVOST 1 Delovne izkušnje varnostnega osebja in vodstva v dejavnosti x x x x x x x 2 Izplacevanje zakonsko dovoljenih nadur x x x x x 3 Izplacilo zakonsko predpisanih plac x x x x x x x IZBOR KRITERIJEV TRG . JAV . U . IND . FIN . S . F . OS . F T F T F T F T F T 3 OCENJEVALNI KRITERIJI DRUŽBE KADROVSKA ZMOGLJIVOST 4 Minimalna izobrazba, strokovna usposobljenost osebja in vodstva x x x x x x 5 Opravljanje zakonsko opravljenih ur x x x x 6 Osebne reference x x x x x x 7 Place in drugi prihodki zaposlenih x x x x x x x 8 Zaposlovanje za nedolocen cas x x x x x 9 Zaposlovanje za polni delovni cas x x x x x Tabela 6: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na organizacijsko, financno in kadrovsko zmogljivost Tabela 7: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na kadrovsko zmogljivost in operativno ter tehnicno zmogljivost IZBOR KRITERIJEV TRG . JAV . U . IND . FIN . S . F . OS . F T F T F T F T F T 3 OCENJEVALNI KRITERIJI DRUŽBE ORGANIZACIJSKA ZMOGLJIVOST 1 Avtorizirano zastopstvo proizvajalca opreme x x x x x 2 Datum in rok dobave ali dokoncanja del x x x x x 3 Delež narocil, ki jih bodo izvedli podizvajalci x x x x x x x 4 Dolocitev garancijskega roka za tehnicno opremo x x x x x 5 Elektronska pristopna kontrola obhodnega varovanja in intervencije x x x x x 6 Elektronsko sledenje gotovini x x x 7 Funkcionalne zmogljvosti opreme x x x x x x 8 Hitrost razpoložljivosti servisne službe za odpravo napak x x x x x 9 Infrastruktura ponudnika x x x x 10 Izvajanje internih strokovnih izpopolnjevanj x x x x x x 11 Izvajanje notranjih nadzorov x x x x x x x x x x 12 Izvajanje vadbenih streljanj x 13 Lastni razvoj x x x x x x 14 Medsebojna podpora posameznih dejavnosti x x x x x x x x 15 Nacrtovanje varovanja in vodenje x x x x 16 Obvladovanje izrednih dogodkov x x x x x x x x x x 17 Pogoji dela x x x x 18 Pogoji tehnicnega vzdrževanja x x x x x 19 Pooblastilo za vzdrževanje opreme tehnicnega varovanja x x x x x 20 Poprodajne aktivnosti in tehnicna pomoc x x x x x x 21 Razpoložljivost cloveških in materialnih virov za izvajanje nalog x x x x x x 22 Služba za izdelavo ocen tveganj in nacrtov varovanj x x x x 23 Sposobnost izvajanja nalog x x x x x x x x x x 24 Število izvajalcev x x x x 25 Število prirejenih vozil za prevoz gotovine x x x x 26 Urniki dela x x x x 27 Zmogljivost opravljanja vec vrst dejavnosti na razlicnem obmocju x x x x x x 28 Zmožnost hkratnih vec montaž sistemov tehnicnega varovanja x x x 29 Zmožnost izpolnitve pogodbe x x x x x x x x x x V tabelah 4 do 7 smo predstavili štiri osnovne sklope kriterijev, ki so potrebni za ucinkovito narocanje zasebnovarnostnih storitev. V 1. sklopu so v Tabeli 4 zapisane licence, ki jih lahko pridobi zasebnovarnostno podje­tje. V tem primeru je odlocitev o kljucnem kriteriju odvisna od oblike varovanja, ki jo potrebuje narocnik, ponudnik pa mora razpolagati z ustrezno licenco. V 2. sklopu so v Tabeli 5 obravnavani kriteriji vešcin in znanj v sklopu kompetenc varnostnega osebja, ki izvaja naloge zaseb­nega varovanja. Izborni kriterij je ponovno vezan na obliko varovanja, ki jo narocnik potrebuje oziroma naroca, a z dodatnim razmislekom o stopnji zahtevnosti varovanja. Tu je potrebno razmisliti, kaj vse bo naroc­nik ob varovanju od posameznega izvajalca potreboval, na primer ali bo zahteval poleg fizicnega varovanja tudi izvajanje požarnega varovanja, ali poleg prevozov gotovine tudi intervencijska posredovanja in podobno. Tretji sklop vsebuje pregled kriterijev, ki se nanašajo na organizacijsko, financno in kadrovsko zmogljivost, kot prikazuje Tabela 6. Odlocitev, kaj natancno potrebuje, je popolnoma