Paštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 38
Trst - Gorica 2. septembra 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo : Trst, ulica Machiavelli 22'11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
V čem se razlikujemo
Podali smo naše poglede na komunistično socialno reformo. O-svetlili smo njeno temeljno napako. Na tej osnovi smo ugotovili, dn demokratska socialna reforma ne sme ustvarjati ali večati števila proletarcev, temveč da ga mora zmanjšati na najmanjšo mero. Spoznali smo, da je potrebna neka določena mera privatne lastnine in to ne samo zaradi poedinčevih dnevnih potreb, temveč še posebno kot jamstvo in osnova za uživanje ter ohranitev demokratskih svoboščin. Edino primerna gospodarska neodvisnost od samovolje državne oblasti omogoča obstoj in razvoj prosvetljenih ter vsakemu ponižanju ali sužnosti nedostopnih ljudi. Zato ne more biti smoter demokratske socialne reforme proletari-zacija vseh članov družbe, temveč njihova izravnava čim bliže položaju današnjega srednjega stanu, katerega socialna značilnost je predvsem posest določene privatne lastnine.
S tem je nastopil trenutek, da se vprašamo, kako naj prav za prav izgleda na teh temeljih izvršena demokratična socialna reforma in v čem naj se praktično razlikuje posebno od komunistične socialne reforme. Ali naj bo , posebno v današnjih komunističnih državah, njena izvedba taka, da se bodo preko nje danes ponižani pripadniki višjih razredov maščevali za vse, kar so pretrpeli?
Najprej moramo torej izpovedati naše naziranje, da nista maščevanje in sovraštvo še nikdar pomagala ustvarjati trajnih in za vse prizadete znosnih rešitev. Demokratska socialna reforma se bo pred zgodovino izkazala, ako bo prav v državah, kjer je komunizem najbolj izdivjal svoj uničevalni bes, nudila posebno delavcu in kmetu, ki predstavljata večino narodov, vse tisto, za kar ju je komunizem ogoljufal. S tem si bo trajno pridobila množice in bo častno izpolnila postavljeno nalogo v interesu človeštva in napredka. Kdor gleda realno ne bo nikdar poizkušal u-stavljati ali celo prestavljati nazaj kazalcev časa. Taka dejanja izzivajo nesrečo! Zato poglejmo našo pot.
Komunizem je kričal: tovarne delavstvu, zemljo kmetu. S tem geslom je pridobival obubožane množice, čaral jim je privid bodočnosti, zanetil v njihovih srcih nerazsoden bes do vsega, kar je navidezno stalo na poti do uresničenja tega smotra. Toda niti prvega, niti drugega ni izvršil.
Tovarne so postale državna last, njihov lastnik — komunistična država — je neobčutljiv in nedosegljiv za delavske prošnje. Enotne, podržavljene delavske organizacije služijo samo za priganjaštvo, ne pa za dobrobit delavstva, ki ima v podjetjih samo pravico, da se medsebojno denuncira na najbolj ogabne načine.
Kmetu so ponekod demonstrativno razdelili nekaj koščkov zaplenjene zemlje, pri čemer so pa skrbno pazili, da ustvarjajo kvečjemu skromne in odvisne bajtarske eksistence, vezan kmečki proleta-rijat, ne pa svobodnih kmetov. Vsi večji kompleksi obdelovalne zemlje in posebno gozd, ki je bil na Slovenskem edina upoštevanja vredna zemljiška veleposest, pa so podobno kot tovarne končali v državnih rokah. S primerno zamudo, a zaradi tega s čim večjo nujnostjo, bodo pa tudi danes še formalno neodvisni kmetje v kratkem končali v kolhozih in sovhozih, ki jih zaradi lepšega imenujejo »obdelovalne zadruge«, odnosno »vzorna posestva«.
Povsod vlada železna vojaška disciplina in nasilna policijska roka. Red ječ in tišina grobov sta kronala in zavarovala komunistično izdajo svoječasno danih obljub.
Odbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje vabi vse rojake, da se udeleže maše zadušnice za bazoviške mučence Marušiča, Valenčiča, Bidovca in Miloša, ki bo v torek, 6. septembra ob 7. uri zjutraj v cerkvi svetega Antona Novega, Z obilno udeležbo se bomo na najdostojnejši način spomnili naših junakov in njihove žrtve za blagor našega naroda.
Slava borcem za svobodo tržaškega slovenstva in za demokratično sožitje vseh Tržačanov!
9>
Olaš bog so rop, požig, umor...
a
BAZOVICA
- simbol narodne borbe
Daljnega dne v poznem poletju, ko je že ves Kras orumenel in je pričelo listje sem ter tja dobivati svoje zlate in krvave liste, je tuja roka, ki sta jo vodila le pohlep po tuji zemlji in neizprosno sovraštvo do vsega, kar je slovensko, izpodsekala štiri mlade hraste sredi slovenskega Krasa.
Padli so štirje junaki in mučeniki in njih kri je napojila žejno kraško zemljo. Padli so zato, da bi narod, kateremu so pripadali in ga ljubili z/vesto in iskreno, nekega dne lahko spet vstal in po njihovih žrtvah še bolj strnil svoje vrste za obrambo rodnega doma in rodne grude.
In njihova žrtev ter mučeništvo sta postala svetel simbol primorskega slovenstva. Kjer koli po svetu raztepeni in pregnani od pohlepnih tujcev, so ob imenu bazoviških žrtev Slovenci dvigali glave in se zazrli proti neosvobojeni Bazovici. Misel na bazoviške žrtve jim je dajala vere v dan osvobojenja vse slovenske zemlje. Klic »BAZOVI-CA«je odmeval med Slovenci po vsem svetu, od vzhoda do zahoda, od severa do juga.
In prišel je veliki dan. Toda bil je samo dan, ki ga je zasužnjeni narod pričakoval in dočakal, toda ni mu bilo dano, da bi storil in dosegel to, kar je hotel. Temne si-
le so vklenile vse narodne sile in vrednote v svoje podtalne in pro-tinarodne namene. Da so ljudstvo laže slepile, so se celo polastile tistih narodnih mučenikov in z njimi tudi bazoviških žrtev, ki bi danes, ako bi bili še živi, prvi v onemogle m/besu planili proti rodoljubom pod rdečo krinko.
Toda čista in poštena žrtev ne more biti pozabljena in potvorjena za vekomaj. Vsaka voda se slej ali prej izčisti in blato pade na dno. Zato bo, morda celo kmalu, prišel
Mariom bazovških žrtev
Pognal v srqe je Krasa korenine razširil od Gorice se do Reke, dosegel vitke Javornika smreke, planjav jadranskih biserne sinjine.
Zločesti ropar mu razklal je veje, s sekiro mu izsekal korenine, izrul ga je iz kraške domovine, da zdaj le mrzli kamen sonce greje.
A seme hrast rodil je tisoč let, in to pognalo korenin bo spet.
Iz njih pa bodo nam pričeli rasti
presilni in mogočni kraški hrasti, razraščajoč se v vedno lepše, nove prostrane, nepremagljive gozdove!
B. M.
dan, ko bodo Slovenci združeni v bratski ljubezni in pod okriljem slovenske zastave proslavili bazoviške žrtve tako, kot so jih slavili vsi tisti tihi romarji takrat, ko je bilo biti Slovenec greh, slovensko govoriti in misliti pa zločin...
Štiri mlada življenja, štirje hrasti, so pred daljnimi leti padli. Padli so zato, da bi narod, iz katerega so zrasli nekega dne lahko spet vstal, svoboden in edin, na svoji zemlji svoj gospodar, prijatelj poštenjaku, a suženj in hlapec nikomur!
To je bila sveta oporoka vaše žrtve. Razumemo jo prav tako kot morilci, ki so po svojem nečastnem poslu občutili, da so ubili samo štiri življenja in nič drugega. Niso pa ubili naroda, iz katerega ste vzraisli in se zanj darovali.
To borbo bomo v vašem imenu nadaljevali, zakaj njen cilj je lep in veliik, vreden naroda, ki živi že tisoč tri sto let na tej zemlji in ni klonil nikdar in pred nikomur. In takrat, ko bomo združeni poromali na Vaš grob, tedaj vam bomo lahko z lahkim in veselim srcem zašepetali:
Mimo spite, bratje mučeniki Bidovec in Marušič, Miloš in Valenčič! Zdaj smo spet narod, v ognju trpljenja prekaljen in v ljubezni zedinjen!
Usodne obletnice
1. septembra je preteklo d^et let, kar se je začela največja žalo-igra v zgodovini človeštva — druga svetovna vojna. Zaradi strahot, ki jih je vojna prinesla vsemu svetu, se bo te obletnice spominjalo zmagovito in premagano človeštvo.
Precej manj opažena je bila druga, prav tako usodna obletnica: 23. avgust, desetletnica podpisa prijateljske in zavezniške pogodbe med Stalinom in Hitlerjem. Z njo sta si največja rablja človeštva zagotovila medsebojno pomoč pri dosegi skupnega cilja:	podjarmljenje
sveta in uničenje svobode.
Brez te zločinske zveze bi bila druga svetovna vojna nemogoča. Z njo je združeni totalitarizem začel svoj krvavi pohod po svetu. Izbruh vojne 1. septembra je bil prva neposredna posledica tega dogovora.
Kar se je zgodilo potem, je vsemu človeštvu še preveč v spominu. Prišel je združeni nacistično-bolj-ševiški pohod na Poljsko in njena razdelitev. »Slovanska« Rusija je tedaj zagrešila prvi zločin nad tako imenovano bratsko in slovansko državo. Za njo so prišle na vrsto Jugoslavija, Bolgarija, Češkoslovaška. Dolga vrsta izdaj nad bratskimi narodi, katerim so Sovjeti pripravili slabšo usodo, kakor bi jo bil morda celo njihov tedanji zaveznik Hitler. In natanko čez .deset let se je vrsta teh izdaj zaključila s kupčijo glede koroških Slovencev.
Vse to kaže, da se Stalin kljub poznejšim dogodkom ni izneveril zavezništvu z nacizmom in njegovimi cilji. Hitlerja je druga svetovna vojna vzela. Toda pustil je naslednika, ki je svobodi in miru prav tako, ali še bolj nevaren. Ta
naslednik, ki je pomagal pred desetimi leti zanetiti svetovni požar in vse tisto, kar je za njim prišlo, je še živ.
Ta resnica mora biti vsemu človeštvu opomin ob deseti obletnici začetka druge svetovne vojne!
Nov seznam
človeških pravic
Komisija za pravne in upravne zadeve pri posvetovalni skupščini Evropskega sveta je soglasno odobrila seznam enajstih glavnih človečanskih pravic, ki so naslednje:
1. Pravica do osebne varnosti,
2. pravica do nedotakljivosti pred svojevoljnimi aretacijami, svoje-voljnim pridržavanjem in izgnanstvom,
3. pravica do varnosti pred suženjstvom in prisilnim delom,
4. pravica do Svobode besede in mišljenja,
5. pravica do svobode veroizpovedi, izvajanja verskih obredov in verskega pouka,
6. pravica do svobode združevanja,
7. pravica do zaščite naravnih pravic glede zakona in ustanavljanja družine,
8. pravica do nedotakljivosti stanovanja,
9. pravica do enakosti pred zakonom,
10. pravica do zaščite pred razlikovalnimi ukrepi iz političnih, plemenskih, verskih, narodnostnih in poklicnih razlogov ter glede spola,
11. pravica do zaščite pred samovoljnimi zaplembami imetja.
Vojaške naloge ZDA
Vrhovni poveljnik ameriškega letalstva, general Hoyt Vandenberg, je pred zbornic® zagovarjal izdatke za nabavo novih velikih bombnikov. Dejal je, da so ti izdatki potrebni zaradi nalog, ki jih imajo Združene države glede obrambe svobodnega sveta pred sovjetsko napadalnostjo. General je svoje trditve oprl na naslednje dokaze:
1) Varnosti Združenih držav in miru sveta grozi danes ena sama nevarnost — Sovjetska zveza.
2) V pogajanjih s Sovjetsko zvezo ise je pokazalo, da redni mednarodni postopek — z razgovori, zvestoba do prevzetih obveznosti — ni dovedel do stalnosti na svetu.