prepušcena narocnikovi da dobro razmisli o kompetencah posame­znikov, ki delujejo na njegovem varovanem obmocju in v njegovem imenu, ter izbere kriterije, ki odražajo potrebe, zahtevnost ter želje narocnika na nacin, da ustrezajo dejanskemu stanju na varovanem obmocju. Cetrti sklop (Tabela 7) vsebuje kriterije, ki jih družba ocenjuje kot pomembne pri zagotavljanju storitev zasebnega varova­nja, in sicer: reference ponudnika, sistem vodenja kakovosti, placevanje davkov in prispevkov, bancne garancije, zmožnost izvedbe narocenih storitev, ostali kriteriji, ki so vezani na posamezne zahteve naroc­nika. Tudi v sklopu 4 ne gre prezreti, da se mora narocnik odlociti, kaj želi in potrebuje in na podlagi tega pripraviti zahteve in raz­pisno dokumentacijo. Ob upoštevanju vseh štirih sklopov lahko narocnik pri pripravi narocila dejansko izbere tiste kriterije, ki najbolj odražajo njegove potrebe in zahteve. Dodana vrednost ob upoštevanju pripravljenih kriterijev se kaže predvsem v nadgradnji standardnih kriterijev, kot so licence, cena, bancna garancija. Ob izboru dodatnih kriterijev tako dobi storitve, ki kar najbolj zadovoljujejo njegove potrebe. Zakljucek Spreminjajoce se varnostno okolje prinaša nove in kompleksne oblike ogrožanja varnosti, ki jih prebivalci, vkljucno z uporabniki zasebnovarnostnih storitev, pogosto ne zaznajo niti kot izzive, kaj šele kot resne varnostne probleme. Vsem, ki delujejo na podrocju zagotavljanja varnosti, mora biti v interesu, da prebivalci ne obcutijo posledic varnostnih groženj, da lahko delajo in živijo v varni in uspešni družbi, kjer je varnost dobrina, ki je cenjena. Pomemben pogoj za to pa je, da so tisti, ki varovanje narocajo, primerno opre­mljeni z orodji, da to lahko ucinkovito pocno. Eno izmed orodij je tudi model narocanja zasebnovarnostnih storitev, ki smo ga razvili in ga predstavljamo v tem prirocniku. V Sloveniji sta podrocji zasebnega varovanja in javnega naro-canja na splošno dobro zakonsko urejeni. Kljub temu opažamo, da še tako dobri predpisi in smernice narocnikom zasebnovarno­stnih storitev povzrocajo dolocene težave. Narocniki se soocajo predvsem s casovno stisko, pomanjkanjem znanja in s (pre)veliko kolicino informacij. Informacije lahko narocniki najdejo v raz­licnih zakonih, kot sta Zakon o zasebnem varovanju in Zakon o javnem narocanju, ter na spletni strani Zbornice za razvoj sloven-skega zasebnega varovanja. Prav tako lahko informacije pridobijo pri posameznih ponudnikih storitev. Namen prirocnika je narocni­kom prihraniti cas in zmanjšati število napak pri narocanju stori­tev. In vse to na preprost in razumljiv nacin. Predstavljene tabele lahko narocniki uporabijo tudi kot kontrolnik zahtev in želenih storitev, nenazadnje tudi ustrezne kakovosti ponudnika in njegovih storitev. Z uporabo kriterijev, predstavljenih v prirocniku, je možno že na zacetku oceniti, ali zasebnovarnostno podjetje, ki se je odzvalo na razpis javnega narocila oziroma na povpraševanje, sploh ustreza minimalnim zakonskim in kvalitativnim kriterijem za izvedbo storitev. Ugotovili smo namrec, da narocniki zasebnovarnostnih storitev obicajno ne poznajo dovolj dobro podrocja zasebnega varovanja in na podlagi tega ne vedo, kaj tocno potrebujejo. Zato dostikrat niso zadovoljni s ponudniki oziroma ponudbami, ki jih izberejo. Do sedaj še ni bilo konkretno dolocenih kriterijev, po katerih bi narocnik natancno vedel, na kaj mora biti pozoren pri narocanju zasebnovarnostnih storitev. Zato se ti po navadi odlocajo zgolj na podlagi cene. Soocamo se torej s problemom razmerja med kakovostjo in ceno, prav tako pa zasebnovarnostna podjetja nimajo konkretno