3) Stvarni vojaški položaj kaže, da napadalnost Sovjetske zveze lahko zadrži le dejansko obrambno sodelovanje Združenih držav z drugimi narodi zahodnega sveta.
4) Združene države lahko s svojimi znatnimi zailogami atomskih bomb ,in s sredstvi za njihov prenos onemogočijo napadalne načrte sovjetskih voditeljev, ki ne poznajo druge ovire, kot silo.
»Obžalovati je treba« — je nadaljeval general — »da moramo tako misliti zdaj, ko se še živo spominjamo mučnih izkušenj iz svetovne vojne.
»Ko bodo pamet, dobra volja in poravnava med nasprotujočimi si koristmi prožile jamstvo za ohranitev miru, bodo postale obrambne sile nepotrebne. Dokler pa ne napoči ta dan, je moč našega atomskega orožja potrebna za varnost Združenih držav in sveta. Druge vlade in drugi narodi so jasno izjavili, da je njihova varnost odvisna predvsem od sile Združenih držav: od sile, ki se mora pokazati močno ne le na zahodni polobli, temveč povsod, kjer se pokaže nevarnost«.
V noči od 31. avgusta na 1. september 1947 so Titovi plačanci med Kobaridom in Robičem na prekanjen način ugrabili našega prvega urednika Andreja Slavka Uršiča. Komaj pol leta je preteklo takrat od izida prve številke »Demokracije«, ki je razbila jekleni obroč strahu pred komunizmom ter razjasnila obzorja. Zasužnjeval« naroda so se v besni ihti zatekli k zločinu, da odstranijo človeka - demokrata, ki je na Primorskem prvi dvignil obtožbo proti njim.
»Človek je nosilec ideje. Ubij človeka in uničil boš idejo... Namen posvečuje sredstva!« Po teh vodilih so takratini monopolizatorji slovenskega življenja na Primorskem hoteli v onemoglosti s silo zatreti tisto, kar je že dolgo časa tlelo v vseh naših ljudeh, v dejanjih Andreja Slavka Uršiča pa prišlo neustrašeno do zunanjega izraza — to je prirodno, v bistvu našega človeka zasidrano željo po svobodi, željo po miru. Odstranili so človeka — a zmotili so se! Niso ubili ideje, kajti pregloboko jo je nosil v srcu že vsak naš človek. Stud nad komunizmom je bil prevelik.
Zmotili so se, kajti rek »Ubij človeka in uničil boš idejo« velja samo v totalitarističnih režimih, kot sta bila nacizem in fašizem in kakršen je komunizem. Samo tam pade ideja s človekom!
Ostal je zločin.
Noben rek o namenu, ki posvečuje sredstva, ga ne more opravičiti. Civilizirani človek si je z leti kulturnega zo- _______________________
renja ustvaril "*	**
svoje moralno vodilno merilo, po katerem bodisi odobrava ali pa obsoja pojave v življenju. Nikoli se še ni zgodilo, da bi s tega v krvi in mesu zasidranega stališča odo-hril zločin, čeprav bi ga morda določena ideologija ali politično gibanje proglasilo za še tako hvalevredno dejanje.
Poleg zločina pa je ostalo še nekaj — molk. Molk pri vseh tistih, ki tu pri nas podpirajo režim, ki se je kot krvoses zajedel v dušo Slovencem in Jugoslovanom. Ni nas začudilo in nas ne čudi niti danes. Od pamitiveka imamo Slovenci pregovor: »Kdor molči, priznava«.
*
V nedeljo, 31. avgusta 1947 je bilo v Robiču, nekako pet km od Kolbarida, cerkveno proščenje. V gostilni pri Baturju je sedela tisto popoldne čudna druščina. Znani in neznani obrazi. Govorili so pridušeno in venomer oprezovali skozi okno. V njihovo sobo je smel stopiti samo gostilničar Batur.
Proščeraja se je popoldne udeležil tudi Andrej Uršič. Oglasil se je pri sorodnikih, gostilničarjih na drugem koncu Robiča. V njegovi družbi je bila starejša gospa, domačinka iz Robiča. Uršič pa se je tu zadržal le krajši čas. Okoli šeste zvečer se je s kolesom odpeljal proti domu v Kobarid.
*
Isti dan zvečer se je okoli devetih pričela v Kobaridu na Bene-čančkovem dvorišču veselica, ki jo je organiziral Mladinski odsek O-svobodilne fronte. Bilo je čudno, da še uro in pol po začetku ni bil navzoč noben kobariški mladinec.
•
Po vrnitvi v Kobarid se je Uršič zadržal nekaj časa doma, potem pa odšel v gostilno pri Poceljanu, kjer je našel družbo nekaterih znancev.
Ob 20.45 pa se je oglasila na njegovem domu znana Kobaričanka Vera Ivančič, tajnica kobariške AF2,M se je tisti dan ves čas kre-tala v družbi znane komunistke in bivše fašisfcke Drage Juvanove. Vprašala je po bratrancu Slavku. Domačim ni povedala, da nosi zanj sporočilo, katerega naj bi ji bila izročila prav tista gospa lz Robiča, s katero je bil Uršič še tri ure poprej skupaj. Iskala je nato Uršiča po Kobaridu Mn ga našla pri Poee-lanu. Oddala mu je pismo in odšla na veselico.
Sporočilo se je glasilo: »Spoštovani rjospod Slavko! Rada bi z Vami nujno govorila v zadevi... Sicer sva. danes že govorila, vendar bi mi napravili veliko uslugo, če me obiščete še danes«.
Vsi znanci in prijatelji so s teht-
nimi razlogi Uršiču odsvetovali, da bi ponoči hodil v Robič. Slavko je ostal v gostilni še kako uro, nekaj pred enajsto pa se je pojavil na na veseličnem prostoru. Prosil je brata za motorno kolo.
*
Nekako istočasno se je po poti iz Robiča proti Kobaridu vračala na kolesih brez luči običajna policijska odhodnica. Točno 800 m pred Kobaridom sta policista, ki sta neslišno brzela po cesti, zaslišala pod cesto pritajno mrmranje moških glasov, med katerimi jima je nenadoma udaril na uho glasnejši stavek: »Tokrat nam pa ne bo u-šel«. Mislila sta. da velja grožnja njima. Pognala sta hitreje ter stvar javila na policijski stražnici. Vendar pa je trajalo pet četrt ure, preden je na omenjeno mesto prišla policijska odprava z avtomobilom. Bilo je prepozno — zločin se je zgodil nekaj minut prej.
*
Uršič se je bil namreč po daljšem premišljevanju le odločil, da obišče staro gospo, ki naj bi ga klicala v Robič.
Zločinski ugrabitelji v zasedi so računali, da se bo Uršič — kot po navadi — peljal s kolesom. Ker pa se je izjemoma poslužil ■motorja, so ga pustili gori grede mimo.
V Robiču se je Uršič najprej o-glasil pri sorodnikih, katerim je pokazal sporočilo, nato pa odšel do hiše stare gospe. Hiša je bila temna in zaradi tega ni niti trkal.
Po kratkem ponovnem zadržanju pri sorodnikih se je Uršič vračal proti Kobaridu.
Policija, ki je prišla na isto mesto nekaj minut za tem, je našla čez cesto ležečo vrv, ki je bila na enem kraju privezana na obcestno lipo. Bila je mnenja, da se je zgodil zločin ob enajstih, ko je Uršič hitel v Robič. To mnenje pa je izpodbijalo dejstvo, da so sorodniki govorili z njim še nekaj pred polnočjo. Poleg tega so bile vidne sledi padca na cesti približno šest metrov pred vrvjo v smeri nazaj proti Robiču. To kaže tudi, da zločinci niso vrgli Uršiča z motorja z napeto vrvjo, ampak ga verjetno pahnili. Gladki asfalt je kazal drugi dan sledi, ki so jih povzročili kovinski deli motorja, vidne pa so bile tudi barvaste sledi Uršičevih čevljev, ko so ga potegnili s ceste na nekaj metrov nižje ležeči travnik.
•
Policija je začela s preiskavo. Aretirala je šest mladincev in jih še istega dne izpustila. Na ponovno zahtevo je še isto noč aretirala tudi Vero Ivančičevo, ki je imela že potno dovoljenje ter se hotela skupaj z Drago Juvanovo naslednjega dne pri Tolminu odpeljati v Jugoslavijo. Zločin pa je bil odkrit prezgodaj. Na dan 15. septembra, torej na dan vstopa v veljavo mirovne pogodbe, pa je bila Vera Ivanči-čeva iz goriških zaporov izpuščena na svobodo.
V ponedeljek, 1. septembra, je ob sedmih zjutraj spešil skozi gorsko vas Vrsno, ki je takrat ležala nekaj stotin metrov od meje področja »B«, znani vodja kobariške kompartije. Koračil je proti meji. *
Približno trideset metrov od ceste so v močvirnih tleh naslednjega dne odkrili tudi odtis Uršičevih čevljev. Ta sled s čevlji, ki so bili popolnoma novi in puščali ostre odtise, se je nato ponavljala povsod, kjer je Uršič pač našel primerna tla za puščanje sledi. Sled je vodila nato skozi gozd pri vasi Svine po pobočju Matajurja približno do višine 800 m. Prešla je na cesto pod Livkom in krenila po pobočju Kuka do zaselka Vogriče. Tam so skrivali Uršiča dva dni v kleti hiše, ki je služila kot komunistična javka. V noči od srede na četrtek, to je od 3. na 4. september, so ga pa med Sv. Lucijo in Volčami prepeljali čez Sočo v Tolmin. V Ajdovščini je izginila za njim vsaka sled.
Zločinci so opravili svoje podlo delo.
Od srede  do srede
Atlantska pogodba uveljavljena
25. AVGUSTA:	V madžarskih kominf ormističnih krogih sodijo, da se je zdaj začelo zadnje obdobje Titovega boja na življenje in smrt s Sovjeti. — Desetletnica prijateljske in zavezniške pogodbe med Hitlerjem in Sovjeti, ki je o-mogočila začetek druge svetovne vojne. —• Novozelandska vlada je sklenila odstraniti komuniste z vseh količkaj važnih mest v državnih službah. — V Moskvi se je začel drugi komunistični mirovni kongres, na katerem so takoj v začetku zelo napadali Tita. — Jugoslovanska vlada uradno zanikuje poročila, da bi z Italijo in Grčijo pripravljala vdor v Albanijo ter razdelitev albanskega ozemlja, — Ministrski predsedniki zahodnih nemških dežela so sklenili, da bodo novo zvezno zbornico sklicali 7. septembra, predsednika republike pa bodo izvolili 12. septembra.
26. AVGUSTA: Ameriški zunanji minister Acheson izjavlja, da Združenj države zelo pozorno spremljajo sedanji politični razvoj na Balkanu v zvezi z vse hujšim sporom med Titom in Sovjeti. — Uradno poročilo Uprave za gospodarsko sodelovanje pravi, da morajo članice Marshallovega načrta do leta 1952 podvojiti svoj izvoz v Združene države, če se hočejo izkopati iz sedanjih gospodarskih težav. — Na Madžarskem so odstavili dosedanjega vrhovnega poveljnika vojske, generala Palffva, ter ga zaprli. — Za peto obletnico slovaške vstaje je češka komunistična vlada zapovedala pripravno stanje v policiji, ker se boji, da ne bi ob tej priliki prišlo na Slovaškem do protirežimskih nemirov. — Moskovska »Pravda« piše, da je »izdajalcu« in »fašistu« Titu sodba pisana ter da bo za svoj greh plačal z glavo. — Finski komunisti napenjajo vse sile, da bi s političnimi stavkami zadržali dobave blaga na račun vojne odškodnine Sovje tom ter s tem spravili Finsko v nove težave. ■— V Severnem lede nem morju se je potopila ameriška podmornica »Cochin«, ki je bila z drugimi ladjami tam na vajah. Po sadko so vso rešili. — Tito je na Brionih sprejel zastopstvo ameri ških komunističnih sopotnikov, ki ga je vodil pisatelj Louis Adamich. Tudi radio kitajskih komunistov je zdaj začel napadati Tita, ki je vse do zadnjega računal, da ga bo pod-ftrla vsaj kitajska partija.