opredeljenih okvirov glede cene svojih storitev. V prirocniku predstavljen model služi narocnikom varnostnih storitev za pripravo razpisov in razpisnih pogojev ter omogoca prepoznavanje in analizo kompetenc posameznih izvajalcev zasebnega varovanja na podlagi merljivega tockovanja. Hkrati pa narocniku omogoca pregleden nadzor nad izbranim izvajalcem zasebnega varovanja. Namen publikacije je tako na eni strani izobraževanje in oza­vešcanje narocnikov zasebnovarnostnih storitev, po drugi strani pa tudi izvajalcev, saj lahko ti ugotovitve in model iz prirocnika uporabijo kot svojo strateško poslovno prednost. V prirocniku so poleg zakonskih zahtev predstavljeni kriteriji za izbor izvajalcev zasebnovarnostnih storitev po naslednjih sektorjih: trgovini, javni upravi, industriji, fizicnih osebah/hišah in financnem sektorju. Oznacena polja v tabelah predstavljajo obvezne kriterije za zagotavljanje zakonitega izvajanja dejavnosti varovanja, o ostalih kriterijih pa se narocnik odloca v skladu z oceno tveganja in posve­tovanja s strokovnjaki znotraj ter zunaj organizacije, na podlagi tako pridobljenih ponudb pa zvišuje kakovost zasebnovarnostnih storitev, ki mu jih zagotavlja izbrana zasebnovarnostna družba. Ob tem ne gre pozabiti, da lahko narocnik ravno z dodatnimi kriteriji, ki prese­gajo zakonske zahteve in najnižjo ceno zasebnovarnostnih storitev, izvaja ucinkovit nadzor nad ponudniki zasebnovarnostnih storitev, saj je že v ponudbi in kasneje v pogodbenem razmerju jasno oprede­lil zahteve in kriterije, ki morajo biti stalno izpolnjeni. Na ta nacin je dosežen še en namen prirocnika, in sicer razširiti ugotovitve, predloge in znanje o narocanju zasebnovarnostnih storitev v Republiki Sloveniji s poudarkom na dolocanju vec krite­rijev, in ne zgolj najnižje cene, kajti ucinkovito narocanje storitev zasebnega varovanja s pregledom potreb ter zahtev pripelje do zadovoljstva tako narocnika kot tudi ponudnika. Prav s strnjenim pregledom podrocja zasebnega varovanja in javnega narocanja, predvsem pa z usmeritvami, ki so na voljo v priloženih tabelah, bo omogoceno enostavnejše upravljanje z narocanjem zasebnega varovanja, saj so narocnikom in ponudnikom vse kljucne informa­cije o narocanju storitev ter seznam vse ustrezne zakonodaje s tega podrocja podane na enem mestu. Viri in literatura Antic, E. (2017). Opet presudan kriterij najniže cijene! Zaštita. Pridobljeno na http://zastita.info/hr/cla­nak/2017/2/opet-presudan-kriterij-najnize-cijene!,1595,20294.html Aproser. (2016). Act 5/2014 on Private Security (Unofficial translation). Pridobljeno na http://aproser.es/web/ wp-content/uploads/2016/06/Act-5-2014-on-Private-Security.-Unofficial-translation.pdf Ballesteros R., R. (10. 06. 2016). Interior instalara cuarteles de la Guardia Civil en las centrales nucleares. Pridobljeno na https://www.elconfidencial.com/espana/2016-06-10/interior-instalara-cuarteles-de-la­-guardia-civil-en-las-centrales-nucleares_1213960/?fbclid=IwAR3QnkVgpdac7tJA8iqkj5djBdcmYN­44c5uwySsu88Z4OxQ26AoLeDj-3e4 Bucchi, F. in Casini, S. (5. 2016). Italy. V J. Davey in A. Gatenby (ur.), The Government procurement Review, 4th edition. London: Law Business Research Ltd. Pridobljeno na https://thelawreviews.co.uk//digital_as­sets/bc3bb225-3cf4-4c75-b481-e376fd80dd21/The-Government-Procurement-Review-4th-ed.pdf Button, M. (2007). Assessing the Regulation of Private Security across Europe. European Journal of Criminology, 4(1), 109–128. Pridobljeno na https://journals-sagepub-com.ezproxy.lib.ukm.si/doi/ pdf/10.1177/1477370807071733 CEAS. (2015). U korak sa privatnim sektorom bezbednosti-II. Pridobljeno na https://www.ceas-serbia.org/ images/2015-i pre/U_korak_sa_privatnim_sektorom_bezbednosti_II.pdf CoESS. (2004). Panoramic Overview of Private Security Industry in the 25 Member States of the European Union. Pridobljeno na http://psm.du.edu/media/documents/reports_and_stats/global_data_and_sta­tistics/coess_facts-figures_2004.pdf CoESS. (2011). CoESS Fact and Figures 2011. Pridobljeno na https://www.coess.org/newsroom. php?page=facts-and-figures CoESS. (2013). CoESS Fact and Figures 2013. Pridobljeno na https://www.coess.org/newsroom. php?page=facts-and-figures CoESS. (2013). Private security services in Europe. Pridobljeno na file:///C:/Users/Mitja%20 Pre%C5%A1lji%C4%87/Downloads/ff-2013-private-security-services-in-europe-coess-facts-an-d-figures%20(3).pdf CoESS. (n. d.). Nakup storitev zasebnega varovanja. Pridobljeno na http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov. si/pageuploads/DPDVN/Zasebno_varovanje/Novi_ZZasV/SL_Best_Value_Manual_v15_Final.pdf CoESS in UNI-Europa. (2014). Kupuvan. na kac.stv.ni castni uslugi za sigurnost. Pridobljeno na http://www. securebestvalue.org/wp-content/uploads/2014/11/Best_Value_Manual_BG.pdf Direktiva o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih javnih narocil gradenj in storitev, ki jih oddajo naroc­niki na podrocju obrambe in varnosti. (2009). Direktiva 2009/81. Pridobljeno na https://eur-lex.europa. eu/legal-content/EL/TXT/?qid=1415011920358&uri=CELEX:32009L0081 Ec.europa.eu. (n. d.). Public procurement – Study on administrative capacity in the EU: Poland Country Profile. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/policy/how/improving-investment/ public-procurement/study/country_profile/pl.pdf Elektro Gorenjska, d. d. (2017). Izvajanje storitev varovanja narocilo male vrednosti. Kranj: Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega narocila. Pridobljeno na https://www.elektro-gorenjska.si/resources/files/pdf/ NMV17-012_Izvajanje_storitev_varovanja_-_objava.pdf European Public Accountability Mechanism. (2019). Lithuania Public Procurement. Pridobljeno na http://eu­ropam.eu/?module=country-profile&country=Lithuania#info_PP Gatenby, A., Gilliam, B. in Dobson, L. (5. 2016). United Kingdom. V J. Davey in A. Gatenby (ur.), The Government procurement Review, 4th edition. London: Law Business Research Ltd. Pridobljeno na https://thelawreviews.co.uk//digital_assets/bc3bb225-3cf4-4c75-b481-e376fd80dd21/The-Government­Procurement-Review-4th-ed.pdf Generally about Law. (2007). Police.gov.cy. Pridobljeno na http://www.police.gov.cy/police/police.nsf/All/ F225103C3B521F1CC2257A6900244F19?OpenDocument G.I.B. Info. (n. d.). Nova zakonodaja o javnih narocilih. Pridobljeno na https://www.gibinfo.de/ gibinfo/2010/3_10/neues-vergaberecht-in-deutschland Izbira ponudbe najboljše vrednosti – prirocnik za organizacije pri oddaji narocil za storitve zasebnega varova­nja. (2000). Kemijski inštitut. (2014). Izvajanje storitev varovanja prostorov (receptorsko-varnostna služba in fizicno – tehnicno protipožarno varovanje). Ljubljana: Razpisna dokumentacija za javno narocilo. Pridobljeno na https://www.ki.si/fileadmin/user_upload/datoteke-splosno/Razpisi/2014/RD_varovanje.docx KÖZBESZERZÉSI HATÓSÁG. (2019). Közbeszerzési Adatbázis. Pridobljeno na https://kba.kozbeszerzes.hu/ apex/f?p=103:35:1914899546226573 Kodeks javnih narocil. (2019). Pridobljeno na http://www.marche-public.fr/ccp/ccp-plan-legislative.htm Kodeks o javnih narocilih. (2008). Kodeks 20/2008. Pridobljeno na https://dre.pt/web/guest/ legislacao-consolidada/-/lc/115287282/201902261429/73533921/diploma/indice Komunala Kranj. (2016). Izvajanje zasebnega varovanja po postopku oddaje narocila male vrednosti. Kranj: Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega narocila. Pridobljeno na http://www.komunala-kranj.si/sites/ default/files/public/javni%20razpisi/Dokumentacija_8-NMV-16_izvajanje%20zasebnega%20varovanja. popravek_4.7..docx Kunovski, B. (28. 