27. AVGUSTA: Ameriški listi poročajo, da namerava Jugoslavija svoj spor s Sovjeti predložiti v obravnavo Združenim narodom, češ da sovjetska gonja proti Titu ogra-ža svetovni mir. — V Rimu so se začeli razgovori za uvedbo rednih letalskih zvez med Italijo in Jugoslavijo. — Začetek slavnosti ob petletnici protinacistične vstaje na Slovaškem, katere hoče vlada spremeniti v manifestacijo za sedanji komunistični režim. — »Borba« zanikuje poročila, da bi Titova vlada mislila Jugoslavijo prepustiti zahodnim velesilam kot oporišče v morebitni vojni s Sovjeti.
28. AVGUSTA:	Nemški	policisti
s sovjetskega zasedbenega področja v vedno večjem številu beže na Zahod, ker se boje, da bi jih Sovjeti poslali v gveriljo proti Titu.
V	Evropo je odpotovalo posebno zastopstvo ameriške zbornic?, da bo znova preučevalo možnosti za rešitev begunskega vprašanja. —
' Romunija je morala Sovjetom izročiti vse svoje državno zlato in sicer 200 ton. — Po Nemčiji in po vsem omikanem svetu praznujejo 200 letnico rojstva velikega nemškega pesnika, pisatelja in misleca, Johanna Wolfganga Goetheja. -—Avstrijska socialistična stranka zahteva, da mora tudi Avstrija takoj biti sprejeta v Evropski svet.
29. AVGUSTA:	V albanskih vladnih krogih so zelo zaskrbljeni zaradi rovarjenja Titovih agentov, ker se boje, da bi jim v primeru kakega prevrata Sovjeti nič ne pomagali. — Za proslavo ob peti obletnici slovaške vstaje proti nacistom je praška kominformistič-na vlada morala mobilizirati policijo, vojsko, letalstvo in komunistično delavsko milico, da so zavarovali komunistične prvake pred morebitnimi izbruhi ljudskega srda. — Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je odpotoval na nekaj dnevni zasebni obisk v Avstrijo. — Nacionalistični ministrski predsednik Jen Hsi San napoveduje popolno preosnovo sedanjega vojaškega in upravnega sistema na Kitajskem, češ da je to prvi pogoj za kakršen koli uspešen odpor
* proti komunizmu. — Po Jugoslaviji so začeli prirejati velika protestna zborovanja proti Sovjetski zvezi, na katerih to »veliko zaščit-nico malih narodov« zmerjajo z isto vnemo, kakor so jo še pred dobrim letom poveličevali. — Pred-sednlk Truman je bivšim ameriškim bojevnikom govoril, da je za ohranitev miru medsebojno gospodarsko sodelovanje prav tako potrebno kakor zagotovitev varnosti.
24. avgusta je uradno stopila v veljavo atlantska obrambna pogodba. To se je zgodilo, ko je Francija kot deveta podpisnica izročila v ameriškem zunanjem ministrstvu odobritvene listine o potrditvi pogodbe po francoski zbornici in vladi. Hkratu so to storile tudi Danska, Portugalska in Italija.
Ob tej priliki je predsednik Združenih držav Truman dal uradno izjavo, s katero bo razglasil, da je pogodba začela veljati.
Odobritvene listine so poprej že izročile: Norveška, Islandija, Belgija, Luksemburg, Holandija, Velika Britanija in Združene države.
Ob podpisu proglasa je Truman
dejal:
»Nobeni državi se ni treba bati posledic obrambnega sodelovanja med zahodnimi silami. Ta trenotek je sila pomemben ne le za vse podpisnice Atlantske obrambne pogodbe, temveč tudi za vse tiste narode, ki si skupno z nami iskreno želijo ustaljenosti in miroljubnega napredka. S to obrambno pogodbo ne skušamo postaviti le zidu proti napadu in proti uporabi sile na področju severnega Atlantika, temveč hočemo pospeševati in ohraniti mir po vsem svetu. Pri tem delu ravnamo skladno z Listino Združenih narodov, ki nalaga nam vsem slovesno prevzete obveznosti.«
Bodočnost italijanskih kolonij
V	krogih Združenih narodov trdijo, da so se zahodne velesile načelno sporazumele o usodi bivših italijanskih kolonij. Računajo, da bodo na bližnjem zasedanju Glavne skupščine zA svoj predlog dobile podporo južnoameriških držav ter onih z Bližnjega Vzhoda.
Novi ameriško - britansko - francoski načrt določa:
1. Somalija naj pride pod zaupno upravo Združenih narodov, ki bi to nalogo zaupali Italiji.
2. Zahodno Eritrejo naj dobi angleško - egiptovski Sudan.
3. Vzhodna Eritreja se priključi Abesiniji.
4. Vsa Libija naj postane povsem samostojna.
Niso se pa doslej še nič sporazumeli o tem, kdo naj bi do samostoj-
nosti upravljal posamezne libijske pokrajine, in sicer Tripolitamijo, Libijo in Fezan. Sodijo pa, da je povsem propadla misel, da bi Tri-politanijo, pa četudi samo za ta kratki čas, dali v zaupno upravo Italiji.
Združene države nameravajo na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov podpreti načrt, ki bo dal Libiji neodvisnost v roku petih let. Načrt določa sklicanje libijske narodne zbornice, ki bo izvolila skupno zvezno vlado v okviru katere bosta imeli Cirenajka in Tripolitanija avtonomijo. Zbornica bi morala izvoliti tudi libijskega državnega poglavarja.
Načrt kaže, da je šlo po vodi sleherno upanje, da bi Italija dobila kateri koli del svojega bivšega afriškega imperija.
Ameriška politika do Kitajske
Po razgovoru, ki ga je imel s predsednikom Trumanom ameriški veleposlanik na Kitajskem, Leigh-ton Stuart, je izjavil, da je temu dal stvarne predloge nove politike Združenih držav do Kitajske.
Stuart ni hotel dati podrobnejših pojasnil. Rekel je samo, da ni še nastopil čas, ko bi se lahko vpraša-
li,	ali bodo Združene države priznale kitajsko komunistično vlado.
Truman sam je glede morebitne tihomorske obrambne pogodbe dejal, da Združene države gledajo s simpatijo na napore azijskih narodov, da se združijo ter tako zavarujejo svojo neodvisnost in svobodo.
Ameriški zunanji minister Acheson je glede razgovorov, ki jih bo imel v septembru z britanskim zunanjim ministrom Bevinom v Wa-shingtonu dejal, da gre najprej za gospodarska vprašanja. Hkratu pa bodo tudi pozorno preučili položaj na Daljnjem Vzhodu. Acheson je sporočil, da bodo Združene države podprle Veliko Britanijo v primeru komunističnega napada na' njeno kolonijo Hongkong. Ta napad bi Združene države smatrale kot kršitev Listine Združenih narodov. Zaradi tega bi izpolnile obveznosti, ki jih imajo po tej listini Združenih narodov. Acheson je tudi po-
vedal, da se Združene države in Velika Britanija zdaj razgovarjata o obrambi Hongkonga proti morebitnemu pritisku kitajskih komunistov.
Končno je povedal, da še niso sklenili, ali se bo veleposlanik Ste-wart vrnil na Kitajsko ali ne.
Tržaške čete na vajah v Nemčiji
Drugi bataljon 351. prehotnega polka čet Združenih držav, ki so nastanjene v Trstu (TRUST), bo 3. septembra odpotoval iz Trsta v Nemčijo, da se udeleži vaj, ki bodo pod geslom »Žetev«, To bodo skupne vaje ameriške vojske, mornarice in letalstva ter bodo trajale od 6. do 17. septembra.
Četam bodo nudile koristno taktično vežbanje, ki bi ga ne bilo mogoče izvesti na Svobodnem tržaškem ozemlju zaradi omejenega prostora.
Zmaga na Bramosu
Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo posebno uradno poročilo, v katerem pravi, da so grške čete dosegle doslej največji uspeh v triletnem boju proti komunistič-
nim razbojnikom. Odnesle so popolno zmago v bitki za gorovje Grammos, ki se je pričela pred 10 dnevi. Boji za to največjo ter doslej nezavzetno komunistično trdnjavo so se končali, ko je grška vojska popolnoma razbila jedro komunističnih tolp ter zasedla glavni greben tega gorovja. Uporniki se skušajo z divjim begom rešiti na albansko ozemlje. Nagli oddelki grške vojske ter posebne njene skupine so vse ozemlje, po katerem beže komunisti, prerezale v najrazličnejših smereh ter ga očiščujejo rdečih ostankov. Tudi meja proti Albaniji je razen majhnega predela povsem zaprta in gverilj-cem beg odrezan. Komunisti so pustili na Grammosu ogromne zaloge lahkega in težkega orožja, ki je po večini sovjetskega ter češkega izvora .Zaključnemu delu ofenzive je poveljeval sam grški kralj, ki je vodil nastope z izpostavljene postojanke v ospredju.
Odbor za osvoboditev Albanije
Pretekli teden so v Parizu objavili ustanovitev Albanskega narodnega odbora. Odbor si je nadel nalogo da vzpostavi albansko neodvisnost. V njem so odlične albanske politične osebnosti, ki so se odlikovale med vojno v borbi proti italijanskim zasedbenim oblastem.
Grški ministrski predsednik Dio-medes je v razgovoru s časnikarji povedal, da se je tudi v Grčiji u-stanovil »Odbor za svobodno Albanijo«. Pri tej priliki je izjavil:
»Grška vlada je dobila sporočilo, da je cilj odbora ustanovitev takšne vlade, ki bi zares predstavljala vse albansko ljudstvo. Ta korak povsem odgovarja svobodoljubnim izročilom albanskega naroda. Zaradi tega Grki s simpatijo pozdravljamo poskus za osvoboditev albanskega ljudstva, s katerim nas družijo pradavne vezi.«
V	atenskih političnih krogih menijo, da bi zahodne sile bile naklonjene podpori temu gibanju za albansko narodno osvoboditev. Ti krogi tudi ne izključujejo možnosti, da bi ta odbor priznali de facto kot edino zakonito albansko vlado. Te domneve imajo svoje opraviči-
lo	v izjavah grškega ministrskega predsednika. Ta ne bi mogel govoriti tako, kot je, če se ne bi bil že poprej sporazumel z zahodnimi silami.	___________
Jubilej dela za narod
Generalna prednica Kongregacije šolskih sester, edine slovenske sestrske kongregacije, častita mati Terezija Hanzelič, je 15. t. m. praznovala 50 letnico, odkar je bila 15.8. 1899 preoblečena. Slavljenka je po rodu Štajerka, doma iz okolice Ormoža. L. 1935. je bila izvoljena za generalno prednico. Kot taka je 1. 1941, ko so v Maribor vdrli Nemci, prenesla vrhovni sedež Kongregacije v Rim, kjer je znala oskrbeti tudi lasten dom. Kongregacija šteje sedem provinci j: pet v Evropi z Egiptom vred, eno v Severni Ameriki in eno v Južni Ameriki. Svojo 50 letnico je častitljiva generalna prednica, ki šteje 74 let, obhajala v Lermontu v Združenih državah, kamor je pred kratkim odšla, ker je umrla prednica severnoameriške provinci je. Neutrudljivi slavljenki toplo čestitamo in želimo, da bi jo Bog ohranil še dolgo let Kongregaciji, ki razvija tako plodno in blagoslovljeno delo med našimi rojaki v širokem svetu.
Nova sovjetska spomenica Jugoslaviji
Moskovski radio je v torek objavil besedilo najnovejše, silno ostre sovjetske spomenice Titovi vladi.
V	njej Sovjeti zavračajo trditve zadnje jugoslovanske note, s katero je beograjska vlada obdolžila Sovjetsko zvezo, da se meša v jugoslovanske notranje zadeve.