11. 2017). Varnostne agencije kot nadomestek za Ministrstvo za notra­nje zadeve pri skladišcenju državnih objektov. Pridobljeno na https://sitel.com.mk/ agenciite-za-obezbeduvanje-kako-supstitut-na-mvr-vo-chuvanje-na-vitalni-drzhavni-objekti Kuusniemi-Laine, A., Lähde, J., Nordenstreng-Sarkamo, L. in Kaariste, M. (5. 2016). Finland. V J. Davey in A. Gatenby (ur.), The Government procurement Review, 4th edition. London: Law Business Research Ltd. Pridobljeno na https://thelawreviews.co.uk//digital_assets/bc3bb225-3cf4-4c75-b481-e376fd80dd21/The­Government-Procurement-Review-4th-ed.pdf Lastno pravo za varnostno industrijo. (2018). GIT SICHERHEIT 5/2018. Pridobljeno na https://www.securitas.de/ globalassets/germany/files/fachbeitrage/2018/2018-05_git-sicherheit-gesetz.pdf Law on Agencies for protection of persons and property (2002). Offical Gazette of the Federation of Bosnia and Herzegovina. Pridobljeno na http://www.privatesecurityregulation.net/files/ FederationPrivateSecurityCompaniesLaw.pdf Law on public procurement for Bosnia and Herzegovina. (2004). Parliamentary Assembly of BiH. (101/04). Pridobljeno na https://advokat-prnjavorac.com/legislation/Law-on-Public-Procurement-for-Bosnia­and-Herzegovina.pdf LIKUMI LV. (2006). Apsardzes darbibas likums. Pridobljeno na https://likumi.lv/doc.php?id=136109 LIKUMI LV. (2017). Publisko iepirkumu likums. Pridobljeno na https://likumi.lv/doc.php?id=287760 Marboe, P. J. (5. 2016). Austria. V J. Davey in A. Gatenby (ur.), The Government procurement Review, 4th edition. London: Law Business Research Ltd. Pridobljeno na https://thelawreviews.co.uk//digital_assets/ bc3bb225-3cf4-4c75-b481-e376fd80dd21/The-Government-Procurement-Review-4th-ed.pdf Mestna obcina Maribor. (2018). Varovanje premoženja Mestne obcine Maribor za obdobje 4 let. Maribor: Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega narocila. MF Security solutions. (n. d.). Varnostne naloge. Pridobljeno na https://mfsecurity.dk/vagtopgaver/ Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2006). Oddaja javnega narocila blaga po odprtem postopku za opravljanje varnostno-receptorskih storitev in tehnicnega varovanja. Ljubljana: Razpisna dokumenta­cija. Pridobljeno na http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/gs_razpis_razpisna_do­kumentacija_060714.pdf Ministrstvo za javno upravo. (2019). Smernice za javno narocanje storitev zasebnega varovanja. Pridobljeno na http://www.djn.mju.gov.si/ Nacionalni racuni in BDP. (Julij, 2018). Eurostat. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-expla­ined/index.php?title=National_accounts_and_GDP/sl#Razvoj_BDP_v_EU:_rast_od_leta.C2.A02013 Pravilnik o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju. (2011). Uradni list RS, (100/11). Private Security Law Slovakia (2005). On the provision of private security services and on amendments and supplements to certain laws (Private Security Act). Pridobljeno na http://www.privatesecurityregulation. net/files/2005%20Law%20on%20Private%20Security%20Services.pdf Private Security (Licensing and Standards) Regulations (2005). Irish statute book.ie. S.I. No. 834/2005. Pridobljeno na http://www.irishstatutebook.ie/eli/2005/si/834/made/en/print Pursiainen, C. (2018). Critical infrastructure resilience: A Nordic model in the making?. International Journal of Disaster Risk Reduction, 27, 632–641. Pridobljeno na https://reader.elsevier.com/reader/sd/ piiS2212420917301644?token=7ED4F174BA92E4960CCCBBBB7B6BEFFD1EF3E556B80EE9BC985B­91D51FE05A5238A7834C999CAE2EA04EB64629C47A47 Replica. (17. 