Nova sovjetska spomenica spet zavrača jugoslovanske obtožbe, da je Sovjetska zveza prodala koroške Slovence. Ce sovjetska vlada več ne podpira jugoslovanskih zahtev po Koroški — pravi spomenica —, je tega kriv samo Tito, ker je dezertiral 'iz socialističnega tabora. Tito je že poleti 1947 obvestil Veliko Britanijo, da se misli odpovedati svojim pravicam po južni Koroški. S tem je sovjetski vladi o-nemogočil, da bi bila še nadalje uspešno podpirala predlog za od-stopitev tega avstrijskega ozemlja Jugoslaviji. Stalin in sovjetska vlada nista nikoli jamčila Avstriji starih meja, marveč sta se samo zavzemala za njeno obnovitev proti predlogom nacionalističnih skupin v raznih slovanskih državah. Te so
zahtevale, da je treba Avstrijo razdeliti. Ce bi Tito ne bil izdal socialističnega bloka, bi se bile avstrijske meje lahko izpremenile in bi bila Jugoslavija Koroško gotovo dobila.
Dugosl. uradno prosi za dolarje
Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so potrdili, da je Jugoslavija uradno zaprosila ameriško vlado za posojilo pri Izvozni in Uvozni banki. To pot je prvič, da se je Tito obrnil naravnost na ameriško vlado, naj mu podeli posojilo preko svoje banke. Gre za vsoto 25 milijonov dolarjev, ki bi jih uporabili za nakup ameriških strojev iza rudarstvo in rudarsko industrijo. Posojilo pa bi Jugoslavija vrnila s pošiljkami tako imenovanih strateških surovin, zlasti pa bakra, cinka in svinca.
Predstavniki Izvozne-Uvozne banke so sporočili, da preučujejo z vso resnostjo jugoslovansko prošnjo ter da bodo o njej odločili v kratkem.
t,Slouensho društvo** v Londonu
V Londonu so ustanovili slovenski protikomunistični begunci »Slovensko društvo« kot svoje osrednje socialno im kulturno združenje.
Slovenskim beguncem v Angliji sta narekovala ustanovitev društva položaj in skrb za bodočnost.
V	novem društvu hočejo pozabiti na vse politične in druge razlike, ker hočejo poznati samo slovenske in begunske koristi v okviru resnične demokratičnosti.
Novemu društvu želimo tržaški in goriški Slovenci mnogo uspeha z željo, da bi moglo uspevati na tujih tleh, čeprav zelo gostoljubnih, v korist vsega slovenskega naroda.
Slovenski begunski rekord
Mednarodna begunska organizacija IRO poroča, da bodo v kratkem preselili v Minnesoto (Združene države) eno celo slovensko rodbino s Koroškega. Ta begunska družina šteje 18 članov, in sicer očeta, mater, babico, 8 sinov in 7 hčera, devetnajstega člana pa pričakujejo. To bo najštevilnejša pre-gnanska rodbina, kar se jih je doslej preselilo iz Evrope čez morje.
TITO IN VATIKAN
Zadnje Čase so se širili glasovi, da se je razmerje med katoliško Cerkvijo in jugoslovanskim režimom spremenilo na boljše, da se bodo spet vzpostavili normalni diplomatski odnošaji med Sveto Stolico in Jugoslavijo ter podobno. V zvezi s temi poročili pa je vatikanska radijska postaja izjavila, da takšne vesti ne odgovarjajo resnici. Ravno nasprotno, jugoslovanski komunisti niso zapustili upanja, da bodo dokončno zatrli katoliško Cerkev na svojem ozemlju. Zadostuje le kratek pogled na jugoslovanske liste, ki povsem odobravajo nedavne ukrepe proti katoliški Cerkvi na Češkoslovaškem, Poljskem in v Romuniji, pa vemo, pri čem smo.
General Eddleman je sprejel novo izvoljene župane
Glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU, brigadni general Clyde D. Eddleman, se je danes popoldne v Ljudskem domu v Trstu seznanil s šestimi, pred kratkim izvoljenimi župani anglo-ameriškega področja STO-ja.
Med prisotnimi so bili: ing. Gian-ni Bartoli, župan Trsta, Giordano Pacco, župan Milj, Oto Kralj, župan Devina-Nabrežine, Alojz Pirc, župan Zgonika, Spiridijon Lovriha, župan Doline in Josip Bizjak, župan Repentabra.
Celotno besedilo govora generala Eddlemana je naslednje:
»Na vaših ramenih leži precejšnje breme, ker je mesto župana zvezano z veliko odgovornostjo. Kot ste že prisegli v vaši prisegi conskemu predsedniku, imate dve glavni odgovornosti: prva, zvestoba do vlade in druga, skrb za javni blagor. Prepričan sem, da bo vsak izmed vas deloval v duhu te prisege in da boste v polni meri posvetili vse svoje sile izpolnjevanju javnih dolžnosti.
»Prav gotovo boste želeli izvesti mnogo potrebnih in človečanskih načrtov, a vseh ne bo mogoče u-resničiti. Pri tem vas bodo neizogibno omejevali vaši dohodki, ki na žalost niso neizčrpni. Zaradi tega marate modro izbrati tista dela, ki bodo največje vrednosti za vašo občino. Zgodilo se bo, da bodo morale vaše najljubše zamisli, vsaj začasno, odstopiti mesto bolj vsakdanjim potrebam. Ne pozabite pa, da je pred nami bodočnost in če zidate dobro, zidate varno.
»Ob zaključku želim opozoriti vsakega izmed vas, da ste izvoljeni predstavniki ljudstva in da imate kot taki državljanske odgovornosti do vse občine. Ce boste imeli to pred očmi, boste morali pri svojem delu vedno hoditi po koristni srednji poti.
»Želim vam najboljši uspeh pri vašem bodočem delu. V bližnji bodočnosti bom obiskal vsakega izmed vas in se seznanil s člani vaših občinskih svčtov.«
JUGOSLOVANSKI
OBZORNIK
Moskovska radijska postaja je objavila besedilo note, s katero so Sovjeti protestirali proti zapiranju sovjetskih državljanov v Jugoslaviji. V ^njej dolže Tita, da je v svoji državi zatrl vse državljanske svoboščine, ter groze, da bodo sprejeli »učinkovite ukrepe«, ki bodo naredili konec »zločinskemu delovanju jugoslovanskih fašistov«, kakor zdaj uradno imenujejo Tita in njegove oprode.
Ta napad so moskovska in pa radijske postaje kominformističnih držav ponavljale dva dni skoraj vsako uro v srbohrvaščini in slovenščini. Poseben poudarek so dale tistemu delu, ki poziva jugoslovanske komuniste, naj vržejo sedanji režim ter ga nadomestijo s komin-formističnim.
Titova vlada je takoj nato poslala Sovjetom nov protest, ki predstavlja pomemben korak v razvoju diplomatske vojne med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ta spomenica je odgovor na noto, s katero so Sovjeti Jugoslavijo uradno proglasili za sovražnico Sovjetske zveze, zaradi česar ne morejo več podpirati jugoslovanskih zahtev po Koroški.
Kdo je prodal KoroSko
Včerajšnja jugoslovanska spomenica najprej poudarja, da je ta sov-
jetski korak žaljiv za jugoslovanske narode in zaradi tega prav za prav ne zasluži nobenega odgovora. Ker pa govori o slovenski Koroški, je treba poudariti 'nekaj dejstev, da bo svetovna demokratična javnost pravilno obveščena o dejanskem položaju.
Sovjeti hočejo — nadaljuje titovska spomenica — s temi trditvami dokazati, da je koroške Slovence izdala Jugoslavija, ne pa Sovjetska zveza. Sovjetski zastopniki so dve leti podpirali jugoslovanske zahteve v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo. Letos spomladi pa so to podporo pri pogajanjih v Parizu kar na lepem u-maknili, ker so pač dobili v zameno vojno odškodnino in so jim priznali tudi pravico do avstrijske imovine.
Stalinovo pismo iz 1. 1945
Jugoslavija odklanja sovjetske obtožbe, da bi se bila glede Koroške na skrivaj pogajala z zastopniki zahodnih velesil. V kolikor se je glede tega razgovarjala z njimi, je to storila po nasvetu sovjetskih pooblaščencev Višinskega in Molotova. S tem je hotela doseči glede Koroške vsaj pameten kompromis. Ne Jugoslavija, marveč Sovjetska zveza je bila tista, ki je glede Koroške barantala z zahodnimi državami.
V	dokaz teh trditev navaja jugoslovanska spomenica pismo, ki ga je Stalin že maja 1945 pisal predsedniku avstrijske republike, Ren-nerju. V njem mu v imenu Sovjetske zveze zagotavlja, da bodo avstrijske meje ostale nespremenjene. (Stalin, »oče malih narodov« je torej Tita opeharil za Koroško že leta 1945!).
Spomenica zaključuje s trditvijo, da Sovjetska zveza zdaj izvaja politiko, ki ne nasprotuje samo koristim Jugoslavije, marveč težnjam vsega protiimperialističnega sveta.
Pred napadom na Jugoslavijo
Ta sovjetski napad in titovski odgovor nanj sta vzbudila po vsem svetu silno pozornost ter val divjih ugibanj. Marsikateri list sovjetske grožnje o »učinkovitih ukrepih« razlaga kot pravo vojno napoved Titu in kot znamenje, da je oborožen sovjetski napad na Jugoslavijo samo še vprašanje časa. Razmerje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo marsikje primerjajo položaju, kakršen je vladal tik pred Hitlerjevo zasedbo Češkoslovaške.
Zahodni diplomati v jugoslovanski prestolnici z največjo pozornostjo spremljajo naraščajočo napetost med Titom in Sovjetsko zvezo. Sodijo sicer, da bo spor za zdaj ostal še v okviru živčne vojne. Pač pa pričakujejo, da utegne Komin-form zanetiti gveriljsko vojno vzdolž meje z Bolgarijo, Albanijo in Madžarsko. Tam že precej časa urijo jugoslovanske kominformiste, katere bodo pomnožili z grškimi, albanskimi in bolgarskimi gveriljci. Prvi izraz poostrenega komlnformi-
stičnega boja proti Titu vidijo ti krogi v številnih železniških nesrečah, ki so posledica sabotaže, in pa v uničenju največje jugoslovanske ladje »Partizanka«.
Zaostritev propagandne vojne
Tudi propagandna vojna med Titom in Sovjeti postaja od dne do de ostrejša. Glasilo jugoslovanske partije »Borba« objavlja nov napad na Sovjetsko zvezo. V njem pravi med drugim:
»Komiinformisti dolžijo jugoslovanske oblasti, da si ne upajo seznaniti svojega ljudstva z besedilom zadnjih sovjetskih protestnih spomenic. Resnica je prav nasprotna. Ne Jugoslavija, marveč Sovjeti se bojijo usode svojih narodov. Zaradi tega si niso upali ne oni, ne kominformistične vlade objaviti spomenic, ki jih je Jugoslavija poslala sovjetski vladi. Naj se torej sovjetski oblastniki ne vtikajo v naše domače zadeve. V Sovjetski zvezi in v kominformističnih državah vlada blazen strah pred resnico.«.
„Gestapovski teror"
Glasilo boljševiške partije »Pravda« pa piše:
»V Jugoslaviji ni nobene svobode prepričanja ter kritike. Sedanji jugoslovanski oblastniki so v državi vzpostavili sistem zatiranja, spričo katerega je nekdanji teror Gestapa samo bleda senca. Titov režim je enak Francovi vladavini v Španiji ter Tsaldarisovl v Grčiji. Toda sovjetska vlada bo temu noremu stanju naredila konec s sred-
stvi, katera bo smatrala za najbolj umestna«.
Iz Londona poročajo, da britansko zunanje ministrstvo zdaj preučuje zaupno poročilo o sovjetski propagandni gonji proti Jugoslaviji. Poročilo je poslal angleški poslanik v Beogradu. To dejstvo in pa razgovor, ki ga je poslanik imel z namestnikom jugoslovanskega zunanjega ministra, Beblerjem, pričata, kako resno gledajo titovci na sedanje razmerje med Jugoslavijo in Sovjeti.
Ameriška sodba
V	ameriškem zunanjem ministrstvu so sovjetske grožnje proti Titu označili za živčno vojno. Dvomijo, da bi Sovjeti nameravali vojaško napasti Tita.