12. 2011). Elektrarna Cernavoda porabi 1,6 milijonov levov. Pridobljeno na https://www.replicaon­line.ro/paza-centralei-de-la-cernavoda-inghite-inca-1-6-milioane-de-lei-44870/ Republika Slovenija: Ministrstvo za notranje zadeve. (2019). Zasebno varovanje. http://www.mnz.gov.si/si/ mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebno_varovanje/ Riigi Teataja. (2010). Turvaseadus. Pridobljeno na https://www.riigiteataja.ee/akt/106122010010 Riigi Teataja. (2019). Riigihangete seadus. Pridobljeno na https://www.riigiteataja.ee/ akt/101072017001?leiaKehtiv Rovira, M. (18. 11. 2015). Las centrales nucleares encomiendan su seguridad a la Guardia Civil. Pridobljeno na https://elpais.com/ccaa/2015/11/18/catalunya/1447842833_712087. html?fbclid=IwAR3fr8vVq3okweA1UmQT4dMGBeIJtdfpVOb6FfjUJqU5Uc5rDg2zAzKNtIw Security Industry Authority [SIA]. (n. d.a). Before You Apply. https://www.sia.homeoffice.gov.uk/Pages/li­censing-before.aspx SLOV-LEX právny informacný portál. (2019). ZÁKON o verejnom obstarávaní a o zmene a doplnení niektorých zákonov. Pridobljeno na https://www.slov-lex.sk/pravne-predpisy/SK/ZZ/2015/343/20190101 Sociétés de surveillance et de gardiennage. (2014). Mj.public.lu. Pridobljeno na http://mj.public.lu/functions/ faq/surveillance/index.html#question4 Sotlar, A. in Dvojmoc, M. (2018). Profesionalizacija zasebnega varstva v Sloveniji. Varstvoslovje, 20(3), 358–380. Splošna uredba javnega narocila. (2003). Uredba, št. 49/2003. Pridobljeno na http:// www.madrid.org/wleg_pub/secure/normativas/contenidoNormativa. jsf?opcion=VerHtml&idnorma=2731&word=S&wordperfect=N&pdf=S#no-back-button Udbudsportalen. (n. d.). Direktive, zakoni in pravila. Pridobljeno na https://udbudsportalen.dk/ udbudsguiden/ret-regler/udbudsregler/ Van Steden, R. in Sarre, R. (2007). The Growth of Private Security: Trends in the European Union. Security Journal, 20, (222 – 235). Pridobljeno na https://link-springer-com.ezproxy.lib.ukm.si/arti­cle/10.1057%2Fpalgrave.sj.8350052 Verband der Sicherheitsunternehmen Österreichs. (n. d.). Fachgruppe sicherheitsdienstleister. Pridobljeno na https://vsoe.at/ueber-uns/fachgruppen-im-vsoe/sicherheitsdienstleister.html VLAANDEREN. (n. d.). Zakaj zakonodaja o javnih narocilih?. Pridobljeno na https://lokaalbestuur.vlaanderen. be/overheidsopdrachten/toelichting-regelgeving/situering-en-toepassingsgebied Wolters Kluwer. (2005). törvény a személy- és vagyonvédelmi, valamint a magánnyomozói tevékenység szabályairól. Pridobleno na https://net.jogtar.hu/jogszabaly?docid=A0500133.TV Zakon o javnem narocanju (ZJN-3). (2016). Uradni list RS, (91/5, 14/18). Zakon o javnim nabavkama. (2015). Službeni glasnik RS, (124/12, 14/15, 68/15). Zakon o javnim nabavkama. (2017). Službeni list Crne Gore, (042/11, 057/14, 028/15, 042/17). Zakon o javnih narocilih. (01. 12. 2016). Zakon o javnih narocilih 1145. Pridobljeno na https:// www.riksdagen.se/sv/dokument-lagar/dokument/svensk-forfattningssamling/ lag-20161145-om-offentlig-upphandling_sfs-2016-1145 Zakon o privatno obezbedenju. (2013). Službeni glasnik RS, (104/13, 42/15). Zakon o javnoj nabavi. (2016). Narodne novine, (120/16). Pridobljeno na http://www.propisi.hr/print. php?id=14495 Zakon o privatnoj zaštiti. (2003, 2010). Narodne novine, (68/03, 31/10, 139/10). Pridobljeno na https://www. zakon.hr/z/291/Zakon-o-privatnoj-za%C5%A1titi Zakon o sektorskih javnih narocilih. (2016). Zakon 22/2016. Pridobljeno na http://anap.gov.ro/web/wp-con­tent/uploads/2016/05/Legea-nr-99per2016-actualizata-4-iunie-2018.pdf Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B). (2009). Zbirke Državnega zbora RS – predlogi zakonov, (46/09). Pridobljeno na http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/13245fa6a0f65c09c1256616002a408e/ dc80deae20023843c125757b00407296?OpenDocument&ExpandSection=1 Zákon o zadávání verejných zakázek. (29. 