O	celotnem položaju, ki je zadnje čase nastal na Balkanu, se bosta skoraj gotovo razgovarjala prihodnji mesec ameriški in britanski zunanji minister. Jugoslovanska poslanika v Londonu in v Washing-tonu sta o poteku spora med Titom in Moskvo izčrpno obveščala britansko in ameriško vlado. Verjetno sta to morala storiti tudi, da bi dosegla znatnejšo gospodarsko pomoč za razmajano jugoslovansko gospodarstvo.
Zahodne politične kroge precej zanima vprašanje, če bo Jugoslavija svoj spor s Sovjeti spravila pred Združene narode ter sovjetske pozive, naj se jugoslovanski narodi upro Titu, tam označila kot ogra-žanje miru in varnosti države, ki je članica Združenih narodov.
■ {*w5
Pogled na Montaž
TVIladinsko taborenje ob tromeji.
Nedeljski večer. Taborni ogenj je s puščičastimi zublji pravkar siknil kvišku, kot bi hotel prižgati zvezde na modrem višarskem nebu.
47... 47 deklet in fantov ter nekaj zavednih prijateljev mladine. Danes smo postavili prvenstvo tudi po številu navzočih v taboru. Lani nas je bilo *za eno kočo, letos za celo taborišče.
Vriskanje in hrup okrog tabornega ognja preseka, kot bi ustrelil, glas malega orkestra (harmonika, violina, citre, boben). Napevi zdaj poskakujejo in vriskajo, zdaj otožno pojejo in govore, kot na srce.
Ogenj — glasba — zbor. Kot bi mrtve strune uglasbile žive: v odgovor glasbilom se iz grl mladega zbora dvigne sozvočje, ki se spaja z močjo in s slovenskim ljudstvom
i	pod Višarji in Peco, ob Zili in Be-lopeških jezerih. Pesem budi žive, polžive ob tromeji... Mladina bedi in budi.
Mladina: gledam taborni ogenj, gledam zvezde višarskega nebž, gledam te mlade obraze — obrazi kot sonca, a vendar se zdi, da so v njih z ognjem vžgana vojna in povojna leta. Sodobna mladina je dozorela bolj zgodaj, morda pre-
Vprašanje narodnostnega sožitja o Trstu
,Jadranašiw so prižgali taborni ogenj
zgodaj. Videla je v zadnjih letih veliko osebnega in skupinskega sa-moljublja, zato je morda nezaupljiva do starejših. Rodile pa so se zato v njej možate kreposti, ki se imenujejo: mladinska zavest, mladinska vzajemnost, mladinska samopomoč.
Iz mladine za mladino! To je bilo tudi geslo Jadranašev. ko je bilo treba letos ustvariti mladinsko taborenje — iz nič. Visokošolec je tekmoval z dijakom, dijak z viso-košolcem. Iz te mladinske samopomoči je vzrastlo mladinsko taborenje za okrog 40 mladcev od 1. do 24. avgusta. Imoviti je bil izenačen z neimovitim. dijakinja s preprostim dekletom. Biti sodobna mladina se pravi biti socialno napredna mladina, ki ruši vsako samoljubje in denarni pritisk današnjosti, tisti denarni pritisk, ki hoče prisiliti ljudi, da 'bi morali za kos kruha prodajati svoje prepričanje. Svoboda in kruh!
Taborenje je utrjevalo mladinsko solidarnost. Nobenih sporov, veliko sreče in mladostnega smeha. Starejši in mlajši sta se večkrat znašla skupaj kot dežurna, a vendar sta solidarno in demokratično kot dva stara rimska konzula skrbela za blagor svoje republike.
V	zlati dobi cvetejo tudi muze: evo Vam tudi mali orkester in pevski zbor. Jadranaši so ponosni, da so lahko pozdravili koroške Slovence ob obisku v taborišču pod Višarji — s slovenskim petjem in glasbo. Kako drag in ljub s.pomin so podpisi koroških bratov v tabornem dnevniku! DRO!
Spomini na ljudi, spomini na gore. Kdo bo pozabil na »zavojeva-nje« Ojster.nika nad Ziljsko dolino. Montaža in Viša ter pohode na Lovca, na Nabojs ter na Belopeška j jezera in Predil? Nihče, zlasti tisti1
ne, ki so bili prvikrat v kraljestvu Višarij!
»Naprodaj nismo Sloveni nikdar!« je Iztok ponosno zaklical pokvarjenemu Bizancu. To je bil klic poguma in mladostnega zdravja. Te-
»Hotel Slama«
ga poguma je treba slovenski mladini zlasti danes, v dobi ideološke anarhije in osebnega oportunizma, v dobi odločilne borbe za načela slovenstva in krščanstva, demokracije in socialnega napredka!
,S tem pogumom bomo priborili nove čase, ko bo vsa javnost sama od sebe pomoč mladini smatrala za narodni davek. Zdaj pa je naše orožje:
MLADINSKA ZAVEST!
A.
Izključeni pa so bili tisoči Slovencev, ki so morali zapustiti Trst zaradi političnega preganjanja in ki so se šele po zmagi nad fašizmom leta 1945 lahko vrnili pod svoj rodni krov.
K volitvam so bili torej že takoj spočetka pripuščeni v prvi vrsti taki ljudje, ki radi jemljejo brezplačne vstopnice za predstave o-pere »Nabucco«.
Osebne izkaznice in delovne knjižice
Tako početje so potem dopolnile odredbe o osebnih izkaznicah. Sicer so zagotavljali, da gre za nevažen ukrep izključno upravnega in samo upravnega značaja. V resnici pa je šlo za to, da se ugotovi, kateri tržaški prebivalci imajo italijansko državljanstvo. Samo Italijani imajo pravico do delovne knjižice in službe v javnih ali zasebnih ustanovah. Slovenci pa so samo prebivalci, ki se jih za sedaj še nekako trpi in ki morajo imeti pripravljene svoje kovčege ne glede na to, če so rojeni v Trstu ali pa v njem bivajo dolga desetletja ali pa če so pošteno živeli in delali, ne da bi — kar je velika reč! — delali skrbi avtoritarni vladi, kot je bila fašistična.
Pred očmi samih zavezniških oblastev je v teku široka čistka. Pri tem gre za to, da se vzame možnost zaslužka tisočem Slovencev, katerih edina krivda je, da so zaradi družinskih potreb tiho pili iz grenkega keliha tujega nasilstva. Kratko povedano: gre za to, da se spet obnovi politika groženj in izseljevanja, ki se je v teku pet in dvajset let tako dobro obnesla.
ZAKLJUČEK
Po vsem tem se moramo vprašati:
Cemu toliko zaščitnih ukrepov, če je pa po izgonu sto tisoč Slovencev in Hrvatov in popačenju nadaljnih sto tisoč priimkov bilo potrebno še izključiti od volivne pravice slovanske izgnance in vključiti nove italijanske prišleke do 15. septembra 1947? Ce je Trst res ne samo italijansko, temveč popolnoma italijansko mesto, italianissi-mo, potem so vsi ti ukrepi odveč. Ali pa so taki ukrepi potrebni in potem to enostavno pomenja, da sami tržaški Italijani niso trdno uverjeni o italijanstvu svojega mesta. Očividno se še danes, čeprav so pod zaščito anglo-američanov, boje, da so krivično izzvali slovensko in hrvatsko prebivalstvo, od čigar sodelovanja sta odvisna varnost in procvit Trsta.
III.
Očitki proti Jugoslaviji
Naravno je, da se zaradi svojega slepega nacionalizma italijanski tisk ne zaveda katastrofalnih posledic, do katerih vodi tak način zadržanja. Ker pa ima vsak položaj svoje vzroke, se omenjeni tisk trudi, da jih pojasni, seveda po svoje.
Vzrok sedanje napetosti naj bi ne bila italijanska, pač pa slovenska megalomanija. Kot dokaz za to navaja posebno obtožilne ustne ali pismene izjave — seveda primemo potvorjene — ki so bile podane z jugoslovanske strani. To je n. pr. neverjetna in poslancu dr. Korošcu pripisana izjava, da bo napajal svoje konje v Tiberi, ki teče skozi Rim; ali pa upanje, ki ga je izrazila »Edinost« v septembru leta 1920, ko je bil Denikin na višku, »da se bo ruski medved prebudil«. Istovetenje slovenskega nacionaliz-
stavno popravil krivico, ki je bila v teku izadnjih 25 let prizadejana Slovencem.
»Giornale di Trieste« dolži polkovnika Bow,mana, da je to nalogo poveril poročniku Simoniju in prof. Baragi. Poročnik Simoni je bil rojen v Gradcu, od koder je leta 1918 odpotoval v Ameriko in ni smatral .za potrebno, da bi izpolnil svoje italijanstvo. Ko pa je prišel na šolsko nadzorništvo, se je obdal z italijanskimi sodelavci. Zato ni bilo slovenskega predloga ali prošnje, ki je ne bi takoj zabeležili italijanski potresomeri. Nadzorna služba je skrbno orm-ežila vse osebe, ki so imele .smolo, da so obrnile nase uradno pozornost zavezniškega urada. Iz tega je nastalo tako ozračje mračnega protislovenstva, da je bil nazadnje zaprepaščen sam poročnik Simoni.
(Nadaljevanje sledi)
Delitev kosila v taborišču
ma s komunizmom, kar je zelo priljubljen argument tržaških političnih akrobatov, gre pri iredentističnem tisku v Trstu celo tako daleč, da zamenjuje izdajatelje »Edinosti« s klavrnimi junaki srpa in kladiva!
Bolj, ko se obtožbe kopičijo, smešnejše postajajo: »Italijanom v Dalmaciji Beograd ni dovolil niti ene šole!« »Giornale di Trieste«, ubogi revček, pa pozablja, da si je italijanska vlada prihranila pravico ustanavljanja manjšinskih šol v Dalmaciji in je tudi zares ustanovila šest šol na Krku, v Šibeniku, Splitu, Trogiru, Korčuli in Mljetu; vsega skupaj šest šol za štiri tisoč duš prebivalstva, ki ni predstavljalo niti- en sam odstotek celotnega prebivalstva. Ravno zaradi tega pa se moramo vprašati, kakšno šolo je dala italijanska vlada dvema tisočema prebivalstva, ki je bilo popolnoma hrvatske narodnosti na dalmatinskem otoku La-stovo, katerega je imela zasedenega Italija? In v Julijski.krajini polovici milijona Slovencev in Hrvatov?
Obtožbe proti ZVU
Zanimivejše, ker so pač sodobnejše, so opazke nacionalističnega italijanskega tiska na račun Zavezniške vojaške uprave Svobodnega tržaškega ozemlja. Taktika tega tiska je prozorna: primerjati prvo zavezniško vojaško vlado s sedanjo z očitnim namenom, da se okleveta prvo, ki je pač ni več in poveličuje drugo, seveda ne toliko zaradi dejanskih zaslug, pač pa zaradi uslug, storjenih v preteklosti ali pa še dosegljivih v bodočnosti.
Zaustavimo se ob sodbi o polkovniku Bovvimanu, poročniku Simoniju in prof. Baragi. Krivda polkovnika Bowimana naj bi obstojala v tem, da se je pustil voditi »od prav tako siabih, kot zainteresiranih svetovalcev«. To pa pomenja, da bi morali zdaj po Bowmanovem odhodu priti do besede svetovalci, ki bodo prav tako dobri, kot nezainteresirani.
Kaj pa je sploh zagrešil Bow-man? Na šolskem področju je eno-
»Giornale di Trieste« govori o ukinitvi nemških šol na Štajerskem, kjer je velika večina prebivalstva slovenske narodnosti in pomiluje usodo nemških učiteljev, »vrženih na cesto«. Njegovo pomilovanje je item bolj ganljivo, ker je v korist tako preganjanih Avstrijcev! Skoda samo, da to njegovo sočutje sploh izostane pri slovenskih in hrvatskih učiteljih v novo pridobljenih pokrajinah, kjer so jih tako neusmiljeno preganjali, da je to izzvalo živahne proteste celo pri novoustoličenem tržaškem škofu Bartolomasiju.
To so dejstva, ki so se razvijala pred našimi očmi in jih zato ni moči tajiti. Tega se je verjetno zavedel tudi »Giornale di Trieste« in zato rajši takoj preide k obtožbam, podtikanjem in ovadbam.
Obtožbe proti Slovencem in Hrvatom
Tržaškim Slovencem, ki so krivi edino tega, da branijo svojo materinščino, ki je vsakomur sveta dediščina, brezplačno podtika ekspanzijske in raznarodovalne naklepe.
Poleg »nacionalnega imperializma« pa očita »Giornale di Trieste« še »kompromitirajoča zavezništva«-Slovencev v teku nemške zasedbe Trsta. Razni Coceaniji in razni Pa-gniniji so mogoče bili Slovenci? Pač pozablja, da za politično zamisel »Jadranskega Primorja«, kot jo je izpeljal Rainer, Slovenci niso dali pobude, niti se niso s tem okoristili. Tega niso storili iz dveh razlogov: prvič, ker so dobro vedeli, da že zaradi Hitlerjevega pro-tislovanstva lahko Rainerjevi ukrepi predstavljajo le varljive upe, ne pa resnih obljub in drugič, ker so vsi vedeli, da je vojna za Nemčijo in Italijo že od vsega početka izgubljena. Tu se »Giornale di Trieste« prične prostaško norčevati, uporabljajoč pri tem za svojo uporabo obrezano Messinerjevo poročilo o možnostih izpopolnitve sodnih ustanov s slovenskimi sodniki. Pri tem zanika slovenskim in hr-vatskim pravnikom sleherno teme-fjito poznavanje rimskega prava, pa pri tem pozablja, da je bil študij rimskega prava osnova pravniškega študija na vseh jugoslovanskih univerzah in da so ravno Slovenci imeli na Dunaju slavno tovrstno pravniško tradicijo in pravne avtoritete kotn. pr. Kranjca.
Slovenci iz Trsta«, sem odgovoril. Videl sem, da je tudi tu nekdaj živel narod, sin slave, svobode in narave. Korak mi ni več zastajal. Krepko sem stopal po videmskih ulicah, kjer je nekdaj živel naš narod.
Družba se je zbirala pri kamjo-nu. Nevo je določil odhod proti Zabnicam. S petjem in šalami nam je postala vožnja prava ^abava. Občudovali smo naše gore, pred očmi so se nam odkrivali vedno novi kraji, mimo njih bežijo skalnati hribi, polja, travniki, gozdovi... Radovedni smo vprašali Branka o tem in onem kraju, o naših lepih gorah, o vaseh, ki so brzele mimo nas.
.Sonja in Dina sta že nestrpno pričakovali cilja. Tudi Nevo, ki se je živahno razgovarjal s slivenski-
Gruča mladih fantov je na na-brežinskem- trgu nestrpno pričakovala odhoda. Dekletom je žarelo iz lic veselje in živahno so se pogovarjale med seboj. Pristopiva k njim in jih veselo pozdraviva. Smeh se je razlegal po trgu, smeh mladih Slovencev, smeh mladine, ki je vesela in idealna, ki ne pozna sovraštva in osebnih ambicij.
, Ze pred odhodom so nekateri mladinci izbirali pesmi, ki naj bi jih peli med vožnjo. Ko se je avto spustil po beli cesti, je Ivo potegnil za harmoniko in krepko zaigral vrsto narodnih. Hitro smo dospeli do meje in jo pustili za seboj. Vozili smo se po italijanskih tleh. Čudno in tesno mi je bilo pri srcu. Temne misli so mi rojile po glavi. Tuje zastave so plapolale na zem-
Taboriščna kuhinja
Na Belopeških jezerih z Organizacijo narodne demokratske mladine
Prvi odtenki jutranje zarje so se prikradli izza gore, prvi škr-jančki so peli jutranjo pesem, ko sem raztegnil svoje ude, dvakrat zamižal in skočil s postelje.
Pogledal sem na uro. Bilo je pol petih. Pokličem prijatelja Branka. Takoj sva se odpravila in čez par minut sva že urno korakala z aktovko v roki po mestnih ulicah.
Kot bi trenil, se prikrade izza vogala avto. Namenjena sva bila v Nabrežino.
lji, ki je bila tuja. Ali sem na domačih ali na tujih tleh? Srce mi je dejalo, da sem med sorojaki, razum, da sem med tujci. Stopil sem na glavni trg v Vidmu in se oziral po kraju in ljudeh. Zdajci stopi k meni ženica. Z začudenjem, skoro s strahom me nagovori v domačem jeziku: »Ste Slovenci?« Srce mi je bilo nenadoma polno veselja. »Da, mamica, Slovenci smo,
■■ Koroška -
srce -Slovenije ^
SLOVENCI IN BAVARCI
Ozemlje, ki so ga Slovenci zasedli, je bilo redko poseljeno ali ponekod sploh neobljudeno. Vzrok temu so bili predhodni vdori germanskih narodov — Frankov, Gotov in Langobardov —, ki so dokaj opustošili ozemlje današnje Slovenije. Večina prebivalstva se drži v tej dobi v utrjenih mestih, ki so še prestala barbarske vdore. Prebivalstvo je deloma nemško, odnosno germansko, v mestih pa je še precej romanskega prebivalstva, pomešanega s keltskim.
.Sloveči so ob prihodu v novo domovino del prebivalstva v bojih zasužnjili ali pomorili, mnogo prebivalstva pa je pobegnilo. Zlasti nemško prebivalstvo se umika proti Bavarski, medtem ko so verjetno sužnji v mestih tako, kot drugod po Italiji, stopili ob vdoru slovenskih trum na njihovo stran, videč v njih osvoboditelje izpod rimskih
gospodarjev.
Borbe, ki so jih v severnih pokrajinah vodili Slovenci, so bile naperjene v prvi vrsti proti Bavarcem. Ti so bili zapadno-german-sko pleme, ki se je začetkom šestega stoletja naselilo med Donavo in Alpami ter v porečju reke A-diže proti Dravi. Zgodovinski viri nam poročajo v prvem spopadu /ned Slovenci in Bavarci v letu 593. Bavarski vojvoda Tasilo je vdrl med Slovence in se zmagovito vračal na Bavarsko. Ko so Slovenci videli, da sami ne zmorejo bavarske sile, so poklicali na pomoč Obre in v prihodnji bitki so Bavarce krepko porazili.
Pozneje bomo videli, da so se odnosi med Bavarci in Slovenci razvili v usodno zavezništvo, ki je nato pod vplivom velikih evropskih dogodkov dovedlo do propada slovenske politične samostojnosti. Namesto samostojnosti pa so dobili Slovenci krščanstvo, ki je pripo-
moglo, da so se ohranili med evropskimi narodi kot narodna celota, dočim so od njih močnejši Obri izginili brez sledu.
SLOVENSKI TERITORIJ PO NASELITVI
Omenjeni tokovi selitvenih trum Slovencev so se razlili po ozemlju, ki je bilo dokaj večje od daašnje-ga, ki predstavlja le še približno tretjino onega ozemlja, katerega so Slovenci posedovali v dobi največje teritorijalne razširjenosti v devetem stoletju.
Od srede druge polovice šestega stoletja so v teku petdesetih let slovenski naseljenci dosegli izvire Soče, Save, Drave, Mure in Aniže ter Zilje. Okrog leta 625 se Ziljska dolina že omenja kot slovenska in kmalu za tem se Slovenci že bijejo pri Aguntu blizu današnjega Lienza na Vzhodnem Tirolskem z Bavarci.
Na Koroškem je glavno naselitveno središče Gospa Sveta, ki pozneje postane tudi slovensko državno središče.
Selitveni tokovi Slovencev, ki gredo proti severu, dosežejo kmalu stik z onim delom Slovencev, ki se je že bil naselil nekaj desetletij pred letom 568 ob Donavi in
v Dunajski kotlini.
Na zapadu dosežejo Slovenci mejo, ki na vzhodnem Tirolskem poteka »preko Kristenbacha na greben Defereških planin, obide preko Hochgalla defereško in Virgen-sko dolino in se povzpne na Visoke Ture, kjer so mejniki nekdanjega slovenskega življa trije najvišji vrhovi tega pogorja Dreiherrenspitze, Grossvenediger in Grossglockner. Od Visokih Tur je šla meja preko Angokela na Nizke Ture, odtod v dolino dolnje Aniže, ki jo preseče zapadno od Schladminga in se povzpne na Dachsteinsko gorovje«. (M. Kos).
Na meji proti Italiji prekoračijo Slovenci Sočo, naselijo deloma severno Furlanijo, a le poredko zaradi stalnih borb z Longobardi, zasedejo Kanalsko dolino in se v današnji Beneški Sloveniji verjetno srečajo s tokom, ki je prišel v te kraje iz Ziljske doline. Vidimo torej, da ise zapadna meja Slovencev napram Italiji v teku stoletij ni znatno spremenila, ako pri tem seveda računamo tudi narodnostno propadajoče ozemlje Beneške Slovenije.
S Slovenci naseljeno ozemlje do desetega stoletja zavzema torej približni obseg 70.000 kvadratnih kilometrov, računajoč pri tem ozem-
lje’ med zgoraj navedeno zapadno mejo, Jadranskim morjem, današnjo slovensko - hrvatsko mejo in delom Panonije s Kocljevo državo ter ozemljem vzhodno od današnje madžarsko - nemške meje do Donave. Sedanje ozemlje, na katerem bivajo Slovenci pa meri okrog 24.000 kvadratnih kilometrov!
Na kak način smo Slovenci v teku skoro tisoč let izgubili tolikšen del ozemlja, bodo pokazala naslednja poglavja. Pri tem pa moramo upoštevati tudi važno dejstvo, da vise to ozemlje, ki so ga Slovenci posedli koncem šestega in v prvi polovici sedmega stoletja ni predstavljalo geografsko zaokrožene celote, kot jo delno predstavlja današnje slovensko ozemlje.
Vse ozemlje nekdanje velike Slovenije so križale številne reke, vrezane med visoka gorovja, ki so ločevala posamezne predele ter tako onemogočala rednejše zveze in državotvorne pobude. Gorska razvodnica med Sočo in Savo loči Slovensko Primorje od Kranjske, ki je oddeljena s Karavankami od Koroške, Ziljska dolina, ki sega najbolj proti zapadu je kot občutljiv tanek klin, zabit med Germane in Romane. Pogorje Visokih In Nizkih Tur ločijo podravje od severnih s Slovenci naseljenih pre-
delov današnje Avstrije, zato je pač sicer razumljivo, da je geografsko središče -tega ozemlja na Gosposvetskem polju postalo tudi politično, toda s frankovskim podlož-ništvom je ta državna tvorba zamrla. Nje edina naslednica, Kocljeva državica v Panoniji, ki je imela razmeroma ugodne pogoje za obstanek, pa je bila premlada, da bi mogla vzdržati madžarski naval. Kot karantansko, tako je tudi njeno ozemlje dandanes večji del po-tujčeno.
Po drugi strani pa je umevno, da je bilo vse to gorato ozemlje le redko poseljeno in potrebno temeljitega krčenja gozdov za napravo polj in pašnikov. Redka naseljenost pa je bila najboljši zaveznik poznejše nemške infiltracije. Videli bomo, kako v poznejši dobi po desetem stoletju nastajajo poleg slovenskih naselij nemška, ki se ob podpori nemškega zaledja stalno gospodarsko jačajo in izpodrivajo slovenska. S tem prične vedno hitrejše pomikanje slovenskih meja od severa proti jugu do Drave, postopno izgubljanje nekdaj priborjenega in pridobljenega ozemlja In z njim vred tudi prebivalstva, ki se utaplja med vedno intenzivnejšo nemško kolonizacijo.
(Nadaljevanje »ledi)
\
Slovenska prosvetna matica v Trstu
oas vabi na
jesensko narodno veselico
ki bo d nedeljo 18. septembra 1949 na Opčinah na „Pikelcu“
mi fanti je nestrpno pričakoval prihoda v Zabnice. Za veselje in prešernost so skrbeli fantje iz Se-sljana in Mavhinj.
Okrog devetih smo dospeli v Zabnice. Skočil sem s kamjana in si ogledal okolico. Dih mi je zastal. Čudovite barve, ki se razlegajo po gorskih grebenih, so nas kar očarale. Nato smo se pripravili na odhod k jezerom. Po poti, ki je precej ozka in strma, smo dospeli do spodnjega jezera. Ni veliko, pa zato lepo. S kakšnim zadoščenjem j smo ga gledali! Cilj, iza katerem smo težili, lahko rečem že več mesecev, je bil dosežen. Toda nekateri s tem ciljem niso bili še zado-
voljni. Odločili so. da si ogledajo še lepo okolico. Ostali smo krenili h gornjemu jezeru in se tu precej časa pomudili. Po dolgi poti je bil vsakdo potreben počitka. Nekateri so sedli, drugi pa so legli v smrekovo senco. Pozabili smo na delo, na polja in na šolo ter se zatopili v svoje misli. Te so bile skoro v vseh enake: ostati vsaj nekaj dni v teh lepih krajih. Cas je potekal v zadovoljstvu, prijateljstvu in smeh se e prepletal z zabavo.
Nato odhod. Zadnji pogled na jezero. Skušali smo si ga tako vtisniti v spomin, da bi ga nikdar ne pozabili. Družba se je pričela zbirati. Avto je mirno čakal še zadnjega zamudnika. Vozilo je zaropotalo in krenili smo proti Zajezer-ski dolini. Tu smo se ustavili in si kot zadnje ogledali to prekrasno izletno točko. Nismo se mogli ločiti od teh prelepih krajev. Zbrali smo se ponosno vsi na kamjonu; Ivo je veselo zaigral na harmoniko, ostali so peli. Tam v daljavi so se dvigali gorski velikani. Da, lepo je bilo
ŠOLSKA OBVESTILA
SLOVENSKA TRG. AKADEMIJA
Vpisovanje novih in dosedanjih učencev na slovenski višji realni gimnaziji s klasičnimi paralelkami, trgovski akademiji in učiteljišču traja od 1. do vštetega 24. septembra t. 1. Prijave sprejemajo šolska tajništva vsak delavnik od 10. do 12. ure. V prvi razred teh šol smejo vstopiti samo učenci z dovršenim nižjim . tečajnim izpitom. Vsi novi učenci morajo priložiti prošnji za vpis izkaz o istovetnosti (attestato d’identit&) s fotografijo. Ta izk^z izdajajo občinski uradi.
Razredni popravni in privatni izpiti se začnejo 15. septembra po razporedu, ki je na oglasni deski. Matura (maitura in popravni izpiti) se začne 1. oktobra. Kandidati za vse vrste izpitov naj pridejo točno na določeni dan k izpitom, ker izgubi zamudnik pravico do nadaljevanja izpita in je s tem odklonjen za eno leto.
Oni učenci, ki ne morejo telovaditi iz zdravstvenih razlogov, morajo že ob vpisu predložiti prošnjo za oprostitev od telovadbe in navesti v prošnji natančno razloge. Vsa potrehna pojasnila dajo tajništva ustno ali po telefonu štev. 43-61.
SLOV. NIŽJA SREDNJA SOLA
VPISOVANJE v I., II. in III. razred se vrši od 1. septembra do 25. septembra. (Za učence s popravnimi izpiti je vpisni rok podaljšan do 30. septembra).
Vse podrobnosti glede vpisa so razvidne na oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici Via della Scuola Nuova 14-11. POPRAVNI IZPITI za prvi in drugi razred pričnejo v četrtek 15. iseptembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. POPRAVNI IZPITI za sprejemni izpit pričnejo v petek 16. septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Isti dan pričnejo tudi sprejemni izpiti za zamudnike.
POPRAVNI IZPITI za nižji tečajni izpit pričnejo v sredo 21. septembra po razporedu objavljenem na oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici Via della Scuola Nuova 14-11.
j videti te krasote. Svoje zadovolj-i stvo, veselje in ljubezen do planinskega sveta sijio izražali s petjem. I In dalje vozimo, naša očesa so z zadnjim pogledom občudovala vrsto vrhov, pozdravljala te planine. S težkim sr^em smo se vedno bolj oddaljevali od teh prekrasnih gora ter se urno približevali dolini. Duša je blagrovala tiste, ki lahko prebivajo v teh lepih krajih. Odšli smo s polno dušo prelepih slik in prekrasnih spominov.
Ko smo prišli v Videm je bilo že mračno. Nekateri so želeli, da bi se tu ustavili, toda bilo je že pozno. Noč nas je gnala domov. Veselo smo privriskali domov, v srcih
se nam je porodila misel, da se bomo še vrnili v ta prelep planinski svet. O, še se bomo povrnili in občudovali gore in lepote.
Na potu proti domu so se mi pojavili prvi znaki utrujenosti in zaspanosti. Mislil sem si:	»Sedaj
bom lege! v posteljo in takoj zaspal«. Motil sem se. Ni mi bilo mogoče zaspati. Pred očmi sta mi stali gorski jezeri, okoli njih pa temen gozd, pravi planinski raj. Zadovoljen sem bil tudi zato, ker sem prebil lep dan v družbi naše narodne mladine, ki v novih okoliščinah skuša dohiteti to, kar je v mračni preteklosti zamudila, ko je bila prisiljena k molku. Kakor da bi še to ne bilo dovolj, doživljamo še danes v novih okoliščinah, kako nam nepoklicanost nekaterih zapravlja še to, kar nam je po sreči ostalo. In ta mladina se zaveda, da zgodovina in narod jo kličeta, naj pridno zavzame svoje prve vrste ter naj s svojo besedo in delom prične uresničevati svoj program.
M. N.
DRŽAVNA NIŽJA TRGOVSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Slovenske državne trgovske strokovne šole v ■ Trstu, via Lazzaretto Vecchio 11-11. obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1949-50 prične 1. septembra 1949 in bo itrajalo do 25. septembra 1949 vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite v jesenskem roku se lahko vpišejo do 30. septembra 1949.
Popravni izpiti čez I. in II. razred se bodo pričeli 16. septembra 1949, nižji tečajni izpiti pa 21. septembra 1949 po urniku, ki je razviden na oglasni deski v šoli.
Ravnateljstvo
Z »Jadranom" na Sella Nevea
A. K. »JADRAN« priredi za člane in prijatelje kluba mladinski izlet na Sella Nevea, v nedeljo 25. septembra t. I. Odhod ob 4. uri zjutraj, vrnitev ob 24. uri. Vožnja z udobno opremljenim kamjonom, ob spremstvu harmonikašev in pevcev. Predvidena cena za člane In goste kluba 450— lir, za nečlane 600 — lir. Prijava do 20. septembra pri predsedniku kluba Aljoši Veselu, ulica Torrebianca 18-11, Trst, telef. 71-84.
AH si že storil svojo narodno dolžnost?
SLOVENCI! Spominjajte se Slovanskega dobrodelnega društva ob veselih in žalostnih dogodkih življenja. Darujte denar in iblago, ko se veselite na porokah, na krstnih in birmanskih slovesnostih, ko se zabavate na javnih prireditvah, ali ko žalujete za vašimi sorodniki in znanci. Vsak kos obleke, čevlji ln karkoli, ki morda za vas nima več nobene vrednosti, prav pride tistemu rojaku, ki nima kaj obuti ln obleči. Darujte iz socialne zavesti in prepričanja, ne kot miloščino, ampak kot dolžnost po reku: danes meni, jutri tebi!
Veliki Repen
Odbor Slovenske prosvetne Matice z Opčin vabi vse vaščane, da se udeleže filmskega večera dokumentarnih kmetijskih filmov, ki bo v ponedeljek, 5. t. m. ob 20.00 uri na trgu v Velikem Repnu pred gostilno Križman. Dostop je prost.
Italijani v Trstu
Ukrep Zavezniške vojaške uprave, po katerem lahko italijanski državljani prihajajo poslej v Trst brez posebnega dovoljenja, je tukajšnje revizionistične kroge spet nekoliko razveselil. »Giornale di Trieste« se je rodoljubno zamaknil in v članku z naslovom »Mati domovina ima tudi pravico državljanstva v Trstu« med drugim utemeljil odredbo ZVU tudi s tem, da bo to obilo pripomoglo k ojačenju in olajševanju trgovskih stikov z Italijo. Da bi posli z 'Italijo bili zaradi dosedanjega stanja ovirani, še nismo slišali; verjamemo pa da bo kmalu v Trstu še več stojnic, ki jih bodo postavili rodoljubi z juga. Seveda, Kraševci, ki so pred ali pa po 15. septembru prišli v Trst, so »gente straniera«. K stvari se bomo še povrnili.
Tuja imena
Ker se je verjetno zgodilo, da kak »prepapeški« uradnik na Ana-grafskem uradu v svojem rodoljubnem navdušenju ni hotel vpisati kakega Jonn.v-ja ali Tommy-ja, je ZVU izdala odlok, ki popravlja fašistični zakon št. 1238 od 9. julija 1939 v čl. 72, ki je otrokom italijanskih državljanom prepovedoval tuja neitalijanska imena. Tako bodo poslej lahko krstili in vpisovali tudi Vesne, Bogomire in druga slovenska imena.
Bazovica
Proslava petdesetletnice obstoja našega pevskega društva »Lipa« je napravila na vse Bahovce ogromen vtis. Naša beseda doživlja v sozvočju naše pesmi nov prerodni zalet, ki je v upravičen ponos vseh naših kulturnih delavcev.
Splošno je pa obsojanje raznih propadlih politikov, ki še vedno skušajo vpreči naše nepotvorjene kulturne vrednote v svoj majavi politični voz. Mislimo pri tem na naše »demokratične« voditelje, ki so kljub temu, da je odbor društva »Lipa« sklenil (s petimi glasovi proti trem!), da se mora vršiti proslava popolnoma v nepolitičnem duhu in brez vihranja rdečih in zvezdnatih zastav, čisto po svoje proslavo organizirali!... Kako je pa proslava potekala, ste najlepše prikazali v zadnji številki Vašega lista.
Vsi Bazovci se zgražamo nad tem, da so naši »narodni« delavci našo proslavo izrabili tudi za to, da so sami sebe proslavljali v jeziku, ki ga večina nas ni razumela. In to v Bazovici...
Opčine
Odbor Slovenske prosvetne matice z Opčin je v petek 26. avgusta priredil filmski večer dokumentarnih kmetijskih filmov. Prireditev se je vršila na Brdini ob dokaj številni udeležbi, ki je pokazala, da bi bilo take kulturne prireditve treba še večkrat ponoviti. Predvajani so bili filmi, ki so predvsem obravnavali delovanje vode in vetra na zemeljsko površja, po drugi strani pa prikazovali, na kakšen način se moramo ubraniti pred njunim škodljivim delovanjem. Skoda je le, da iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče pripraviti celotnega slovenskega besedila filmom, kar bi učinek predstave nedvomno še ojačilo. Upamo, da se bomo 6edaj ob lepem jesenskem vremenu še večkrat lahko zbirali k takim večerom.
Sicer so prireditve pod milim.nebom v tem letnem času po modi in na mestu, toda pozimi? Ali bo tudi takrat še vedno »internacionalni« plesni spored našega »bogate-
Srednje šole
Jesenski izpiti se bodo na vseh štirih srednjih šolah v Gorici vršili v drugi polovici septembra v vrstnem redu, kakor je označen na razglasni deski vsake šole. Samo licejska in učiteljska matura bosta v prvi polovici oktobra. Za popravne izpite ni potrebna nikaka prijava: za vse nove izpite pa je treba vložiti prošnjo na kolkova-nem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole najkasneje do 8. septembra: samo prošnje za pripustitev k maturi je treba vložiti na Šolsko skrbništvo (Proveditorat)
ga« najpomembnejši del narodno prosvetnega in drugega kulturnega dela? Naj se ob tem malo zamisli in se spomni, da morajo prosvetni prostori služiti edinole prosveti!
Pogodbe za javna dela
Oddelek za javne naprave ZVU je pred kratkim sklenil tri pogodbe v približnem skupnem znesku
81,000.000 lir za gradbena dela srednjega dela nove univerze v Trstu.
Zidarska dela je prejelo tržaško gradbeno podjetje Fratelli Bellini za približno 66,000.000 lir. Tržaško gradbeno podjetje Raffaello je predložilo najnižjo ponudbo, ki znaša približno 10,200.000 lir za mizarska dela: napeljava elektrike bo oskrbelo tržaško gradbeno podjetje Prešel Luigi za približno 4,800.000 lir.
Pri izvedbi teh načrtov bo zaposlenih približno 200 mož za dobo nekaj mesecev.
Opozorilo beguncem
Ponovno opozarjamo begunce, da je 31. avgusta 1949 zapadel rok za prijavo pri Mednarodni begunski organizaciji (IRO).
Med 1. septembrom 1949 in 15. oktobrom 1949 se bodo sprejemale samo prošnje tistih oseb, ki pridejo na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja med tem rokom.
Pomoč Mednarodne begunske organizacije so raztegnili tudi na tiste begunce iz Julijske krajine in Dalmacije, ki imajo predpogoje, katere določa ustava Mednarodne begunske organizacije.
Pomoči Mednarodne begunske organizacije so lahko deležni begunci, ki imajo naslednje pogoje:
(a) Tisti, ki so bili. rojeni na o-zemljoi, ki ga je Italija morala odstopiti, in so imeli tam svoje bivališče na dan 10. junija 1940:
(b) ki niso optirali za italijansko državljanstvo ali katerih opcija ni bila redno potrjena.
iSkupine, ki jih je smatrati, da nimajo pravice do pomoči Mednarodne begunske organizacije, so naslednje:
(a) begunci, ki so rojeni na o-zemlju, katero spada pod sedanjo jurisdikcijo Italije;
(ib) tisti, katerih opcija je bila potrjena pred ali po njihovem prihodu na italijansko ozemlje;
(c) tisti, ki so se stalno naselili v Italiji ali pa nimajo namena, da bi se naselili v prekomorskih državah;
(d) tisti, ki spadajo v kategorije, ki so izključene po določilih ustave Mednarodne begunske organizacije.
Generala Airey in Eddleman na ogledu železn. naprav
Poveljnik področja generalni major Airey in glavni ravnatelj za civilne zadeve brigadni general Cly-de D. Eddleman sta skupno z načelnikom oddelka za prevoze in železnice ZVU gospodom Pannell-om in skupino vojaških in civilnih predstavnikov ZVU pregledala železniške naprave anglo-ameriškega področja STO-ja. Družba se je odpeljala s severne postaje v Trstu ob 9.30 uri in je zaključila svoj pregled ob 13.00 uri na južni postaji v Trstu. Med pregledom so izrabili priliko in pregledali progo za železnico v industrijsko področje v 2avljah, ki je v načrtu, kakor tudi predlagane dodatne kretnice na Opčinah in na Proseku. Na Proseku gradijo poleg kretnic tudi pokrite dovozne rampe za živino.
najkasneje do 31. avgusta in navesti tehten razlog, zakaj se prošnja ni vložila že v poletnem roku.
Vpisovanje v vse srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi Ž5. septembra; samo za tiste, ki bodo v septembru polagali izpite, bo rok podaljšan do 2. oktobra.
Občinski davčni urad se je preselil
Občinski davčni urad se je preselil iz mestne palače v prostore bivšega prehranjevalnega urada v ulici Crispi 9. Kdor ima opravke na občinskem davčnem uradu, se bo moral odslej zglasiti v ulici Crispi
Z električnim tokom moramo varčevati
Komisar za proizvodnjo in uporabo električnega toka v severni Italiji je izdal 16. julija odlok, ki opozarja na potrebo omejitve električnega toka. Na podlagi tega odloka in poznejših navodil bodo občinska podjetja v Gorici in Električna družba za Julijsko krajino ukinila v goriški občini po en dan tedensko dobavo električnega toka svojim potrošnikom, tudi zasebnim in za vse vrste porabe, in sicer v času od 7. do 19. ure. Pod ta ukrep ne spadajo javne naprave in bolnišnice, katerim bo zajamčena nemotena dobava toka.
Zaradi te omejitve je bilo ozemlje goriške občine razdeljeno na dve področji, od katerih je eno severno od ulic Montecucco, Casale, IX. avgusta, 24. maja in Vittorio Veneto. Drugo področje objema navedene ulice in ves predel južno od njih z Ločnikom in Podgoro vred. Na severnem področju bodo ukinili dobavo električnega toka vsak ponedeljek, na južnem pa vsak četrtek, seveda v zgoraj navedenih u-rah. Omejitev toka se uvede takoj. Potrošnikom, katerih napeljava bo pod napetostjo, je v času zapore prepovedano rabiti tok. Kdor bo te predpise 'kršil, mu bodo ukinili vso dobavo toka.
Zaradi suše lansko zimo in spomladi in zaradi nezadostnih padavin v vseh zadnjih mesecih, je prišla proizvodnja električne moči v vsej severni Italiji v tako težko krizo, da tudi za prihodnjo 2imo ni u-panja na povratek k normalnemu stanju. Vodne zaloge so letos za eno tretjino manjše kot so bile lansko leto ob tem času, pa so bile že lansko leto za 10 odstotkov pod normalo. Sila tekočih vod je tudi padla za eno tretjino. Izgledi glede električnega toka so zato zelo ne-povoljni in je nujno, da z elektriko po možnosti varčujemo.
Nakazila za bencin
Nakazila za dobavo bencina po cenah prostega pasa za razna motorna vozila se razdeljujejo v prostorih »Avtokluba« v Gorici, ulica Sauro 28, od 6. do 29. vsakega meseca.
Dva nova groba
Dne 24. t. m. zjutraj je v tržaški glavni bolnišnici umrla po težki bolezni sestra Mar. Justa Kerševan, redovnica Kongregacije šolskih sester. Rodila se je v Trstu 26.10.1904. Dva njena brata sta kot lazarista pri misijonarjih v Belgijskem Kongu v Afriki. Pokojnica je veliko študirala in med drugim dovršila učiteljišče in ljubljansko univerzo, kjer je postala profesorica in poučevala potem na raznih šolah Kongregacije. Po vdoru Nemcev v Maribor je 1. 1941. pribežala v Tomaj na Krasu, 1. 1947. pa pred komunisti v Trst. Pokojnica je bila silno delavna, požrtvovalna in vzgledna redovnica. Njena prezgodnja smrt je za Kongregacijo šolskih sester velika izguba. Naj počiva v Bogu! — V Standrežu pri Gorici so zadnjo soboto 20. t. m. pokopali ugledno mater in gospodinjo gospo Terezijo Lutman, ženo cerkvenega ključarja g. Jožefa Lutmana. Pokojnica, ki je dočakala lepo starost 75 let, je bila zelo razbori-ta in odločna. Veliko je čitala in veliko vedela. Ker je bila tudi plemenitega srca in velika dobrotnica ubogih, jo je na zadnji poti spremljala vsa vas. Globoko verni ženi naj bo Bog bogat plačnik za vse njene dobrote, preostalim pa toplo sožalje!
Romanje na Barbano
Prihodnjo nedeljo, 4. sept., priredita Apostolstvo molitve in AMF romanje na Barbano. Odhod s Travnika ob šesti uri zjutraj s ko-riero. Vožnja 300.-— lir. Kdor se želi romanja udeležiti, naj se zglasi v cerkvi sv. Ivana ali pa v Slov. dobrodelnem društvu.
Krojni tečaj
12.	septembra se zopet otvori v Gorici v prostorih Slov. dobrodelnega društva, Riva Piazzutta 18, krojni tečaj. Priglasite se v Dobrodelni pisarni, ki je odprta vsak dan od 9. do 12. ure.
Živinski sejem
Vsakoletni živinski sejem v Kr-minu bo tudi letos, ln sicer 5. septembra. Kot navadno se bo vršil na glavnem trgu. Namenjen je v prvi vrsti za govejo živino in prašiče.
Kdaj se zapirajo javni lokali
Za dobo do 31. oktobra je goriški kvestor izdal za javne lokale naslednji urnik:
Vsi javni lokali v Gorici in na podeželju se odpirajo ob 6. uri zjutraj. Obratovanje se zaključi v vseh občinah pokrajine ob 24. uri za restavracije, kavarne, bare in druge razprodaje alkoholnih pijač in ob 23. uri za gostilne s kuhinjo, krčme in vinotoče. Ob tej uri se zapirajo tudi krožki (Enal, itd.) razen ob sobotah, ko smejo -biti odprti do 24. ure.
Mirnik
Zadnjo nedeljo 21. t. m. smo ime-
li	pri nas sv. birmo. Ker je to za nas vse, zlasti pa otroke, izreden praznik, smo cerkev in vas okrasili z zelenjem in postavili več slavolokov. Goriški nadškof se je pripeljal v vas okrog 7.30 ure zjutraj. Ob osmih je maševal in obhajal birmance in druge vernike. Slovesno sv. mašo ob desetih je imel kr-minski dekan. Pri obeh mašah je pridigal g. nadškof po slovensko in malo tudi po italijansko. Zakrament sv. birme je prejelo okrog 50 birmancev.
Dva zlatomašnika tik za državno mejo
Pred kratkim smo poročali v našem listu, da bo upokojeni župnik g. Mihael Kragelj, ki deluje in živi že več desetletij v Šempasu na Vipavskem, obhajal v sredi svojih bivših faranov svojo zlato mašo. Kot smo zvedli se je šempaska slovesnost zelo lepo obnesla v veliko veselje slavljenčevo in vse župnije. Drugi zlatomašnik je g. Karel Oblak, župnik v Gorjanskem pri Komnu, ki bo obhajal svoj zlati jubilej, kot hoče vedeti govorica, dne 9. t. m. G. Oblak, ki je preživel med Kraševci skoro pol stoletja in je pretolkel z njimi obe svetovni vojni, je žrtvoval vse svoje velike sposobnosti ne samo v blagor svoje duhovnije, temveč vse komenske okolice. Poleg svojih stanovskih dolžnosti se je trudil in pehal na prosvetnem, gospodarskem in upravnem polju ter bil resnični mentor vsega okraja. Hvaležni Kraševci mu bodo gotovo priredili lepo jubilejno slavje in prosili zanj pri Vsemogočnem, da bi jim ohranil zlatomašnika še dolgo let zdravega in vedrega!
Smrt za mejo
Na Banjšicah so v soboto 20. t. m. ob številni udeležbi domačinov spremili k zadnjemu počitku tamo-šnjega domačina g. Stanka Pertovt, ki je gospodaril na znanem veleposestvu v Podlešcu. Pokojnik je bil značajen slovenski mož, ki je nadvse ljubil svobodo. Zato je povojna leta preživel v zagrenjenosti. Trudil in žrtvoval se je za svobodo, prišel je pa pod komunistično strahovlado, ki ga je spravila tudi v zapor. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje.
PRISPEVKI
N. N. iz Trsta daruje za slovenske otroške kolonije 1.000 lir mesto cvetja na grob pokojnega Karla Sartori-Znideršiča. —1 Posnemajte!
N. N. iz Trsta 200 lir za otroške kolonije.
N. N. iz Trsta 300 lir za Uršičev tiskovni sklad.
KATERA slovenska družina v Tr-istu bi sprejela na stanovanje slovensko učiteljico?
Ponudbe v upravi lista, Trst ul. S. Anastasio 1-c.
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - Via Guastalla 12 - I. p.
specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije}
objavlja novo priznanje:
»Spoštovani g. N. BECCHI!
Izražam Vam svojo hvaležnost, ker ste mi uspešno zadržali dvostransko kilo. Zaman je bilo doslej vsako dolgoletno zdravljenje z drugimi ipasovi in načini! Vaš način zdravljenja s pomočjo Vaše posebne naprave je pa popolnoma uspel *in se Vam zaradi tega najtopleje zahvaljujem.
LAMBERTINI Aristide Casitelmaggiore (Bologna).a Ortopedik sprejema:
v GORICI t v ponedeljek 12. sept.
v hotelu „ PoSta“
«
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
"lz“rl!|	Deske smre.
Kmetovalci J	kooe, mace.
podjetnihi 1 Th°unJo,
trame, oezd« ne plošče, furnir, parke/e In droa nudi najugodneje
tel. CALEA
90441 TRST
Vlale Sonnino, 2 *
Oktet akad. kluba »Jadran«
Vesti s Xržaškiega
Vesti z Goriškega