4. 2016). Zákony pro lidi CZ. 134/2016. Pridobljeno na https://www. zakonyprolidi.cz/cs/2016-134 Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1). (2011). Uradni list RS, (17/11). Zakon o zaštiti lica i imovine. (2013). Službeni list Crne Gore, (01-1954/2). Zakon za privatno obezbeduvanje. (2013). Služben vesnik na Republika Makedonija, (164/13). Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. (2012). Eticni kodeks zasebnega varovanja. Pridobljeno na http://www.zrszv.si/media/Eticni_kodeks.pdf Zemljic, A. (2010). Primerjalna analiza za zasebno varovanje – Študija primera Avstrijske Štajerske in sloven-skega Podravja (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Pridobljeno na https://dk.um. si/Dokument.php?id=21926 Zakon za obšt.stv.nit. poracki. (2018). Pridobljeno na https://www.lex.bg/bg/laws/ldoc/2137180492 Zakon za castnata ohranit.lna d.ynost. (2016). Pridobljeno na https://www.lex.bg/bg/laws/ldoc/2136735703 KAZALO TABEL Tabela 1: Zakonska ureditev zasebnega varovanja v 32 evropskih državah . . . . . . . . . .5 Tabela 2: Pregled urejenosti sistema javnega narocanja v 32 evropskih državah . . . . . .6 Tabela 3: Posebnosti predhodno predstavljenih javnih narocil . . . . . . . . . . . . . . .33 Tabela 4: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na licence in varnostno osebje, ki izvaja varovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Tabela 5: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na vešcine in znanja v sklopu kompetenc varnostnega osebja, ki izvaja varovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Tabela 6: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na orga“nizacijsko, financno in kadrovsko zmogljivost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 Tabela 7: Pregled kriterijev, ki se nanašajo na kadrovsko zmogljivost in operativno ter tehnicno zmogljivost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 SEZNAM AVTORJEV SODELUJOCI MENTORJI Pedagoški mentorji: Izr . prof . dr . Andrej Sotlar Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Doc . dr . Bekovic Miloš univ. dipl. inž. el., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko Doc . dr . Miha Dvojmoc Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Delovna mentorja: Mag . Gorazd Mandelj direktor podjetja GM PROJEKT, projektni management, elektrotehnicni inženiring in poslovno svetovanje, d. o. o. Milan Vacovnik svetovalec uprave za kakovost podjetja AKTIVA PRIVA, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o. SODELUJOCI ŠTUDENTI Anja Babnik študentka varstvoslovja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Boštjan Ban študent varstvoslovja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Eva Blatnik študentka varstvoslovja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Tina Dernovšek študentka oblikovanja vizualnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Nika Gaberšek študentka varstvoslovja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Daniela Hozjan študentka varstvoslovja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Mitja Prešljic študent varstvoslovja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede