KAKO SMO GOSPODARILI? Ugodna ocena l. četrtletja Povzetek najpomembnejših elementov poslovanja SOZD Emona v prvem četrtletju 1979 informator glasilo delavcev sozd emona Ij ubija na to 10 junij 1979 št. 93 • CELOTNI PRIHODEK V SOZD kot celoti je znašal dosežen celotni prihodek v prvem tromesečju tega leta 3092 miljonov dinarjev, kar predstavlja le 13% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Po podatkih zavoda za statistiko SRS je znašal procent povečanja cen v obdobju I—III 1979 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta 20,9%. V globalu gledano se je v SOZD kot celoti zmanjšal fizični obseg realizacije za skoraj 8%. Izredno nizek porast celotnega prihodka je predvsem v DO E Commerce (index 104) in DO E Blagovni center (index 107), ki zaradi velikega de- kako smo pripravljeni na turistično sezono? Mesa bo dovoli, če... G°vori Stanko Funa, namestnik glavnega direktorja Emona-Jestvina Koper KOPER, 25. maja - Kdor hotelirjev je prej n./end pogodbo o potreb-, količinah mesa čez ; a^n° turistično sezono, doh° pre-l *n bolj zanesljivo blk kdor je pozneje pod- d ,■ pogodbo, uu im kori! kssneje, bi lahko . hko poenostavili pogoji s Stankom Funo, na-» f^oikom glavnega di-ktorja Emonine delovne Sanizacije Jestvina Ko-nf a ^ ie letos postala glav-dobavitelj za domala vse hotele ob slovenski obali, razen nekaterih izjem. Tu so potem še ladje in jahte, ki pa se raje oskrbujejo z mesom v sosednjem Trstu, kjer imajo večje ugodnosti in boljšo izbiro mesa kot pri nas. Za sezono smo si zagotovili 350 ton različnih vrst svežega mesa, pravi Stanko Funa, kar pomeni, da ga ne bo primanjkovalo, če sredi sezone ne bo prišlo kaj vmes, česar smo pa že vajeni. Kaj? Lanske izkušnje namreč govore, da se moramo bati predvsem povečanega sezonskega izvoza, na katerega pritisnejo Italijani in Grki, ki nimajo večjih hladilnic. Jestvina je poskrbela za mesne rezerve v Srbiji, in sicer v kooperaciji z rejci in financiranjem prevoza. Če poleti ne bomo izvažali mesa za vsako ceno, ga nam doma ne bo primanjkovalo, meni Stanko Funa, ko razmišlja, kje in kako bi se utegnilo zatikati, pri čemer ugotavlja, da gostje ne bodo doživljali postnih dni, pač pa se zna zgoditi, da bodo mesnice ostale prazne, kar smo že doživljali. Jestvina se med drugim, ko je poskrbela za 50 ton rezerve svinjskih karejev, uspešno otepa ponujenih 500 ton junetine, ki to sploh ni (Belje), kakor so ugotovili klavničarji in mesarji, pač pa zelo slaba ali premastna svinjina (70 odstotna tolščavost!). Jestvina spričo nekoliko pozno sklenjenih pogodb s hotelirji računa, da bo zadovoljila čez glavno sezono najmanj 90 odstotkov njihovih potreb, če pa se bo meso zaradi izvoza podražilo, bodo vsakemu kupcu na voljo kupoprodajne pogodbe in dobavnice, da ne bo hude krvi in nesporazumov, kakor pravi Stanko Funa. E-informator * OBETAJOČA turistična sezona Z ladjo v Benetke (SPELJANA, 25. maja -Za ] fV smo Predvidevali ho h °S naimočneišo sezo-po spomladan-b0r^ rezervacijah sodeč, 30n t° Pripeljali namesto kovtlSoč. kakih 10 odstot-Vo .mani gostov, pravi Dana«” FerliS°j, direktor GloKtUnstične agencije E-guhvt0L?r’ *n sicer zaradi iz-Pos/l?nihJn že zakupljenih m°rju V črnogorskem pri- 2hann°r ^ boli ali mani br0v° lmamo samo z Du-ne x lkom tri neprekinje-sk0 artrske zveze teden- 8°s{ovaxTP5meni pet tisoč Ije ^ ‘ Nadomestne poste- ^avn^° H?b*b’ kakor pravi Da£aln Ferlig°i’ v pednji Istri na otokih in v Šved? Kaufhof v celoti, le ker n;V bo. Precej manj, hjavo S° Postali na zame-treh h 2ato. ho namesto rig ° štirih letalskih ve-Polrir-, Skandinavijo samo jOrpga na teden. v°st ip razveseljujočo no-del i, ui°btour letos uve-grarh reCe^- razširjen pro-PrevzoSVO]e Ponudbe na do 0:1 gostov od doma stvpiL1113’ kar Pomeni bi-hiaio- • vabljivejše aranž-J ' 12let v Benetke z la- djo Patrizia, ribji piknik, enodnevni rentacar, frizer za ženske, slavnostna večerja ob prihodu in odhodu in še nekatere druge novosti oziroma dopolnila. Začele pa so se tudi prve sezonske težave: na puljskem letališču zaradi pomanjkanja kerozina prihaja do šesturnih in celo dvanajsturnih zamud, ki jih povečujejo še pomanjkanje avtobusov in taksijev. Zaradi sovražne propagande, čaš da se trese ves Jadran in ne samo Črnogorsko primorje, je odpovedalo okoli 10 odstotkov gostov, vendar brez odškodnine. Sodelovanje s Kompasom dobro napreduje posebej v Istri, kjer si z Glob-tourom delita delo in sredstva, avtobuse in potniško ladjo Patrizio, ki ima že te dni poln krov (400 potnikov), in sicer na vsakodnevnem izletu v Benetke in nazaj (cena 500 din za nearanžmajske goste. Na obali ima Globtour 40 avtobusov, skupaj s Slavnikom in Kompasom pa razpolaga z okoli sto avtobusi, med katerimi bo vsak čas 18 novih avtobusov 303 laža (50% celotnega prihodka SOZD Emona) v globalu vplivata na tak rezultat. Toda če pogledamo doseženi celotni prihodek po posameznih delovnih organizacijah vidimo da temu ni tako. Ugodno rast celotnega prihodka beležijo predvsem delovne organizacije iz področja maloprodaje in sicer do 35% rasti celotnega prihodka (TOZD Trgovina na malo v DO Posavje), ob enakih trgovskih zmogljivostih kot preteklo leto. Razen pri maloprodajnih organizacijah zasledimo ugodno rast celotnega prihodka tudi pri nekaterih TOZD v DO E Hoteli. V primerjavi s planom za leto 1979 je realizirala SOZD Emona 20% celotnega prihodka, kar je glede na dinarsko ustvarjanje celotnega prihodka po posameznih dejavnostih relativno ugodno. • AMORTIZACIJA V SOZD kot celoti je znašala skupna amortizacija po zakonskih stopnjah in po stopnjah nad predpisanimi v prvem četrletju 1979 48,768.000 din oz. za 10% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah višja za 12%, medtem ko je amortizacija po stopnjah nad minimalnimi večja le za 4%. Vzrok za tako nizko rast amortizacije je predvsem v tem, da praktično v SOZD Emona nismo aktivirali novih osnovnih sredstev in je ta porast le posledica revalorizacije osnovnih sredstev. • DOHODEK V prvem četrletju je SOZD Emona ustvarila 415 milijonov din dohodka in se je povečal v primerjavi z enakim obdobjem lani za 22% oz. 9% več kot je bila rast celotnega prihodka (index 113). Hitrejša rast dohodka v primerjavi z rastjo celotnega prihodka je posledica počasnejše ra- sti porabljenih sredstev (index 113), kar pomeni večjo ekonomičnost kot celoto. Doseženi dohodek v prvem četrletju predstavlja 20% planiranega za leto 1979. Iz podatkov o razdelitvi dohodka je razvidno, da so se obresti (za obratna in osnovna sredstva) za SOZD kot celoto povečale v manjši meri kot dohodek (index 113), in predstavljajo 29% planiranih za leto 1979. Davki in druge obveznosti so v okviru rasti dohodka (index 121). • OSEBNI DOHODKI IN ZAPOSLENI V obdobju I-III 1979 so porasli osebni dohodki v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 24%, kar pa za Emono kot (Nadaljevanje na 2. strani) Ljubo Filipan, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona je v Ptuju prejel plaketo Emona Merkur Ptuj. Foto: Pešec Petindvajset let ptujskega Merkurja s klimatskimi napravami. Najeto ladjo Patrizio, ki je vaba za številne goste v Istri, da lahko skočijo (3 do 4 ure) v Benetke na enodnevni izlet, bo letos dopolnila še ladja Burja za 120 potnikov, ki jo bodo preimenovali v Lepo Vido, bo pa goste vozila na dnevne ribje piknike. Stala je 250 S milijonov din in predstavlja izredno dopolnilo v počitniški ponudbi Globtoura, zakaj gostje ne žele ostati le ob obali, temveč zapluti tudi na morje. E-informator Ljubljana, 12. maja - Na slovesnosti ob 25-letnici delovne organizacije Emona Merkur Ptuj, ki je bila v Narodnem domu in so se jo udeležili predstavniki ptujske občine in družbenopolitičnih organizacij, gostje drugih delovnih organizacij, SOZD Emone Ljubo Filipan, predsednik, ter Miran Blaha, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emone. Pred četrt stoletja je bilo v tej delovni organizaciji zaposlenih le 15 delavcev, danes pa jih dela že 160, ki ustvarjajo celotni prihodek v višini 200 milijonov din. V svojem razvoju se je delovna organizacija usmerila v neživilsko stroko in tako primerno specializirala svoje prodajalne, načrtujejo pa tudi nove naložbe. Letos bodo obnovili tekstilno hišo Merkur kot specializirano tekstilno blagovnico. Naše geslo »v korak s časom«, pomeni korak v razvoju za delovno organizacijo in zagotovilo potrošniku primerne in solidne postrežbe. Poleg obnove in modernizacije obstoječih prodajnih kapacitet, ki so s srednjeročnim programom predvidene planiramo tudi investicije v nove prodajne zmogljivosti. Gre za pridobivanje nove vrednosti, novih možnosti za boljše gospodarjenje, širšo ponudbo in boljšo akumulacijo. Da bomo lahko dosegli dosegli. Je na slovesni proslavi dejal Marjan Ostro-ško direktor delovne organizacije Emona Merkur Ptuj. Merkurjeve plakete za zvestobo in delo Slovesna proslava v Narodnem domu - Podeljena priznanja in Merkurjeve plakete - Marjan Ostroško prejel medaljo dela zastavljene cilje, bomo morali zelo resno ter z vso odgovornostjo pristopiti k planiranju za novo srednjeročno obdobje, ki bo zelo zahtevno ter bo zahtevalo pri gospodarjenju skrajno racionalnost, pravilno načrtovanje ter vlaganja mnogo naporov vseh zaposlenih za uresničitev zastavljenih ciljev tako na gospodarskem področju, kakor tudi v zagotavljanju še večjega družbenega in osebnega standarda. Vsi se moramo zavedati, da bomo le s pravilnim odločanjem, s prispevkom vseh delavcev, ki združujemo delo v tej delovni organizaciji lahko dosegli zastavljene cilje. Združevanje dela in sredstev v okviru SOZD Emona in preudarjeno načrtovanje so zagotovilo, da bomo zastavljene cilje tudi Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep, da se zaslužnim delavcem za dolgoletno delo in posebno aktivnost pri razvoju in napredku podelijo plakete Merkurja. Merkurjevo plaketo je prejel tudi Ljubo Filipan, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona, s katerim so bili navezani prvi stiki delovne organizacije ter razgovori glede združitve ptujskega Merkurja v SOZD Emona. Nagrajenci Merkurjeve plakete: Tončka Trop Ivanka Meško Milica Jerenko Slavko Jerenko Slavko Koštomaj Milica Vrabl A vreli j a Haladea (Nadaljevanje na 2. strani) Petindvajset let ptujskega Merkurja (Nadaljevanje s 1. strani) Angela Ketiš Karl Vobner Mirko Murko Olga Kroflič Stanko Gašlievič Vlado Purg Mirko Kajžnik Dobre in kvalitetne spremembe so v delovni organizaciji dosegli tudi v samoupravni organiziranosti. »Naši samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije so se v proces samoupravnega organiziranja vključile zelo aktivno, z veliko zagnanostjo, da se samoupravljanje kvalitetno v svojem bistvu dopolni. Da postane delavec zares tisti, ki na podlagi točnih in kvalitetnih informacij odloča tako o svojem delu ter rezultatih dela. Mislim, da smo na tem področju dosegli precej. Seveda pa imamo, na področju samoupravne organiziranosti še precej dela, saj je to aktivnost, ki mora teči vzporedno s poslovanjem. Pravilna pot takšnega or- ganiziranja so tudi referendumi, ki so le končna faza temeljitih razprav po delovnih skupinah in kjer so rezultati glasovanja visoki. Tudi razvoju delegatskega sistema posvečamo posebno pozornost, želimo, da bo delegat zastopal mnenje svoje sredine in v ta namen iščemo razne oblike delovanja delegacij. Ugotovimo lahko, da smo v preteklem obdobju naredili na področju samoupravne organiziranosti precej, vendar je pred nami še precej dela v katera se bomo morali vključevati vsi zaposleni z zavestjo, da je to tudi dolžnost. Da moramo vsi prispevati k razvoju družbe, katere sestavni del smo. Danes lahko s ponosom ugotavljamo, da imamo v precejšnji meri rešen stanovanjski problem, da smo kupili 18 družbenih stanovanj, da smo še precejšnje zneske namenili za indivi-dulane stanovanjske kredite. Tudi na drugih področjih družbenega standarda smo dosegli uspehe, tako v zadnjih letih na področju Pregled doseženega celotnega prihodka od 1. I. do 31. III. 97 Slavko Jerenko, predsednik DS Emona Merkur Ptuj: »Vsi moramo prispevati k razvoju družbe, katere sestavni del smo« Predsednik občinske konference SZDL Ptuj Franc Zadravec je Marjanu Ostrošku, direktorju DO Merkur Ptuj, izročil medaljo dela. Foto: Pešec organiziranega letovanja, družbene prehrane itd. To so rezultati, ki nas spodbujajo k še večji storilnosti ter k hitrejšemu razvoju. Praznovanje našega jubileja sovpada tudi z 60-letni-co Komunistične partije Jugoslavije ter ustanovitve revolucionarnih sindikatov Jugoslavije. To nam mora biti spodbuda in obveza za še plodnejšo delo, za nadaljnji družbeni in ekonomski razvoj naše delovne organizacije«, je na koncu svojega govora povdaril Slavko Jerenko, predsednik delavskega sveta Merkur Ptuj. TOZD 02. DO Celomi prihodek D o h o d e k Doseženo Plan Doseženo 1 n d e x Doseženo Plan Doseženo 1 n d e*. 1-111/1978 1979 I-III/1979 4:2 4:5 1-111/1978 1979 1—II l/l 979 9.7 H- l 2 3 4 5 6 7 8 9 DO Agroemona TOZD Pol jedelstvo-Govedoreja 15.252 103.508 16.568 109 16 6.982 39.168 11.119 161 28 TOZD Prašičereja 28.642 150.703 36.471 127 24 7.752 29.781 9.391 121 32 1 OZD Iovarna močnih krmil 94.6?7 331.975 109.018 115 29 7.508 21.950 6.014 80 27 DS DO Agroemona 3.033 754 25 2.676 668 Skupaj DO Agroemona 138.591 639.119 162.811 117 26 22.242 93.575 27.192 122 29 DO Kmetijska koooeracijg 31.236 161.923 38.865 124 24 1.437 10.429 1.781 124 17. DO Mesna industrija 139.702 753.006 155.821 112 21 20.353 110.831 30.723 151 28 DO Ribarstvo-export 4.590 28.925 5.432 118 19 1.387 7.040 1.542 111 21 DO Emona Commerce TOZD Globus 491.737 ?946.301 477.879 97 16 29.423 132.000 25.820 88 20 TOZD Ag ropi od 20.305 412.489 43.823 215 11 255 34.000 1.740 5 TOZD Obala 10.554 148.438 1-6.749 159 11 2.265 27.200 2.178 96 8 DS E Commerce 16.500 4.228 75 16.500 3.416 2L Skupaj DO E Commerce 522.596 1523.728 542.679 118 15 31.943 209.700 33.154 104 16 DO E Blagovni center TOZD Centromerkur 307.049 1428.500 356.789 116 25 34.976 136.644 30.730 88 22 lOZD Prehrana 379.222 1618.970 372.459 98 23 22.227 120.036 28.474 128 24 I OZD 1 ransport 7.368 50.030 13.757 187 27 3.749 31.089 6.108 163 20 DS DO E Blagovni center 2.524 13.529 3.099 123 23 1.942 13.529 2.613 135 1?- Skupaj DO Blago/ni center 696.163 3110.929 746.104 107 24 62.894 301.298 67.925 108 23. DO E MeHcur TOZD Maloprodaja 255.438 1381.804 31.7.976 125 23 35.878 212.917 42.646 119 20 TOZD Trg.hiša MaximaH u poredenju s istim azdobljem lanske godine, 2n°sio je 20,9%. Globalno °‘edano, u SOUR-u kao ce-smanjio se je fizički Pim realizacije za skoro /o- Izvanredno nizak po-ast celokupnog prihoda je Prvom redu u RO E Com-?erce (index 104) i RO E lagovni center (index osnovna • AMORTIZACIJA U SOUR-u kao celini iz-nosila je sveukupna amortizacija po zakonskim stopama i po stopama iznad propisanih u prvom tromesečju 1979 god. 48.768.000 din, ili za 10% više nfego u istom razdoblju prošle godine. Amortizacija po prepisanim minimalnim stopama viša je za 12%, dok je amortizacija po stopama iznad minimalnih viša samo za 4%. Uzrok ovako ni-skom porastu amortizacije je u prvom redu u torne, što u SOUR Emona praktično nismo aktivisali nova sredstva, te je okviru porasta (index 121). dohotka Pregled najvažnijih elemenata poslovanja SOUR-a Emona u prvom tromesečju 1979 koje zbog velikog .Pela (50% celokupnog do-p,0c[ka SOZD Emona) u = °balu uteču na ovakav Nltat st- °> ako promatramo po-dgjjPPti celokupni doho-k Po pojedinim radnim t Sknizacijama, vidimo da r nije tako. Zadovoljiv po-ast celokupnog dohodka p?stižu u prvom redu orga-JZacije s područja malo-^r°daje in to čak do 35% p°rasta celokupnog do-Poka (OOUR Trgovina na ai° u RO Posavje) s trgovini kapacitetima ko ji q ,lsti kao prošlogodišnji. 0r lrn kod maloprodajnih v ^Pizacija opažamo po-j Jan porast celokupnog Qpkodka i kod nekih tej. kiR u sastavu RO E Ho- 1qH Poredenju s planom za cw'9-u god. SOUR Emona tv, rila je 20% celokup-r0® dohodka, što je s obzi-nip na dinarsko ostvariva-Pon celokupnog dohodka Pojedinim aktivnostima relati vno zadovoljavajuče. ovaj porast samo posledica revalorizacije osnovnih sredstava. • DOHODAK U prvom tromesečju je SOUR Emona ostvarila 415 miliona din. dohotka, te se je ovaj povečao za 22 u poredenju s istim raz-dobljem prošle godine, odnosno za 9% u odnosu na porast celokupnog prihoda (index 113). Brži porast dohotka u poredenju s ra-stom celokupnog prihoda posledica je sporijeg porasta utrošenih sredstava (in-dex 113), što predstavlja veču ekonomičnost u celini. Dohodak postignut u prvom tromesečju predstavlja 20% programiranog za god. 1979. Iz podataka o podeli dohotka očito je da su kamate (za obratna i osnovna sredstva) za SOUR kao celinu porasle u manj oj meri nego dohodak (index 113), te one pred-stavljaju 29% programiranih za 1979 god. Poreske kao i druge obaveze su u • LIČNI DOHOCI I UPO-SLENI U razdoblju od I,—III. 1979 lični dohoci porasli su ■ u poredenju s istim raz-dobljem prošle godine za 24%, što za Emonu kao celinu znači nepoštivanje re-zolucije o ekonomskem razvoju SRS za god. 1979, kad znamo da je dohodak porastao u manjoj meri (in-dex 122). Jasno je da ova konstatacija ne vredi za sve organizacije udruže-nog rada, jer znamo da su neke (malobrojne) organizacije u SOUR Emona poslovale po načelima navedene rezolucije. Presečni netto lični dohodak na uposlenog, izračunat po radnim časovima, iznosio je u Emoni kao celini u prvom tromesečju o. g. 6009 din, te je za 25% viši od prošlogodišnjeg u istom razdoblju. Ako uporedimo prosečni lični dohodak po zaposlenem s prosekom SRS u privredi (prema publikaciji Zavoda SRS za statistiku) vidimo, da je ovaj u Emoni još uvek niži za 10%. Prosečan broj uposlenih izračunat prema radnim časovima se je u prvom tromesečju o. g. u poredenju s istim razdobljem prošle godine smanjio za 1%. Ako ovo usporedimo s planom za 1979 god. znači da je u SOUR kao celini bilo 7% manj e uposlenih, nego što je bilo planirano. • DEO DOHOTKA ZA FONDOVE SOUR Emona kao celina ostvarila je u prvom tromesečju o. g. 27,957.000 ostat-ka za poslovni i rezervni fond, što predstavlja 11% plana za 1979 god., a to je takoder za 23% više nego u istom razdoblju 1978 god. Istovremeno moramo kazati da je čak IO OOUR, odnosno jednovitih RO, od ukupno 42 u SOUR-u Emona, poslovalo s gubit-kom. Kod večine je uzrok gubitka u sezonskoj prirodi poslovanja, to vredi u prvom redu za hotelijersko turističku aktivnost. Rezultati OOUR-a, odnosno RO koje su poslovale s pozitivnim rezultatom su relativno zado volj avaj uči. Razveseljiv je u svakom slučaju pozitivan finansij-ski rezultat u svim proizvodnim organizacijama. Deo dohotka, koji su pojedine OOUR, odnosno RO, namenile u fond zajedničke potrošnje nakon obračuna za prvo tromesečje iznosio je za SOUR Emona 23,568.000 din, te je za 43% viši od prošlogodišnjeg u istom razdoblju. U poredenju s planom, to predstavlja 17% godišnjeg plana. Ako usporedimo porast dela dohotka za fond zajedničke potrošnje s rastom dela dohotka za poslovne fondove (index 123) može-mo ustanoviti, da je bio porast dela dohotka za fond zajedničke potrošnje znatno brži. ga radi održavanja konta-kata s poslovnim patneri-ma, dok se ugovori zaklju-čuju krajem tekuče i počet-kom sledeče godine. Tu smo zatekli i gospodi-na Hejnemana, predstavnika firme »Strube« iz SR Nemačke, koji se ljubazno odazvao na našu molbu i izneo nam osnovne motive saradnje sa »Emonom« i u kolikoj meri je njihovo pri-sustvo značajno na načem tržištu. Firma »Strube« saradju-je s »Emonom« od 1974. godine i od tada stalno su-deluje u jednom delu izlož-benog prostora »Emone«. S vrha izlaganja i prisustvo na sajmu su kontakti sa kupcima semena šečerne repe sorata firme »Strube.« Takodje koriste priliku za izmenu iskustava u proizvodnji kako semena šečerne repe, tako i proizvoda industrijske šečerne repe. Uglavnom su komitenti sa područja Vojvodine, Slavonije, Baranje, Uže Srbije i Makedonije. Komitenti su sve šečerane i to s ir o vinski odeli šečerana koji vode brigu o proizvodnji šečerne repe. Tako se, izgradnjom novih šečerana proširuje krug komitenata. Prošire-nje površina pod šečernom repom u Jugoslaviji, proširuje se i krug delovanja firme »Strube«. Firma »Strube« izlaže na »Emoninom« štandu za sada uglavnom dve sorte semena šečerne repe sa ko-jim su najviše prisutni u Jugoslaviji i to: GEMO 3967 - MONOPUR i KARPO. To su savremene genetski monogrmne triploidne sorte šečerne repe - tipa NZiZN - sa visokom tehnološkim kvalitetom. Sigurni kvalitet semena, sa visokim sadržajem šečera. Stanovita otpornost prema cercospori. Jednolična višina glava i visok prinos pročiščenog šečera. To su ukratko dve sorte sa sigurnim prinosom, posebno što ne iziskuju ručni rad, -to j st. okopavanje. Osnovni motiv koga se pridržavaju stručnjaci firme »Strube« prilikom upo-trebe oplemenjivača semena čečerne repe je sledeči: • jedno zrno, jedan plod • da svako zrno izraste • da plodovi budu uredno rasporedjeni u skladu sa agrotehičkim merama. Pored ovih dveju sorata, firma »Strube« preporuču-je još četiri sorte koje če postepeno ulaziti u jugo-slovenski asortiman šečerne repe. Inače, oni još sara-djuju i sa institutima koji rade na ispitivanju i una-predjenju proizvodnje šečerne repe. Posebnu paž-nju posvečuju dobrom kvalitetu semena što je osnovni preduslov sigurne i dobre proizvodnje šečerne repe. Predstavnici firme »Strube« takodje organizu-ju u zajednici sa institutima predavanja iz područja uzgajanja šečerne repe vrše razmenu iskustava sa jugoslovenskim partne-rima. Na kraju, gospodin Hej-neman je rekao i to, da su vrlo zadovoljni saradnjom sa »Emona-Komerc« iz Ljubljane koja ih zastupa na području Jugoslavije i koja uspešno sprevodi sve poslove zastupanja. ZORKA VUJIČIČ ZEMLJE U RAZVOJU U borbi za hranu 46. medunarodni poljoprivredni sejam u Novom Sadu - Novi Sad, 11.-20. maj Medunarodni poljoprivredni sajam u Novom Sadu je izmedu ostalog i naj-veča specijalizovana tržiš-na manifestacija u svetu. Sajam obuhvata izložbeni prostor od 300 hiljada kva- CITAOCI - ureflujle E-informalor ttanr 0rfnat°r je vaš list, zato suradujte i pomozite nam da ga RpUn'Vm° takvim kakav želite da hude! *n°eučn °t-aj upitn.ik’ izrežite ga i pošaljite na našu adresu, po ^——.__________________ 0 Prvo pročitate kad dobijete list? Da li su dosadašnje zagonetke preteške prave? prelake - taman Koju rubriku i s kojeg područja da uvedemo? Dobivate li E-Informator: redovito - povremeno - s zakašnje- njem uopšte ne dobivate? Ako ne dobijete E-Informator: potražite ga - svejedno vam je - zahtevate ga - pročitate ga kasnije Da li ste muški? Ženska? Imate manje nego srednjoškolsku -srednjoškolsku naobrazbu? srednjoškolsku - više nego Vam se je u ovom broju nešto doista svidalo? Zašto? Radite u proizvodnji - u uredu - u trgovini - na terenu? 0 čei 111111 b* vi pisali da ste novinar ili stalni dopisnik? Imate manje od 18 - od 18 do 30 godina? od 30 do 50 - više od 50 ueea c (O k* ?e »»smo setili? Po Va^1 bogadaju ili problemu bismo morali pisati, što smo Pisali mišljenju zaboravili, odnosno o čemu smo premalo ’ 11 koSa bi morali intervjuisati?) «^rižalii7am °biik nagradnih zagonetki najviše svida? jena J e Rebusi Magični likovi Piramide Vre- s Pitanjima i odgovorima (okruživanje)____________________ Odgovarajuče zaokružite ili potertajte. Anketu čemo objaviti’ više puta, vodit čemo računa o svim vašim napomenama, idejama i savetima. Želimo izdavati list, koji če vam se svidati i takav kakav želite da bude, jer je to vaše pravo i naša dužnost. U torne čemo uspeti samo uz vašu pomoč. Naša adresa je: Uredništvo E-Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2 Uredništvo E-Informatora če nagraditi najbolju ideju ili predlog, kao što obično nagradujemo križaljke. U slučaju, ako želite saradivati kod žrebanja nagrada napišite vašu punu adresu. Zahvaljujemo na saradnji. dratnih metara i okuplja više od 1600 učesnika iz ce-log sveta. U sklopu tradicionalne institucije nagra-dnog ocenjivanja kvaliteta poljoprivredno prehrambenih proizvoda, ambala-že, poljoprivredne mehanizacije i opreme, te priplo-dne i tovne stoke, uzelo je učešče i oko 450 domačih proizvodjača. Veoma bogat program poslovne i stručne aktivnosti stručni i poslovni sastanci, komercialna ugovaranja, kao i brojne posete inostranih izlagača upotpunjuju sadr-žaj ove jedinstvene sajam-ske priredbe. Sem toga, on ima pretenzij u da na jednom mestu okupi zainteresovane pro-izvodjače hrane i da posta-kne razvoj agrokompleksa u celini. Zanimljivo je to, da se na ovom području več dugo godina ostvaruju kontakti zainteresovanih privrednika, odnosno OUR poljoprivredno prehrambenih proizvoda. Održavanje sajma jje u duhu dosadašnje realizacije srednjoročnog plana razvoja agroindustrijskog kompleksa od 1976-1980. godine. SARADNJA SA ZEMLJAMA U RAZVOJU Na Novosadskem sajmu je, naročite, bilo zapaženo učešče izlagača zemalja u razvoju, u sklopu tradicionalne izložbe »Zemlje u ra- zvoju«. Zaključeni su prvi poslovni aranžmani. Kako unaprediti izvoz poljoprivrednih proizvoda u zemljama u razvoju - bila je glavna tema razgovora skupa predstavnika zemalja u razvoju. Ivan Gros, generalni sekretar Izložbe zemalja u razvoju, posebno je naglasio: »Očekujemo da če i ovogo-dišnja sajamska priredba -na kojoj medu trideset tri zemlje nerazvijenog sveta učestvuju i predstavnici 16 najsiromašnijih zemalja u razvoju - doprineti uspo-stavljanju dobrih poslovnih odnosa ne samo sa Ju-goslavijom, več i sa drugim zemljama izlagačima sajma na kome izlaže više od 40 zemalja iz celog sveta«. Da je velika pomoč pru-žena izlagačima iz zemalja u razvoju svedoči činjenica da na ovoj medunarodnoj manifestaciji zemlje u razvoju ne snose troškove sa-jamskog izložbenog prostora. SveEmona iz Ljubljane u saradnji sa SIP-om. Opšta je konstatacija svih učesnika sajamske priredbe da ovu saradnju treba razvijati i u buduče, kroz kvalitativno nove vi-dove uspostavljanja poslovnih odnosa. Zemlje u razvoju su za tu saradnju posebno zainteresovane. Mnoge naše DUR ima ju učešče u konkretnim poslovnim aranžmanima sa ovim zemljama, što je inici-rano i dogovorom o razvoju agroindustijskog kompleksa. Istovremeno je dat i podstrek da se sa ovom saradnjom nastavi, a posebno da se raz vi ju odnosi i sa trgovinskim organizacijama. ZORKA VUJIČIČ ■ IZ RUŠEVIN NOV HOTEL Proizvodnja rib v obeh ribogojnicah je - v celoti vzeta - zelo ugodna. Povečanje proizvodnje tržnih postrvi v odnosu na leto 1977 je večje za 25.000 kg. To povečanje je brez dvoma sad prizadevanja naših delavcev, ki delajo v proizvodnji rib. Povečanje je doseženo na istih vzrejnih površinah, ki so bile tudi v letu 1977. Poleg prizadevnega dela moramo omeniti tudi nekatere zelo ugodne činite- ■ DESET LET OBLJUB Zastarela Emonina moda na Bledu Emona-moda Bled je prodajalna konfekcije, v kateri je zaposlenih šest prodajalk, med njimi ena vajenka, ki se »skriva« v prvem nadstropju navidez lepe stavbe. V pritličju je namreč samo okusna izložba, ob njej pa lepe stopnice, ki zavijajo navzgor. Ali je prav to ali še kaj drugega napaka, da se človek prehitro obrne, preden doseže v trgovino, je vprašanje. Marija Zupan, poslovodki-nja te male skrivnostne prodajalne, pravi, da je sredi maja minilo deset let, od kar so padle prve obljube, kako bodo v pritličju uredili samopostrežno trgovino in še marsikaj, vendarle se ni nič zgodilo. Ker je v trgovini - zaradi zastarelosti opreme in prostora se zdi bolj kot večje skladišče - zaposlenih le šest prodajalk, mora vsaka za dva dni na mesec potegniti redni delovnik, da ulove delovni čas od 7. do 19. ure vsak dan. Lani je prodajalna presegla plan za 10 odstotkov, letos kaže bolj slabo, saj je v sosedstvu dobila modernejšo konkurenco. Ce bi bila prodajalna v pritličju, pravi poslovodkinja, bi zanesljivo delala po 40 odstotkov več prometa. In kaj je spodaj? Skladišče gradbenega materiala. Ali samopostrežba, ki bi bila potrebna ali moderna prodajalna konfekcije, morda pri- hodnje leto, morda kasneje, se sprašujejo prodajalke, ki jih pesti dejstvo, da je Murka poleg v zadnjih treh letih trikrat moderniziralo svojo prodajalno. Marija Zupan, Zdenka Radovič, Olga Bolčina in Neva Husar so deset let zaposlene v tej trgovini, ki je to obletnico preživela sredi maja, medtem ko se bo Bernarda Sušnik letos izučila. Za doseganje plana se je v takih razmerah vsako leto treba bolj potruditi in ga loviti za rep, pravijo prodajalke, ki upajo, da bodo prihodnje leto, ko bodo tudi uradno praznovale desetletnico, dočakale obnovo in modernizacijo svoje prodajalne konfekcije. Delavci celjskega Ingrada polagajo temelje za novo kaj sob z kompletnimi sanitarnimi priključki in uredilo nekaj povešenih stropov. Obnovila se bo kompletna fasada, zamenjala dotrajana okna, obnovile rolete in napisi. Problemi s katerimi se kolektiv že srečuje so v tem, da imamo okrnjene kapacitete t. j. manj hotelskih sob, ukinitev vrta in vrtne dvorane. Tudi s samo gradnjo samo ovirani vsled prometa s strojno mehanizacijo in kamionskimi prevozi. Najhujše pa bodo nastopile razmere ko se bo odstranjevala obstoječa streha in pa ko bo morala biti naša hiša v celoti zaprta, ko se bosta združevala novi prizidek s starim delom ca. 4 mesece in to bo nastopilo verjetno v mesecu decembru do zaključka. V tem obdobju bomo skušali da bodo naši zaposleni koristili svoje dopuste tako za leto 1979 in 1980. Preostalo razliko pa bomo izkoristili za razne specializacije in za premostitvene zaposlitve v naših TOZD Emona hotelov in pa pri sorodnih podjetjih v Celju. V primeru, da nas bo v času same izgradnje zaradi zmanjšanja obsega poslovanja in motenja pri izgradnji doletela izguba in prav posebno ko bomo morali biti zaprti, bomo primorani zaprositi vse delovne organizacije združene v SOZD Emona za solidarno pomoč. Dodatni problem se bo pojavil z srednjeveškim stolpom. Njega bomo sicer fasadno obnovili in uredili novo strešino po navodilih Zavoda za spo- Iz ruševin stare celjske Evrope bo zrasla nova meniško varstvo. Pripominjamo, da je stolp v naših osnovnih sredstvih, je pa kulturno zgodovinski spomenik I. reda in bomo zaradi tega zaprosili lokalne in republiške organe, da prispevajo svoja finančna sredstva za njegovo obnovo. Pripominjamo tudi, da v kolikor temu stolpu ne bomo namenili neke namembnosti ne bo zaživel in bo prepuščen propadanju. Po našem mnenju bi tam najbolj odgovarjal lokal za mlade s programskim diskom ali za igralnico v obliki »mini Cassina«. Nadalje bo nastal problem za založbo vseh potrebnih propagandnih edicij, ker bomo morali že do jesenskega roka seznanjati jav- nost kakor tudi domače in tuje turistične agencije o naših novih kapacitetah. Pripominjamo, da bo hotel Evropa po svoji celotni rekonstrukciji v Celju naj večji hotelski objekt, če primerjamo, da ima hotel Celeia ca. 110 ležišč in hotel Merx ca. 55 ležišč. Hotel Evropa bo dosegel kategorijo »B« in ca. 70% obstoječih sob bo imelo vse odgovorjajo-če sodobne sanitarije. Glede finančnih sredstev za propagando bomo naslovili vlogo na izvršni svet skupščine občine Celje, da nam bi omogočil koriščenje pri nas zbrane turistične takse, ki bi jo namensko uporabili v te namene. Prav posebno pozornost posvečamo novim kadrom in smo pristopili k dodatnemu štipendiranju III. letnikov. Na ta način smo jih že nekaj vezali z odgovorjajočimi pogodbami-To akcijo še želimo razširiti in se bomo obrnili na fond za štipendiranje v občini Celje. Tudi stanovanjskim rešitvam posvečamo vso pozornost in bomo letos pridobili dva nova stanovanja. Ker teh namen; skih sredstev nimamo dovolj si bomo morali pomagati, da bomo samske delavce, ki so iz oddaljenih krajev omogočili zasedbo nekaterih mansardnih sob. MILOŠ PLANINŠEK ■ IZ DO EMONA RIBARSTVO - EXPORT Postrvi se rede v bistri Krki lje, in sicer: ugodno povprečno temperaturo vode in zraka skoraj skozi vse leto, razen zadnjih dveh mesecev, dobro oskrbo z relativno dobro krmo, ki bi lahko bila še boljša, večjo pozornost pri krmljenju, ki jo je nujno še izboljšati. Naši ribogojci še niso naredili prelomnice glede števila dnevnih obrokov, ki pa so izrednega pomena. Še vedno je prisotna neka konzervativnost na tem izredno pomembnem področju. Nujno je, da ta problem takoj odpravimo. Če odpravimo to zaostalo pojmovanje, moramo doseči še večje rezultate. Torej krmiti je potrebno: zarod osemkrat, mladice štiri do šestkrat in konzum dvakrat dnevno. Poleg briketov je koristno krmiti še morske ribe in drugo svežo krmo, zlasti goveja jetra. Mislim, da se ne motim, če rečem, da je možno povečati proizvodnjo na obstoječih vzrej nih površinah. Bistvo je v tem, da o tem vprašanju dnevno skrbimo in si prizadevamo. Povečanje proizvodnje je osnovna naloga vseh ribo-gojcev in še posebej obeh obratovodij. Še vedno se dogaja, da ribogojec krmi ribe brez podatka o dnevni temperaturi vode, čeravno ve, da je to osnova za pravilno in učinkovito krmljenje. S tako prakso moramo prenehati. Tu ni možno trpeti nobenih opravičil in pojasnil, preprosto rečeno, to je malomarnost. Zakon o združenem delu terja, da je vsak delavec plačan na osnovi rezultatov svojega dela. To načelo ni težko izpolniti, če vsak delavec skrbi za to, da je ta rezultat čim večji. Uspeh bo dosežen, če vsak za svoje delo čuti največjo odgovornost. To je pri nas v dobri meri že prisotno, vendar je to prisotnost in učinkovitost nujno še izboljšati. prirast 101.000 127.000 125 nakup 97.000 64.000 60 skupaj 256.000 256.000 100 konverzija briketov 2,8 2,07 72 ostalo 0,44 0,37 84 Navedeni podatki nam nazorno kažejo, da smo v celoti napredovali v proizvodnji rib. Rezultati pa vendar niso takšni, da bi lahko bili preveč ponosni. Primerjava z drugimi pokaže, da smo še v zaostanku. Naš cilj mora biti vsaj 40 kg letnega prirasta na enoto prostornine. Proizvodnja je v preteklem letu s 106% v odnosu na leto 1977 dobro poslovala v finančnem pogledu. Količinski uspeh pa je izražen s 125%, kar pomeni, da je občutno večji kot v letu 1977. Odkup in izvoz dvoživk, mehkužcev in reptilij: Nekaj podatkov za primerjavo: leto 1977 leto 1978 % zaloga 58.000 66.000 113 Pri odkupu in izvozu smo bili v preteklem letu pod planom. Da nismo uspeli izpolniti plan, ki je predvideval 9,332.000 din, dosegli pa smo samo 8,100.000 din ali 87%, je več razlogov in sicer: • Ze vrsto let ugotavljamo, da na tržišču odkupa žab, želv in polžev ter rakov dejansko vlada anarhično stanje. Zaradi tega so odkupne cene v primerjavi z letom 1977 narasle za 40%, prodajne pa manj kot za 10%. • Naša oddaljenost od področja, na katerem je odkup in veliki apetiti prekupčevalcev. • Zelo veliko podjetij iz drugih panog, ki se zadnja leta veliko ukvarjajo z odkupom dvoživk, mehkužcev in reptilij, zlasti tistih, ki jim to ni vir za obstoj. Šubjektivne težave so v naši organizaciji. Če omenim samo nekatere: • Za našo DO je značilno, da zelo malo obdelujemo odkupna področja, da neradi hodimo na pot, da nimamo tesne povezave z dobavitelji, ki se po svoji mentaliteti precej razlikujejo. • Da pri nas vlada pre cejšnje samozadovoljstvo, ali celo fatalistično pojmovanje, da »bo že kako«, kar pa se na koncu leta lahko maščuje. Poleg tega je še premalo samoupravljalske zavesti in odgovornosti, da ustvarimo več. Zelo radi vidimo, če nekdo drug opravi naše delo, češ ta bo bolj uspešen in povrhu tega, meni tega ni potrebno opraviti. Vprašam se, kako dolgo lahko tako delamo. V letošnjem planu predvidevamo večjo realizacijo izvoza. Zato morajo vsi, ki so neposredno zadolženi za odkup in izvoz, resno napeti vse sile za izpolnitev plana. V lanskem letu srno samo pri polžih dosegi1 večjo realizacijo v primerjavi z letom 1977. Vse ostalo: žabe, želve, raki in močeradi, zlasti pa žabe, s° daleč pod planom. V tem letu moramo biti bolj agd' ni in če je treba, tudi bolj agresivni. Samoupravna organiz1' ranost in prizadevanje za razvoj le-te ni na posebn1 višini. Manjkajo nam še določeni pravilniki, ki jih moramo oblikovati. Pogrešam večjo skrb za poslovanje podjetja s strani samoupravnih organov. Mislim, da morajo biti samoU; pravni organi bolj aktivo1 in se bolj odgovorno vest1 ter bolj skrbeti za gosp0' darsko poslovanje naše delovne organizacije. Danes, ko odločate o rezultatih gospodarjenja v lanskem letu, morate predvsem skrbeti, da se zagotm vi taka delitev dohodka, k1 omogoča rast in uspešn0 delo naše DO v bodočih 1°' tih. Pri tem pa skrbeti za to, da bo vloženo del°> trud, prizadevnost in odg0' vornost vsakega posameznika pravilno ovrednotena- Nujno je, da zastavim0 vse sile za boljše rezultat6 v letošnjem letu. Posebn0 pa smo dolžni skrbeti za razvoj samoupravljanja ter bolj organizirati delovanj6 naših samoupravnih org3' nov. M. JAKOVLJEVIČ - Po več letnih pripravah in nekaterih zapetljajih se je končno prižgala zelena luč za gradnjo novega hotelskega trakta in rekonstrukcijo starega hotela Evropa v Celju. Po vseh izvršenih popravkih projekta in z doseženimi soglasji na nivoju SOZD Emona Ljubljane in interne banke Emona Ljubljana je izvršilni odbor Ljubljanske banke -Splošne banke Celje odobril svoj kreditni delež pri tej investicijski naložbi v znesku 52 milijonov dinarjev, za lastna sredstva investirorja pa je dal garancijo. Najemojemalec tega kredita je interna banka Emona Ljubljana in je ta pogodba bila podpisana 17. 1. 1979. Ta kredit je odobren za dobo 16 let z 8% obrestno mero. Ljubljanska banka - Gospodarska banka Ljubljana je odobrila SOZD Emona Ljubljana, interni banki Emona za DO Emona hoteli, TOZD hotel Evropa Celje kredit v znesku 15,241.000 din z 6% obrestno mero in dobo vračanja 16 let. Udeležba SOZD Emone Ljubljana potem interne banke Emone iz združenih sredstev je 24,440.000 din. Razen navedenega nam je interna banka Emona Ljubljana omogočila še svoj prispevek za komunalno urejanje zemljišč v znesku 4,830.000,000 din, 4,8% prispevka za energetiko v znesku 4,304.016 din in za interca-larne obresti ca. 5,000.000 din. Razvojni cneter Celje, TOZD Inženiring je izvedel licitacijo za prevzem vseh del. V tej licitaciji sta sodelovala Ingrad Celje in Gradis Celje. Najugodnejši ponudnik je bil Ingrad Celje in dela je prevzel TOZD Laško. 18. 1. 1979 je bila podpisana pogodba »na ključ« v znesku 86,320.482,26 din med DO Emona hoteli, TOZD hotel Evropa Celje in Razvojnim centrom Celje. Razvojni center Celje in Ingrad Celje sta 12. 12. 1978 podpisala skupno izjavo in se dogovorila, da odgovarjata za vse nastale presežke v razmerju 25% RCC in 75% Ingrad Celje do vseh gradbenih, obrtnih in instalacijskih del. Nadalje so podpisali Ingrad Celje, Razvojni center Celje in TOZD hotel Evropa Celje medsebojni sporazum v katerem so se sporazumeli zaradi smotrne porabe sredstev, da imenujejo po svojih delavskih svetih po dva predstavnika v izvajalsko projektni svet za koordinacijo z vsemi poo- blastili. Predsednika izvajalsko projektnega sveta pa bo imenoval izvršni svet skupščine občine Celje kot predstavnika družbenopolitične skupnosti. Nov hotelski trakt bo zgrajen na južni strani sedanje dvonadstropne stare hotelske stavbe na prostoru, ki je bil poprej vrt, vrtna dvorana in stanovanjska hiša. Z novim prizidkom bomo pridobili 140 ležišč v 88 sobah in če še vključimo 54 ležišč z 31 sobami iz starega dela bomo skupaj imeli 119 sob z 194 ležišči. Na novo bo zgrajenih 3082 m2 površin, adaptiranih pa bo ca. 2500 m2. Glavni hotelski vhod tako za novi in stari del hotela bo iz Cuprijske ulice (nasproti Lesnine). Tam bo nastala nova recepcija, novo stopnišče in dvigala, nov hotelski hol in družabni prostor za hotelske goste. Ob Cuprijski ulici bo locirana nova tripredelna restavracija s ca. 140 sedeži. Ob ko-cenovi ulici bo nastala nova sodobna kuhinja za ca. 400 obrokov. V podaljšku Koceno-ve ulice bodo novi prostori za upravo in nove sanitarije za goste. V kletnih prostorih pod novim delom bo ob Kocenovi ulici prostor za napajanje eko-nomata in nad tem prostorom ob srednjeveškem stolpu bo nova kurilnica. V kletnih prostorih ob Cuprijski ulici bodo dvonamenska zaklonišča in poleg njih razne hladilnice. Ob Kocenovi ulici v kletnih prostorih pa bodo nove sanitarije za zaposlene moške in žensko osebje z odgovorjajočimi garderobami. Iz obstoječe restavracije in posebne sobe ter sedanjega espressa bo urejen nov »Bistro« po vzorcu »Daj-Dama« v Ljubljani. Ta bo v celoti obrnjen proti Titovem trgu in bo imel svoje sanitarije. Na predlog Komunalne skupnosti Celje bo izvršena na Titovem trgu revitalizacija peš cone in tako bomo uredili v dolžini hiše do sredine obstoječega cestišča prostor z mizami za strežbo gostov v poletnem času. Parkirni prostori bodo ob hotelu v Cuprijski ulici m še dodatno v garažni ploščadi, ki bo nasproti Razvojnega centra v Celju. V stari stavbi bo izvršena naslednja rekonstrukcija; stara strešina se odstrani in pride nova. Na tem prostoru bo urejenih 18 sob s 35 ležišči. Adaptirale se bodo sanitarije v I. in II. nadstropju ter uredilo ne- Nova Evropa v Celju * SREČANJE NA RADIU Prišli, odgovorili, zmagali Na javni radijski oddaji »Srečanje« ekipa Emone premagala ekipi ABC Pomurka in Rika iz Ribnice - O zmagi odločala dodatna vprašanja -Naslednje srečanje bo 9. maja letos. Ribnica, 11. aprila - V Nabito polni dvorani do-jba JLA v Ribnici na Do-!ehjskem so se na četrti Javni radijski oddaji, ki jo °rSanizira radio Ljubljana pod nazivom »Srečanja«, pomerile med seboj paipe ABC Pomurke, Rika jz. Ribnice in Emona iz Ljubljane. Ekipe so mora-le odgovarjati na vprašanja o proizvodnji in delavcem samoupravljanju. v$aka ekipa je na oddajo Povabila tudi svojega gosta. , Gostitelji, ekipa DO Ri-*° iz Ribnice so povabili C°jstra Bojana Adamiča, p1 je domačin, ekipa ABC °murka mladega Primo-„a Ulago, letalca na smu-Ceh, ki se je na letošnjem vetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Pla-odlično izkazal, ekipa OZD Emone pa je pova-Jla Aleša Kunaverja, znanega slovenskega alpini- ^se ekipe so morale od-§°varjati tudi na vprašanja Poznavanju svojih gotov. Vsak pravilen odgo-v°r je prinesel ekipi dolo-CeUo število točk. Zmagala " ekipa Emone le s točko Prednosti pred ekipo ABC omurka, ki je ves čas vejala za favorita, saj je brez aPorov zmagala že na treh Prejšnjih oddajah, in sicer Prvič v Ptuju, ko je premagala ekipo Tama iz Maribo-a in ekipo ptujske Perut-me. Drugič je v Mozirju Premagala ekipi SOZD obrine in Kombinata iz /vke. V Murski Soboti pa kipi Avtoradgone iz Gorje Radgone in DO Varala SOZD Gorenje. ^.Xse do konca oddaje je u° vzdušje napeto, ekipa rka iz Ribnice je zaostala, panje med ekipama ABC emurke in SOZD Emone a ]e bilo neodločenojzato- eodločeno, zato je bilo očitno, da bodo o zmagovalcu odločala dodatna vprašanja. Na vrsti je bila ekipa ABC Pomurke. Nataša Dolenc, napovedovalka radia Ljubljane je postavila vprašanje: »Pod pokroviteljstvom predsednika Tita se danes v Novem Sadu začenjajo 24. jugoslovanske gledališke igre. Ena od zanimivosti iger je prav gotovo predstavitev Jovanovičevega SKOPJA v izvedbi kar treh gledaliških hiš. Naštejte vsaj dve, ki bosta predstavili omenjeno delo.« In prav tu se je ekipi iz ABC Pomurke zataknilo. Nepravilen odgovor ekipi ni prinesel nobene točke. Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane so sicer navedli, omenili so tudi Dubrovnik, kar pa ni bilo pravilno in dovolj. Morali bi navesti še Center za kulturno dejavnost ZSM Zagreb ali Skopje. Na vrsti je bila ekipa SOZD Emone. Na obrazih Emoncev je bilo opaziti rahlo napetost. Od desetih oziroma devetih vprašanj so si izbrali vprašanje številka sedem. Nataša Dolenc ga je prečitala: »Neuvrščene države se pripravljajo na šesto konferenco šefov vlad ali držav. Kje bo ta konferenca?« »V Havani na Kubi,« je kot iz puške izstrelil odgovor Borut Lasič, ki je poleg Ane Senečič in Matjaža Hlačarja zastopal barve Emone. »Pravilen odgovor,« je pritrdila Nataša in aplavz v Vprašanje je postavljeno, časa za premislek ni, treba pa je pravilno odgovoriti. Zmagovalna ekipa Emone - Jure Križnar, Ana Senečič in Matjaž Hlačar Ponovna zmaga v Portorožu jawtorož’ 9- maia ~ Na Peti bie \r.adi-*ski oddaji »Sreča-avdi’,1 je bila v Portoroškem kat« • lJU’ i® ekipa Emone, v Matul s® bili Ana Senečič, Bla 82 khacai- in Jure Križnar la Jf^be&a centra, premaga-b0| ,'Pi portoroške Droge in Efti., e. Mehanotehnike. ek, ®ci 50 zbrali deset točk, ekin Mehanotehnika 6 in Pa Droge 4 točke. V zadnji oddaji, ki bo po vsej verjetnosti junija na Jesenicah, se bodo Emonci pomerili z novimi nasprotniki - železarji in trgovci z Jesenic. Naša ekipa je kar dobro odgovarjala ter si pridno nabirala točke. Zataknilo se jim je le pri šaljivem vprašanju, ki ga je postavil Janez Hočevar-Rifle: »Kaj je v Emoninih trgovinah za vse kupce brezplač- dvorani je pozdravil zmagovalce. Pohvaliti je treba tudi Matjaža Hlačarja, ki je na vprašanje, koliko himalajskih odprav je vodil Aleš Kunaver zelo obširno navedel vse štiri - odpravo na Hindukuš leta 1968, Anapurna II in IV leta 1969 in dve odpravi na Makalu leta 1972 in 1975. leta. Povedal je celo, da leta 1975 prvič niso prišli na vrh, drugič pa jim je uspelo. Pravilno je odgovoril tudi na ogrevalno vprašanje, ko je moral iz števila Emoninih hotelov, zadnje številke v letnici, ko smo praznovali našo tridesetletnico in števila naših podjetij v tujini sestaviti številko, ki pomeni višino Mt. Everesta - 8847 m. Ne nazadnje moramo pohvaliti tudi edino žensko zastopnico v ekipi Emone Ano Senečič, ki je po posvetovanju ekipe samozavestno odgovorila v mikrofon pred številnim občinstvom v dvorani in tisočimi poslušalci pred radijskimi sprejemniki. Za naslednjo oddajo, ki bo 9. maja 1979, po vsej verjetnosti nekje na slovenski obali, so Emonci izzvali Delamaris iz Izole in Grosista iz Nove Gorice. Poslušali jih boste lahko doma pri radijskih sprejemnikih, jih spremljali in bodrili, mi pa bomo o tem poročali v naslednji številki našega glasila. Držimo pesti! ZVONE GJURIN SKRIVALNICE V »Delu« z dne 30. marca 1979 smo prebrali naslednjo vest: MAJA NOV POTROŠNIŠKI CENTER KOPER - V naselju za gradom raste nov, težko pričakovani potrošniški center. Pri koprski Jestvini-Emoni, ki finansira gradnjo nove, za Semedelo prepotrebne trgovine, so povedali, da jo bodo odprli v drugi polovici maja. Ce bodo izvajalci pohiteli z delom, pa bi jo lahko tudi za občinski praznik - 15. maja. V potrošniški center, ki bo imel vsega 2100 površinskih metrov prostora, bo Jestvina vložila 52 milijonov dinarjev. V »Primorskih novicah« z dne 27. aprila t. L, pa smo zasledili naslednji oglas: Trgovsko podjetje na veliko in malo Oestvina KOPER CENJENIM SODELAVCEM IN PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE ČESTITAMO ZA 1. MAJ! Sedaj pa res ne vem, ali je to Jestvina-Emona, Emona-Je-stvina ali TDO Jestvina. V pravni službi sem se pozanimal, kako je ta naša organizacija registrirana in kako bi se potemtakem morala predstavljati v javnosti. Zvedel sem, da je pravilen naziv te delovne organizacije: EMONA JESTVINA, p. o., Koper. Torej ni nobene Jestvine-Emona, še manj pa Trgovskega podjetja na veliko in malo. Ali je morda tovariše v Emona-Jestvini sram uporabljati naziv Emona, kar pomeni pripadnost in članstvo v SOZD Emona, ki je z združenimi sredstvi vseh njenih DO in TOZD omogočila izgradnjo Emona centra v naselju za gradom -Semedeli. Miran BLAHA E-IZOBRAŽEVANJE Usmerjena vzgoja učencev no?« (Vstop!) Brez točke so ostali tudi pri vprašanju, koliko let že obstajajo izolske soline. »V tretje gre rado,« pravijo naši tekmovalci, sedaj že favoriti, zato se za tretje »srečanje« resno pripravljajo. Mi pa bomo držali pesti, ko bomo doma pred sprejemniki spremljali oddajo in »navijali« za njih. Koordinacijski odbor sindikata SOZD Emone je bil pobudnik in organizator razprave o preobrazbi vzgoje in izobraževanja za vse predsednike sindikalnih organizacij in delavce, ki posredno ali neposredno opravljajo naloge s področja izobraževanja in vzgoje v naših TOZD, delovnih organizacijah in skupnostih. Na razpravo o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je bila 24. maja, so bili vabljeni tudi predstavniki republiških družbenopolitičnih organizacij in strokovnih institucij. Razprave so se udeležili tov. Mira Frolov, sekretar republiškega odbora sindikata trgovskih delavcev in tov. Ljudmila ing. Haller ter Rudolf Kodela, pedagoška svetovalca republiškega zavoda za šolstvo SRS, nadalje še: tov. Milan Keržan, sekretar PIS za turizem in gostinstvo in tov. Tone Podjed, predstavnik splošnega združenja za trgovino. Pregled bistvenih značilnosti osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju in novi program ter učni načrt srednjega strokovnega izobraževanja v blagovnem in denarnem prometu je podal in obrazložil E - IZOBRAŽEVANJE Želimo se uveljavili z delom ha s.° v klubski sobi sem; ers.pikovi 2 potekali spn^narji za učence v go-Ct.Larstvu DO Emona hjih Ur od zgodnjih jutra- Poldnev? rlhpoznega P0' Se ; va- leh seminarjev Učen udeleževalo nad 200 daje Jz t?zd Malopro- trom Maximarket, Cen- SnD rkuria, ljubljanskega Centptnarketa in Pekarne bij a r Njihov namen je Vseh a*Se bodoči prodajalci hop Str°k in gostinci čim l>rei7u)ripravii0 na majske 8a PridUnSn1Znanja’' ki 50 si btakn -°. 1 med obveznim jihu,Cl?im delom na svo-Jfnih mestih, hienjjj 80 Pri urah, na-J. n,h programu stro- ke, “ r} 1 • ^ umu 2>VIU- i^aktiA ■ .temeIjito in s havap n/mi vajami, obrav- letntrfnnOSnOV7°r U1ka m svoje stroke in se s predavatelji Marijo Jakličevo, Marijo Grčar-jevo, Cito Trampuševo, Mirom Zalaznikom, Vinkom Škufco, Dragom Kon-trecom, Jakom Trčkom in Jelom Peršinom pogovorili o vprašanjih, ki so vezani na njihov bodoči poklic, delo in prakso. Predavanjem o programu stroke so sledile tudi splošno izobraževalne teme, ki so povezane in pomembne za učenčevo praktično delo v okolju, kjer se uči svojega poklica. Tako so v okviru teh splošno izobraževalnih predavanj učenci poslušali Andreja Geršaka, ki jih je opozoril na nesreče, ki se dogajajo zaradi nepazljivosti ali malomarnosti pri delu, še posebej učencev pri praktičnem pouku. Učenci so se med seminarjem spoznali z gasilnimi aparati v teoriji in praksi. Samoupravljanje, naš vsakdan, je bila naslednja tema namenjena učencem, ki so prve letnike teorije že končali in so se tako s predmetom STM in definicijami spoznali že v šoli. »Učencem v gospodarstvu sem želela na čim bolj enostaven, preprost in razumljiv način predstaviti, kako poteka samoupravljanje v organizacijah združenega dela in kako delavci pa tudi učenci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti kot samoupravljale!«, je povedala Tilka Muhičeva, ki je vodila ta predavanja. Da je uspela, dokazuje dejstvo, da so učenci pri debatnih urah izrazili željo po večji aktivnosti v TOZD in DO in pozvali mladino in vodilne v Emoni, naj jim pomagajo s svojimi predlogi in nasveti, da se organizirajo in uveljavijo. Pavle Kogej je v svojem predavanju o psihologiji, govoril učencem o osebnosti mladega človeka in njegovem oblikovanju v zrelo osebnost. Svoje predavanje je ilustriral tudi s primeri, kako se mladi ljudje žele uveljaviti v družbi, v kateri žive, pa naj bo ta uveljavitev pozitivna ali negativna. Med seminarji so si učenci pod strokovnim vodstvom ogledali emonski trgovski center Koseze in film o Emoni. VESNA RAZTRESEN tov. Rudolf Kodela. Tov. Ljudmila Haller je obrazložila bistvene značilnosti programske usmeritve na agroživilskem področju. Tov. Milan Keržan pa se je dotaknil posebnosti programa in učnih načrtov srednjih šol gostinskih in turističnih delavcev. V prvem delu razprave, ki je bil informativnega značaja, so bili naši zastopniki organizacij združenega dela dokaj podrobno obveščeni o bistvu preobrazbe ter o nalogah in obveznostih, ki jih osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju nalaga združenem delu materialne proizvodnje. Poudarjeno je bilo, da je dosedanja ločenost vzgojnoizobraže-valnega področja od združenega dčla nevzdržna. Nadalje, da pri sedanji preobrazbi ne gre samo za pedagoško reformo, temveč za globjo družbeno reformo. Cilj te reforme pa je, da bodo delavci v združenem delu obvladovali to področje dela oz. odločali o vsebini in obsegu vzgoje in izobraževanja. Bistvene naloge, ki jih prevzema združeno delo, se nanašajo predvsem na izdelavo srednjeročnih in letnih planov kadrov, na razvrstitev zahtevnosti del oz. poklicev srednjega strokovnega izobraževanja in na pripravo obveznosti izvajanja opravljanja praktičnega dela mladine, ki se šola na srednji stopnji. Vse te naloge so namreč tesno povezane s programi usmerjenega izobraževanja, učnimi načrti posameznih šol in načrtovanjem mreže šol. Ce se združeno delo ne bo dovolj učinkovito vključevalo v posebne izobraževalne skupnosti (PIS), ki vsklaju-jejo interese izvajalcev in uporabnikov, potem pa moramo pričakovati bistvenih sprememb v programih in novih načrtih izobraževanja. V drugem delu razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju so naši predstavniki posameznih organizacij združenega dela ocenjevali posamezne določbe osnutka zakona. Pripombe so se osredotočile predvsem na novi položaj učenca v gospodarstvu. Izrečena je bila bojazen, da se bo z zahtevnejšo tako imenovano skupno izobraževalno osnovo v prvem in delno v drugem letu šolanja na srednji stopnji, občutno povečal osip učencev. Nadalje, da se bo z novo poklicno strukturo, oziroma z uvedbo blagovnega in poslovnega manipu- lanta zmanjšalo zanimanje za poklic prodajalca. Prvi naj bi zaključil šolanje po dveh, drugi pa po treh letih. Z občutnim zmanjšanjem praktičnega pouka učencev, t. j. iz dosedanjih 3000 na 1100 Ur in glede na neenakomerno prerazdelitvijo tega fonda ur, se bo zmanjšala navezanost učenca na organizacijo združenega dela. Še posebej tedaj, če v bodoče v prvem in drugem letu šolanja ne bomo sklepali pogodbe z učenci, ampak s posameznimi srednjimi šolami. Nerešeno je tudi vprašanje organiziranja in mentorstva praktičnega dela učencev srednjih šol, posebej še za prvo in drugo leto šolanja, ko učenci še niso dokončno usmerjeni. Zato je bil podan predlog, da bi se te in druge pomembne naloge in obveznosti novega zakona izvajale v izobraževalnem centru na ravni SOZD za posamezne dejavnosti novih organizacij združenega dela. Zaključek razprave bi lahko strnili v naslednje bistvene ugotovitve in sicer: • da preobrazbe vzgoje in izobraževanja ne smemo gledati samo iz vidika ožjih interesov posameznih organizacij združenega dela (uporabnikov), temveč tudi z vidika izenačenja pogojev in možnosti osebnega razvoja udeležencev izobraževalnega procesa; • da predlagani osnutek zakona skuša optimalno zniževati interese uporabnikov, izvajalcev in udeležencev izobraževalnega procesa in • da ob prehodu iz starega na novo ta zakon uvaja postopnost in hkrati omogoča razvoj nenehnega (permanentnega) izobraževanja zaposlenih delavcev ob delu in iz delit. F. K. £ F ■ E-IZOBRAŽEVANJE Izlet maturantov Emone »Ponosni smo ker smo Emonci...« je v pozdravnem nagovoru povedala maturantka Draginja, ko je v imenu učencev v gospodarstvu in štipendistov - letošnjih emonskih maturantov iz delovnih organizacij Emona Merkur, Blagovni center in Jestvina Koper, v Bernardino pozdravila namestnika pokrovitelja emonskega maturantskega izleta Mirana Blaha ter predstavnike DO in TOZD. »Teorija naj se povezuje s prakso, prijetno naj se poveže s koristnim,« je dejal Franc Nebec, ko je pred tremi leti prvič prevzel pokroviteljstvo nad maturanti Emone in se tako odzval skritim željam mladih, komaj izučenih Emoncev, da se spoznajo med seboj in da bolje spoznajo svojo delovno organizacijo. »Taki izleti naj postanejo v Emoni tradicionalni,« je dejal Ljubo Filipan, ki je letos prevzel pokroviteljstvo nad tridnevnim izletom mladine Emone v Bernardin. »Naši učenci se učijo in izučijo različnih strok in poklicev, prihajajo iz različnih temeljnih organizacij, so iz različnih koncev Slovenije, tako je tak izlet prva in prava priložnost, da se med seboj spoznajo, sklenejo prijateljstva in spoznajo del naše organizacije združenega dela. Vesel sem, da se našemu povabilu na izlet odzovejo tudi profesorji iz šole kar dokazuje, da pozdravljajo našo delo z mladino.« Tako sta v lepem, majskem dopoldnevu - v tednu mladosti - iz Ljubljane odpeljala proti Portorožu dva avtobusa, polna veselih in dobro razpoloženih emonskih maturantov. Na izletu smo Emonci skupaj s svojima gostoma Ferdom Seškom, direktorjem Šolskega centra za blagovni promet iz Ljubljane in Petrom Reberškom, profesorjem te šole, obiskali Pršutarno v Likvah, nov emonski center v izgradnji v koprski Semedeli ter market v Kopru, si ogledali hotelski kompleks Bernardin ter hotel Riviero v Portorožu. V Hrastovlju smo lahko občudovali lepe in dobro ohranjene freske iz srednjega veka, v Forma vivi v Portorožu pa kamnite skulpture. Pot nas je vodila mimo kobilarne Lipica. Istrskih Toplic in Motovuna. Veselja, zabave, iger in plesa ni manjkalo, še posebej na sobotni večer, ko so se emonskim maturantom pridružili predstavniki Emone, njenih DO in TOZD. Ob povratku v Ljubljano smo zaprosili Ferda Šeška za mnenje in vtise o takih izletih, ki jih za svoje učence organizira delovna organizacija sama. »Počutim se počaščenega ker me je SOZD Emona povabila na ta izlet, zato bi se želel najprvo zahvaliti tovarišu Filipanu za izkazano pozornost v svojem imenu in v imenu kolege, profesorja Reberška. Tako kot pred tremi leti, ko sem se udeležil prvega emonskega izleta mladih, tudi tokrat poudarjam, da je to pozitivna poteza s strani vaših delovnih organizacij. Učenci čutijo večjo pripadnost in z drugimi občutki bodo pristopili k delu, ko vedo, kako velikemu in močnemu kolektivu pripadajo. »Kako ste se počutili med nami, Emonci?« smo vprašali Petra Reberška, profesorja aranžerstva na Šoli za prodajalce v Ljubljani. »Zelo sem vesel, da me je vaša OZD povabila na ta izlet in mi to pomeni v neki meri nagrado za končano delo. Prijetno sem presenečen in pozdravljam vaše ideje saj dokazujete, da pri vsej velikosti kot Emona gotovo je, in kljub različnim dejavnostim uspešno povezujete mlade in ne pozabljate na kader, na svoje ljudi. »Lepo je, ko vidiš, kako se učenci hotro spoznavajo med seboj, se pomenkujejo o svojem delu, praksi, učenju in zabavi,« je povedala Marija Jakličeva, ki že vrsto let skrbi za praktično izobraževanje bodočih prodajalcev v DO Emona Merkur. Tudi Cita Trampuževa, poslo-vodja-pedagog, ki skrbi za praktično izobraževanje učencev v DO Emona Merkur se strinja z Jakličevo in dodaja: »človek pozabi na leta, ko je takole med mladimi, njihova sreča in veselje pa sta nalezljiva. Prepričani smo, da je bilo v zahvali pokrovitelju tega izleta v Bernardin, ki jo je povedala učenka Dragica Ciglar v imenu vseh emonskih maturantov, nakaj resnice in iskrenosti, ko je dejala, da jim je ta izlet veliko pomenil in zahvalo končala z besedami »obljubljamo, da bomo postali dobri delavci in zvesti Emonci«. Vesna Raztresen Kadrovska problematika v trgovini na drobno Zaskrbljujoče pomanjkanje trgovskih delavcev na področju SR Slovenije s posebnim poudarkom na mestna središča je bilo predmet obravnave v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih mesta Ljubljane. Na 11. seji zbora združenega dela S ML, ki je bila 1. 3.1.1. so bili sprejeti zaključki in smernice za izboljšanje položaja celotnega agroživilskega kompleksa ter položaja delavcev v trgovini z živili s poudarkom na posebnost Ljubljane, kjer je vsled osredotočenja negospodarske dejavnosti in pomanjkanja srednje izobraženega administrativnega kadra, odliv trgovskih delavcev nadvse problematičen. Ob tej priliki je zbor z razumevanjem prisluhnil ugotovitvi trgovskih delovnih organizacij, da je do omenjene situacije prišlo predvsem zaradi družbeno nepravilnega vrednotenja dela delavcev v trgovini z živili, težavnosti stroke in specifičnih pogojev dela. Z ozirom na to, da uresničitev zaključka zbora združenega dela SML terja daljše časovno obdobje, razmere v trgovini na drobno z živili pa se nenehno zaostrujejo tako, da so delovne organizacije primorane iskati rešitve v skrajšanju delovnega časa, odpravi izmen v nekaterih primerih pa celo ukinitvi prodajaln, predlagamo: • da se z novim odlokom o obratovalnem času trgovin povsem ukine nedeljsko dežurstvo in obratovanje prodajaln s podaljšanim delovnim časom (večerno dežurstvo), • da se sobotno dežurstvo 22 prodajaln preoblikuje v stalne 3 izmene po 30 prodajaln, ki bi na področju SML skrbele za oskrbovanje potrošnikov ob sobotah po stalnem dogovorjenem razporedu, medtem ko bi ostali trgovski delavci - izven dežurni - enakovredno z ostalimi delavci lahko izmenično koristili tedenski počitek, A ukreniti vse potrebno, da se izda gradbeno dovoljenje za izgradnjo načrtovanega vajeniškega doma, • omogočiti delovnim organizacijam trgovinske stroke, da v najkrajšem času pristopijo k izgradnji samskega doma in s tem omogočiti priliv trgovskih delavcev iz podeželja, • da se zboljša družbenoekonomski položaj delavca v trgovini na drobno (razlika v ceni, otroško varstvo, OD itn.), • da se pri vlaganju v nove trgovske zmogljivosti upoštevajo bonitete, kar predvsem velja za komunalne dajatve, kreditne pogoje in odkup zemljišča. PODPISNIKI: Delovna organizacija oziroma TOZD 1. »Delikatesa« trg. podjetje Ljubljana, Stegne 3 direktor Santej Ivan 1. r. predsednik DS Tekavec Mojca 1. r. Predsednik sind. Križman Alojz 1. r. 2. »Emona« TOZD maloprodaja, Ljubljana, Kersnikova 2 direktor Godec Pavel 1. r. predsednik DS Jaklič Marija 1. r. predsednik sind. Slabanja Tatjana 1. r. 3. »Ljubljanske mlekarne« TOZD maloprodaja, Ljubljana, Cesta na Loko direktor Kranjc Edo 1. r. predsednik DS Potočnik Zdenka 1. r. predsednik sind. Vovk Alenka 1. r. 4. ABC Pomurka-Loka TOZD prodaja na drobno Škofja Loka direktor Strojar Peter 1. r. redsednik DS adež Dušan 1. r. predsenik sind. Arh Alojz 1. r. 5. MERCATOR ROŽNIK Ljubljana, Aškerčeva 5 direktor Božič Edo 1. r. predsednik DS Vuk Jurij 1. r. predsednik sind. Zgonc Peter 1. r. 6. MERCATOR Sadje zelenjava, Ljubljana, Poljanska 46a direktor Kolenc Anton 1. r. predsednik DS Oražen Luka 1. r. predsednik sind. Zadnik Jože 1. r. 7. »NA-MA« Ljubljana direktor Brekan Lojze 1. r. preddsednik DS Babnik Lidija 1. r. predsednik sind Berlič Lojze 1. r. 8. ŽITO TOZD Maloprodaja, ljubljana, Gradišče 7 direktor Hafner Stane 1. r. predsednik DS Dujmovič Marija 1. r. predsednik sind. Remškar Silva 1. r. KAKO SO HOTELIRJI PRIPRAVLJENI NA TURISTIČNO SEZONO? Riviera in Bernardin PORTOROŽ, 24. maja -Čeprav smo se sredi Bernardina do sitega najedli izredno okusno pečenega vola na žaru, ki so ga pripravili tako kot ga samo oni znajo delavci iz MIZ, in po zaslugi kuharskega mojstra Iztoka Legata, ki je v ZR Nemčiji pravkar požel nova priznanja in medalje za svoje kulinarične mojstrovine, s tem še ni rečeno, da je ob emonski obali vse v najlepšem redu. Toda pojdimo lepo po vrsti, kot stoje hiše v Trsti... zob, če mu odpove motor ali ga razjezi žena, oziroma če so mu pripeti kakšna druga podobna malenkost, za katero je tako ali tako bolj ali manj hitro poskrbljeno, le malo znajti se je treba - gostu namreč. Za kvalificirane kuharje letos po besedah direktorice Bernardina ne bo več v zadregi, ker pravkar prihaja na delo osem na novo izšolanih mojstrov kuharske umetnosti, zato lahko pričakujemo, da se bodo juhe pred gosti kadile, pivo pa se bo zarosilo... Rivierin Jurček na plaži nasproti hotelov je te dni že odprt, vendar sladoleda še nima, ker ga pripeljejo samo enkrat na teden (menda ob petkih, če je sreča), kadar ga, kakor pravi nejevoljni natakar za točilnim pultom. Kaj za pod zob bodo (že zdaj številni kopalci) dobili prihodnji mesec (!), ko se bo zavrtel žar v bližini, kako pa bo s sadjem in sendviči ter drugimi malenkostmi pri naj; boljši volji nismo mogli zvedeti. Cenik na Jurčku, na kateri se vrti emonin emblem, za zdaj govori samo o »abonmajskih« cenah storitev na plaži, kot so med drugim sonce, veter, morje, sončnik, vstopnina in ležalnik ter o nekaterih drugih »tekočih« malenkostih, ki so s črno kavo vred gostom že na voljo. Na žaru pečen vol in pomanjkanje sladoleda v Jurčku »Na naši plaži niti slučajno nihče ne bo ničesar prodajal in razprodajal, saj imamo dovolj lokalčkov in trgovin, v katerih in pred katerimi dobite vse, kar si lahko izmislite in kar vam srce poželi, pravi Joža Senica, direktorica Bernardina ter se jezi, češ ali smo ob pamet, da bi sladoled in sadje prodajali na plaži. Kaj ni dovolj nelojalna emonska konkurenca, ki v bernardinski trgovini - sicer nekoliko dražje kot lani -razprodaja že tako drage pijače? Prav zato se je niti ne upamo vprašati ali pomisliti, kaj se zgodi, če na primer petičnega gosta zaboli Bernardin je že te dni poln gostov, med njimi tudi Amerikancev, ki so menda nadvse zadovoljni z zahtevanimi zajtrki, ki predstavljajo za naše pojme pravo malo pojedino, kakor pravijo Bernardinci. Herman Terčon, direktor portoroških hotelov Riviera, pravi, da ga za meso ne skrbi, ker je dobavitelj Jestvina. V zadregi je le za kuharje, zato takoj sprejme deset novih izučenih mojstrov, sicer si bo moral pomagati z vsakomur, ki bo hotel delati v kuhinji. Junij je zaseden 80 odstotno, julij in avgust povsem (800 postelj), september 80 in oktober 60 odstotno. V »Jurčku« v Portorožu še ni sladoleda. EMONA - JESTVINA KOPER Zbor delavcev Delavci EMONA-JESTVI-NA Koper smo prvič zborovali v novem sestavu po združitvi. Takoj na začetku smo enoglasno sprejeli sklep, da prispevamo enodnevni zaslužek kot pomoč prizadetim v potresu. Sestanku sta prisostvovala tudi predstavnika SOZD tov. Blaha Miran in Kink Dušan. Hvala, tovariši! - V Bernardinu ponudijo gostom letos nekaj več - ekipa strokovnjakov iz MIZ pripravlja za goste specialiteto - na ražnju pečenega vola Za priznanja ob letošnjem dnevu Emone, se obvezujemo, da bomo tudi v prihodnje svoje delo opravljali vestno in odgovorno. Nagrajenci: Dominik Klampfer, Romana Gorjanc, Marta Voršič. SM Maribor NA MEDNARODNI RAZSTAVI KULINARIKE Zlata medalja za kuharja Portorož, Bernardin, 25. maja - Na mednarodni razstavi HOGAKA (Hotel-Gasthaus kulinarische Ausstellung) v Karlsruhe, ki je bila letos maja že deveto leto po vrsti in jo uvrščajo v največje prireditve te vrste v Evropi, je zelo uspešno nastopil tudi Iztok Legat iz Bernardina. Na velikem razstavnem prostoru je bilo »predstavljenih« približno 12.000 nacionalnih jedi, ki jih je pripravilo več kot sto ekip, sestavljenih seveda iz samih mojstrov kuharske in slaščičarske umetnosti. Slovenski kuharji - Ja- Iztok Legat je pripravil klasično ploščo: »Biser Jadrana« - jastoga s školjkami in kaviarjem. Republiko Srbijo je predstavljal »Srbski krožnik« - čevapčiči s pravo srbsko pečenico in mesom na žaru, hrvaško »Dalmatinska plošča« - kuhan oslič, blitva s krompirjem in polnjeni kalamari, Slovenijo je simbolizirala »srna po triglavsko«, Makedonijo »dolma« polnjeni paradižniki, Črno goro pa jagnjetina pripravljena s suhimi slivami. Na slovenski in jugoslovanski turizem kar pogo- dovoljni in ponosni smo bili, ko po predvajanju filma ploskanja kar ni hotelo biti konca«, je povedal Iztok Legat. E-Informator Obravnavali smo tromeseč ni obračun in ugotovili, da Se kljub nesezonskim meseceh1 že kažejo rezultati združitve-Potrdili smo kandidatne lis*6 za dopolnilne volitve v organ® samoupravljanja in za član® DS SOZD. Obravnavali smo tudi dop0*' nitve statuta, dopolnitve pf®" vilnika o delovnih razmerji*1 ter predlog pravilnika o reševanju stanovanjskih proble; mov delavcev, bili informirani o akciji: »Nič nas ne sme presenetiti«. Po zboru delavcev je bil občni zbor sindikalne organizacije. Po sprejemu programa dela je predsednik IO organizacij® sindikata podelil priznanja kr-vodojalcem: Kafol Marjanu z® 20 x darovano kri Lovrečič Er' miniju za 15 x darovano kri in 6 delavcem za 5 x darovan0 kri. Ker je v našem kolektiv0 veliko krvodojalcev, smo spr®' jeli od Občinskega odbora Rdečega križa priznanje za zasluge na področju krvodajalstva, saj smo glede na števil0 krvodajalcev in glede na števi; lo zaposlenih med vodilnim1 organizacijami na obali. Podelili smo tudi jubilej0® nagrade za 10, 20 in 30 let del3 in teh je bilo nad 60. Tretji del zbora je imel namen, da bi se ob veselju =® bolje spoznali. A. KOCE Naši jubilanti Velik uspeh Iztoka Legata na mednarodni razstavi v ZRN - slovenski kuharji osvojili prvo mesto v eliti evropskih kuharjev in slaščičarjev nez Lenček iz blejskega hotela Toplice, Iztok Legat iz Bernardina, Martin Lužar iz hotela Turist v Ljubljani in Janez Perdan iz pozda Kanu so zastopali barve Jugoslavije ter predstavili 6 nacionalnih jedi, ki so simbolizirale vse naše republike. Dosegli so izreden uspeh - prvo mesto ter osvojili veliko zlato medaljo s te prireditve, vsak posameznik pa je dobil za pripravo svojih jedi še posebno zlato medaljo. Poleg tega so za dekoracijo prejeli še srebrni pladenj ter priznanje mednarodne komisije. sto letijo dokaj zaostrene puščice, včasih upravičeno, dostikrat pa tudi neupravičeno. Zato smo lahko tembolj veseli uspehov, ki jih požanjejo v mednarodni areni naši gostinski in turistični delavci. Tokrat so se prav slovenski mojstri kulinarike izkazali kot pravi turistični ambasadorji Jugoslavije. »Ob koncu smo za vse ekipe pripravili koktajl parti, na katerega smo povabili tudi župana mesta Karlsruhe ter organizatorje. Predvajali smo jim turistični film »Slovenija«. Za- Franc Pirc, kvalificiran pek v Emoninem tozdu Pekarna Center je tudi med tistimi, ki so že 30 let zvesti delovni organizaciji. Sedaj dela kot pek oblikovalec, pred tem pa je bil »mišer« - mešalec testa in predpečnik, kot pravijo tistemu, ki vlaga hlebe in štruce v peč. Franc je doma iz Šentjerneja na Dolenjskem. Šentjernejci so dobri pevci, tako je tudi Franc kar polnih 11 let po vojni prepeval v Cankarjevem zboru. »Sedem otrok nas je bilo pri hiši in najhitreje prideš do kruha če greš v uk za peka,« je povedal France. »Pekovske obrti sem se izučil pri mojstru Stanetu Vovku. Takrat, pred 45. leti je bilo vse drugače kakor je danes. Kar smo spekli, smo morali tudi prodati. Nosil sem koš od hiše do hiše, za menoj pa je lepo dišalo po svežem kruhu. Moram reči, da je sedaj še enkrat boljše. Narediš svoj šiht in greš mirno domov. Čeprav je naš pekovski poklic kar nekam odrinjen, ni mi pa žal, da sem se izučil te obrti. Kaj pa bi bilo, če nas pekov ne bi bilo?« Peki so ponočnjaki. Njihov delovnik se prične zvečer in se zjutraj konča. Ob nedeljah je Franc ob 21. uri že v beli obl®" ki s čepico na glavi, sname jo ponedeljek ob petih zjutraj, j5. je prvi, sveži kruh že naprodaj v trgovinah. Čez teden dela 22. ure zvečer do 6. ure zjutral v petkih pa prične že ob !?• dela do 5. ure zjutraj našle®1 njega dne. Dnevno gre skozi France* ^ ve roke okoli 5 tisoč komad0 drobnega peciva roglj>d®J bombetov in podobno. Zad°L dni nekaj manj, ker v pekafL primanjkuje delavcev, še P®u mesecev bo delal, toliko 110 manjka do upokojitve, pote pa bo malo počival, nam je P® vedal France, ki si s kruh01 že polnih 43 let služi svoj kr° • V. AVTORALLV EMONA MERKUR PTUJ 79 ERC zmagovalec rallvia Prehodni pokal osvojili avtomobilisti Emoninega elektronsko računalniškega centra - Najboljši posamezniki Cveto Briški, Miloš Pertovt in Dušan Jeršin — Jožica Kozina iz Ptuja najboljša avtomobilistka rallyja Ptuj, 27. maja - Na petem tradicionalnem avtorallyju Anione, ki ga je organizirala komisija za šport in rekreacijo °? priliki dneva mladosti inn Zp-letnici delovne organizacije jPiona Merkur Ptuj po ge-p°nt »Spoznavajmo Emono in ornurje« so avtomobilisti ftRioninega blagovnega centra j?gubili prehodni pokal, mora-1 so ga izročiti kolegom iz ®tektronskega centra. Pokro-delj prireditve je bila delovna organizacija Emona Merkur Ptuj, , 2a tekmovanje se je prijavi-o 47 tekmovalcev, od katerih ra Štirje niso prišli na start ta-. °i da se je za pokale, nagrade jr Prva mesta borilo 43 avtomobilistov, od tega kar 11 ensk voznic, kar j rekord. . Vreme je bilo tekmovalcem r^redno naklonjeno, saj je bila y°žnja po lepih s soncem obsijanih cestah Slovenskih goric ehkratno doživetje. , Proga je potekala od Mari-p0ra, kjer je bil start pred pjnoninim hotelom Slavija do r0rnje Radgone, nato do Lju-ornera preko Velike Nedelje Ptuja. Na kartodromu v |uju so se tekmovalci pome-- 1 Se v spretnostni vožnji, ki J® marsikateremu delala pre-kavice. Dokaj kazenskih točk pa so ^ rrekateri nabrali tudi pri re-evanju testov iz cestnopro- je dosedaj metnih predpisov, poznavanju naše zgodovine in narodnoosvobodilne borbe, manj pa iz vprašanj »Spoznavajmo SOZD Emono«, čeprav so, kar nam je skoraj nerazumljivo, Emonin predelovalni obrat v Ljutomeru pripisali ABC Pomurki. Tekmovalci iz Čateških Toplic, ki so se prijavili posamično, neposredno pred samim startom, so vozili zadnji. V drugi etapi so bili zaradi prometne nesreče zadržani ter kasnih na kontrolo do 14 minut. Kot začetniki niso poznali postopka za uveljavljanje spregleda zamude, ki je nastala zaradi objektivnih razlogov in so končali tekmovanje na zadnjih mestih. Komisija je naknadno to upoštevala, kar je razvidno iz objavljenih rezultatov. V kolikor bi se v smislu pravilnika prijavili tudi ekipno, bi se na podlagi doseženih rezultatov plasirali na šesto mesto, ker bi zbrali 829 kazenskih točk, pri upoštevanju prvih treh prijavljenih tekmovalcev. Popravljeni rezultati ne vplivajo na podeljena priznanja in nagrade. Prehodni pokal je letos osvojila delovna organizacija Emona Elektronsko računski center iz Ljubljane in sicer tekmovalci Andrej Vremec, Cveto Briški in Dušan Jeršin- Zaprisega delovne pohodne brigade Pri predaji kurirčkove pošte sodelovala tudi mladina Emone Senožeti, 14. maj 1979. Ob lepem sončnem vre-®hu je bila v Senožetih j?1 Jevnici predaja kurirč-te°Ve pošte> sal Je prav na . ^ mestu med vojno po-Prehajala čez Savo. in v čolnu, včasih pa Je bilo treba tudi bresti, eglede na letni čas. Pozdravnem govoru, , ga je imel general - naro-§,1 heroj Peter Stante-m j * Je orisal vse težave aedvojnih dni, ter omenil men mlade generacije j.:1 nadaljnjem izgrajeva-- baše domovine. Mla- ^jbci Emone smo si ta dan za razvitje prapora Obrali (j ac^hske delovno-poho-* brigade. Istočasno “svečano zaprisegli: >>uanes, ko postajam član mladinske partizanske delovne pohodne enote, SOZD EMONA, svečano obljubljam, da bom zvest in iskren tovariš, ki izpolnjuje dane besede, da bom hodil po poti najboljših sinov našega naroda, cenil slavno delo partizanov in napredne ljudi sveta, ki želijo svobodo in mir, da bom ljubil svojo domovino, vse njene bratske narode, ter da bom razvijal in branil pridobitve naše socialistične revolucije.« Prapor nam je predal narodni heroj Peter Stante-Skala. Po končanem kulturnem programu so bili še partizanski skeči, ter ogled najsodobnejšega orožja naše armade. , „ Jure Križnar ki so zbrali le 462 kazenskih točk. Druga je bila ekipa ptujskega Merkurja z vozniki Mileno Varvoda, Vilkom Pešce-min Arnoldom Pavliničem s 721 kazenskimi točkami, tretja pa IV. ekipa Elektronskega centra s 745 kazenskimi točkami. Vsi tri prvoplasirane ekipe so prejele lepe kristalne pokale, ki jih je podaril pokrovitelj, poleg njih pa še lepe praktične nagrade. Praktične nagrade so prejeli tudi prvi trije tekmovalci - posamezniki, najboljši v reševanju posameznih testov, najboljši v spretnostni vožnji, najboljše ženske tekmovalke, tekmovalec z naj starejšim avtomobilom, naj sta- rejši udeleženec ter tolažilno nagrado tudi zadnje plasirani tekmovalec. Tovariško srečanje, ki ga je organiziral pokrovitelj ptujski Merkur je bilo v Ptujskih Toplicah. Ni manjkalo lukarskih specialitet, ptujske gibanice in osvežilnih pijač. Kljub napornemu tekmovanju, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur, so tekmovalci zmogli še dovolj moči, da so se veselo zavrteli na terasi restavracije. Vsi udeleženci so odnesli domov dovolj lepih vtisov, poleg teh pa še prikupno ptujsko majolik s korantom ter jubilejno značko pokrovitelja prireditve. E-Informator NAGRADE za tekmovalce na avtora!lyju Emona Merkur Ptuj 79 so prispevali: DO Mesna industrija Zalog - mortadelo »Special« in paket »6 dni 6 jedi« DO Emona Ribarstvo Ljubljana - 2 kg svežih postrvi Do Emona Merkur Ptuj - prevleke za avtomobilske sedeže - avtomobilski prtljažnik - gasilni aparat za avto DO »Ilirija« Ilirska Bistrica - luč za vzvratno vožnjo - avtomobilsko hupo TOZD Maloprodaja Ljubljana - darilno košaro TOZD Supermarket Maribor - trenerko TOZD Supermarket Ljubljana - 110 štartnih številk v vrednosti 2000 din TOZD Zdravilišče Čateške tiplice, Čatež - enodnevni vikend pension za 2 osebi v Čatežu - enodnevni pension za 2 osebi v gradu Mokrice TOZD hotel Slon Ljubljana - večerja za dve osebi v narodni restavraciji in prost vstop v bar TOZD hotel Riviera Portorož - dvodnevni pension za 2 osebi DO Emona Globtour Ljubljana - izlet za dve osebi iz Poreča v Benetke DO Emona Blagovni center - 2 stenski uri - 2 kom Emona grilla - 2 kompleta odpiračev TOZD hotel Slavija Maribor - darilno košaro TOZD Prašičereja Ihan - odojka DO Emona Inženirig Ljubljana - avtomobilski prtljažnik TOZD Trgovska hiša Maximarket - avtomobilski prtljažnik DO Emona Commerce TOZD Agroplod - 3 kanglice a 5 kg: feferonov, paprike, paprič-nih filetov in vrečko fižola DO Emona računski center - 2 darilna bona d 300 din Najboljša med ženskami Jožica Kozina E-Merkur Ptuj Foto: Vilko Pešec Franc Žunko ponovno direktor TOZD Supermarket Ljubljana Na 1. seji delavskega sveta DO emona merkur, TOZD Supermarket Ljubljana dne 21. 5. 1979 je bil za direktorja TOZD soglasno izbran tov. Franc Žunko. Tov. Franc Žunko se je rodil 1930. V Emoni je že od leta 1962. V tem času je opravljal vrsto pomembnih nalog, direktor TOZD pa je od leta 1974. TOZD je v času njegovega vodstva dosegel pomembne uspehe. Enako uspešno vodenje kolektiv pričakuje od tov. Žunka tudi v bodoče. Za uspešno delo je v letošnjem letu prejel zlato emonsko priznanje. ■ E - IZOBRAŽEVANJE Kako krotimo rdečega petelina? Zakon o varstvu pred požari in zakon o varstvu pred poškodbami na delu nalagata DO in TOZD, da se poleg strokovnega izobraževanja izvajajo tudi praktične vaje, kako se zaščitimo pred požarom in poškodbami na delovnem mestu. Vsi, ki so zaposleni in se učijo v DO in TOZD, morajo biti usposobljeni, da znajo rokovati z vsemi razpoložljivimi požarnimi sredstvi in z delovnimi napravami ter pripravami, da se lahko zaščitimo pred požarom in poškodbami med delom. V sozd Emona se uči okoli tisoč učencev trgovske, mesarske, gostinske in pekovske stroke. DO Emona Merkur ima v svojih TOZD v uku v L, 2., in 3. letniku 393 učencev. Za izobraževanje skrbi strokovna služba. Poleg strokovnih predmetov za poklicno izobraževanje se spoznavajo tudi z varstvom pred požari in varstvom pred poškodbami na delu. Svetovna statistika skoraj vsako leto beleži, da se z ročnimi gasilnimi aparati pogasi okoli 80% vseh začetnih požarov. Zato se že učenci v prvem letniku spoznavajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi za gašenje začetnih požarov. Ko učenec konča šolanje in si pridobi kvalifikacijo, lahko v delovni enoti vzgaja ostale, ki tega izobraževanja in praktičnega usposabljanja še niso opravili. V spomladanskem ciklusu so se strokovno in praktično usposabljali učenci 1. letnika omenjenih delovnih in temeljnih organizacij, in sicer kako se zaščitimo pred požari in poškodbami na delu. Improvizirali smo požar, tako da so videli, kako ga pogasimo. Vsak učenec je sam z ročnim aparatom gasil ogenj. S takšnim izobraževanjem in praktičnim usposabljanjem naj bi vzgajali mladino tudi v ostalih DO in TOZD SOZD EMONA. CERŠAK ANDREJ 20. 14 Milena Varvoda Merkur 281 REZULTATI: Oto Velunšek Ptuj 21. 31 Jože Menard ERC 282 I^ženo ^esto- štartna voznik TOZD kazenske 22. 27 Janez Horvat Jože Belšak E-Merkur 284 r — številka: sovoznik: DO. točke: Nežka Kmetič SM Maribor 29 Cveto Briški ERC 23. 44 Ivan Tomše Čateške 2. Marija Briški 119 Marjana Tomše toplice 302 21 Miloš Pertovt RC 24. 17 Marjana Marguč E-Merkur 3. Dragica Pertovt 121 Irena Kranjc Ptuj 326 34 Dušan Jeršin ERC 25. 43 Marjan Katič Čateške 328 4. Marinka Jeršin 136 Majda Katič toplice 8 Stane Meznarič Merkur 26. 1 Branko Zadravec Merkur Ptuj 334 5. Silvo Križan Ptuj 187 Stojan Drevenšek 36 Jožica Kozina Merkur 27. 22 Anton Cerar Agroemona 375 6. Srečko Lah Ptuj 194 Jerca Cerar Praš. Ihan 25 Franc Rutar Maloprodaja 28. 2 Štefka Braunsberger E-Merkur 409 7. Mira Durič 195 Franci Tučič SM Maribor 26 Zlatko Ilnikar RC 196 29. 4 Franci Novak E-Merkur 418 8. Irena Ilnikar Nevenka Dvoržak SM Maribor 28 Majda Hočevar SM 199 30. 9 Branko Korošec Agroemona 422 9. Anton Hočevar Ljubljana Stanka Goropečnik Praš. Ihan 41 Vida Jurkas Cateške 199 31. 20 Martina Pezdir E-Merkur Lj. 428 10. Stane Polovič toplice Dunja Radulovič Maloprodaja 11 Andrej Vremec RC 207 32. 5 Bojan Jevnikar E-Merkur 446 u. Nives Vremec Bojan Milenkovič Maloprodaja 45 Ivan Tiler Čateške 207 33. 6 Peter Tičar ERC 448 12. Vera Tiler toplice Nataša Tičar 16 Franci Klešnik ERC 210 34. 35 Bojan Očko E-Merkur 541 13. Irena Klešnik Anica Očko SM Maribor 19 Vilko Pešec Merkur 35. 13 Nevenka Horvat E-Merkur Lj. 572 U. Ptuj 219 Irma Naprudnik Maloprodaja 24 Arnold Pavlinič Merkur 36. 7 Kazimir Majdenik E-Merkur 672 15. Adolf Kokol Ptuj 221 Marija Majdenik SM Maribor 12 Ljubo Zgonc RC 222 37. 10 Jože Benčič E-Merkur Lj. 732 16. Vlasta Zgonc Boštjan Istenič Maloprodaja 37 Miro Škerlj RC 241 38. 3 Milan Jungič ERC 734 17. Dine Rekef Marija Jungič 39 Ljubo Hočevar SM 249 39. 40 Milan Uršič Blagovni center 777 18. Irena Hočevar Maribor Marija Zupančič Prehrana 15 Tatjana Slabajna Maloprodaja 260 40. 46 Iztok Mihelj Emona-hoteli 789 19. Karolina Topolinjak Miro Božič Hotel SLon 30 Peter Gaspari Merkur 272 41. 42 Tatjana Cerar MIZ 894 42. 43. Franc Kralj Emonerkur 974 Ignac Meglen Maloprodaja Tatjana Drobnič ERC Radivoj Nanut 1897 Ekipna uvrstitev 1. ERC II Andrej Vremec Cveto Briški Dušan Jeršin 462 kt 2. E-Merkur Milena Varvoda Ptuj II Vilko Pešec Arnold Pavlinič 721 kt 3. ERC IV Ljubo Zgonc Jože Menart Miro Škerlj 745 kt 4. ERC I Peter Tičar Miloš Pertovt Zlato Ilnikar 765 kt 5. E-Merkur Marjana Marguč Ptuj III Peter Gaspari Jožica Kozina 792 kt 6. E-Merkur Franci Novak Sm Mrb. I Lubo Hočevar 951 kt 7. E-Merkur Lj.Bojan Jevnikar Malopr. II Nevenka Horvat Franc Rutar 1212 kt. 8. E-Merkur Lj.Jože Benčič Malopr. I Tatjana Slabanja Martina Pezdir 1420 kt. 9. E-Merkur Štefka Braunsberger 1622 SM Mrb. II Kazimir Majdenik Bojan Očko 1622 kt. 10. ERC III Milan Jungič Irena Klešnik Tatjana Drobnič 2841 Najboljša ženska udeleženka 1. Jožica .Kozina, De Merkur-Ptuj 2. Majda Hočevar, SM Lj. 3. Tatjana Slabanja, Maloprodaja Lj. 194 kt. 199 kt. 260 kt ■ MOJ VSAKDANJI DELOVNIK Nakit Ima srni mik Zaposlena sem v TOZD Supermarket Maribor kot prodajalka na oddelku fo-to-zlato. Rečem lahko, da je to moj drugi dom. Sem sicer sorazmeroma mlad član kolektiva, toda mislim, da sem se nanj tako navezala, da bi ga le stežka zapustila. Delo na tem oddelku mi je všeč in z zadovoljstvom ga opravljam. Kaj bi bilo treba še reči? Človek, ki želi kontakt in sodelovanje z ljudmi, pozna njihove dobre in slabe strani, tak človek je rojen za trgovca. Skratka, izbrala sem ta poklic, za katerega ne morem reči, da je vedno lahek. Pridejo trenutki, ko sam ne veš, ali imaš prav ti ali kupec, toda z lepo besedo in prijaznostjo se da tudi to urediti. Naš oddelek obsega prodajo foto-materiala, zlatnine, ur in trafiko. Delo je dokaj zahtevno in veliko je raznolikih kupcev. Mnogokrat prihajajo stranke, predvsem ženski svet, s prošnjo: »Tovarišica, ali mi lahko pokažete ta pladenj z nakitom, veste, saj ne bom ničesar kupila, le da se jih malce dotaknem, potem bom zopet potolažena za mesec ali dva!«. Tako je pač, zlato je zlato! Marsikdaj le za globok žep. Spomnim se tudi tovariša s fotoaparatom: »Film za ta aparat bi želel, prej pa prosim, če mi vzamete iz njega starega.« Tovarišu sem seveda želela ustreči, toda ko sem nekaj časa previjala film v kaseto, se mi je le zazdelo malce čudno. Stopila sem v temno garderobo in ga odprla. Seveda, aparat je bil prazen! Pokazala sem ga debelušnemu možu, ta se je hudomušno nasmehnil in rekel: »O, ti hudič ti, pa mi ga ja ni moja stara izmaknila.« Ne vem, kaj naj bi bilo zanimivega za njegovo »staro« na filmu, morda pa je bila le naprej pripravljena šala, s katero je hotel razveseliti ali razjeziti kakšno prodajalko. To so doživetja, ki jih lahko kot prodajalec doživiš dan za dnem, katerih se vedno rad spomniš, obenem pa ti dajejo vzpodbudo za še večje prizadevanje in uspešnejše delo. Vsem delovnim tovarišicam in tovarišem lep pozdrav iz Supermarketa Maribor! Darinka Grosek ■ ČESTITKA HIMALAJCEM Trikrat hura za zmago 13. maja letos ob 9.51 po srednjeevropskem času so jugoslovanski alpinisti osvojili najvišji vrh našega planeta - Mount Everest. Od tega dne dalje vodi na Sagarmato, kot pravijo tej 8848 m visoki gori ljudje pod Himalajo, nova pot imenovana Jugoslovanska. Pred Jugoslovani po tej težki in izredno dolgi poti še nihče ni stopil na vrh Mt. Everesta. Za ta izreden alpinističnen uspeh, za katerega poznavalci trdijo, da je enakovreden olimpijski zlati medalji, je naši alpinistični odpravi čestital tudi predsednik republike Tito. Tudi Emonci smo se pridružili uspehu naših alpinistov in jim v imenu celotnega emonskega kolektiva preko radio zveze še isti dan, ko so osvojili vrh, čestitali za zmago za osvojeni vrh Sagarmate s trikratnim HURA z željo, da se kmalu in srečno vrnejo v domovino. V. R. Delo klubov upokojencev v delovnih organizacijah Razgovor s predsednikom Zveze sindikatov Slovenije tov. Vinkom Hafnerjem LJUBLJANA, 15. aprila - Tega dne je bil sestanek s predsednikom Zveze sindikatov Slovenije tov. Vinkom Hafnerjem o delovanju klubov raznih delovnih organizacij. Sestanka so se udelžili poleg organov sindikatov še gospodarske organizacije, klub upokojencev Emone, klub upokojencev Mladinske knjige, klub upokojencev Ljubljanskih mlekarn in predstavniki zveze društev upokojencev SRS. Na tem sestanku smo prikazali delo klubov upokojencev omenjenih gospodarskih organizacij. Prav tako so poročali tudi predstavniki društva upokojencev SRS. Tov. Hafner je z velikim zanimanjem sledil vsem poročilom o delovanju klubov ter izrazil svoje zado- voljstvo, da se čimveč upokojencev tudi po upokojitvi zainteresira za delo v klubih in v svojih delovnih organizacijah, tako, da se delavec, ki je dosegel svojo upokojitev, ne čuti pozabljenega, temveč čuti, da se družba, ki ji je dal vse svoje moči, zanj zanima in skrbi zanj v socialnem, zdravstvenem, družbenem in političnem pogledu. Tov. predsednik se je zavzel, da se taka organizacija klubov po gospodarskih in negospodarskih panogah širi v povezavi z zvezo društev upokojencev, kajti s tem bomo upokojenci, ki nas je v Sloveniji precejšnje število, mobilizirali za delo in v vse akcije družbenopolitičnega značaja. Ivan Pezdir BRALCI - urejujte E-inlormalor E-Informator je vaše glasilo zato sodelujte in nam pomagajte, da bomo naredili takšnega kakršnega si želite! Izpolnite ta vprašalnik, izrežite in odpošljite na naš naslov po možnosti do 25. junija. Hvala! Kaj najprej preberete ko prejmete glasilo? Ali vam je v tej številki kaj zares ugajalo? In zakaj? O čem bi vi pisali če bi bili novinar ali stalni dopisnik? Česa se nismo spomnili? (O katerem dogodku, problemu bi morali pisati, kaj smo po vašem mnenju pozabili ali o čem smo premalo pisali oz. koga bi morali intervjuvati?) Katera oblika nagradnih ugank vam je najbolj všeč? Križanke - Rebusi - Magični liki - Piramide - Vretena Kviz z vprašanji in odgovori (obkroževanje)________ So dosedanje uganke pretežke - prelahke - pravšnje? Kakšno rubriko in s katerega področja naj uvedemo? Ali prejemate E-Informator - redno - občasno - z zamudo -sploh ne dobivate? Ce ne prejmete E-Informator - ga poiščete - vam je vseeno - ga zahtevate - ga preberete kasneje? Ste moški? Ženska? Imate manj kot srednješolsko - srednješolsko - več kot srednješolsko izobrazbo? Delate v proizvodnji - v pisarni - v trgovini - na terenu? Ste stari manj kot 18 - od 18 do 30 - od 30 do 50 - več kot 50 let? Ustrezno obkrožite ali podčrtajte. Objavljeno anketo bomo objavili večkrat, vse vaše pripombe, ideje in napotke bomo upoštevali. Želimo izdajati glasilo, ki vam bo všeč in kakršnega si želite ker je to vaša pravica in naša dolžnost. V tej naši želji pa bomo uspeli le če nam boste pri tem pomagali. Naš naslov: Uredništvo E-Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2. Uredništvo E-Informatorja bo najboljšo misel ali predlog gradilo kot nagrajujemo križanke. Če hočete sodelovati žrebanju nagrad napišite svoje ime in priimek ter naslov. na- pri Za sodelovanje se vam zahvaljujemo. Izlet v Goriška brda Izlet bo 7. junija 1979 z odhodom iz Ljubljane, Trg osvoboditve (Kongresni trg) ob 7. uri zjutraj. Poto- Hvala tovariši! Vsem svojim sodelavcem, sindikalni organizaciji in upravi temeljne organizacije Transport se od srca zahvaljujem za razumevanje in denarno pomoč, ki sem jo prejel ob dolgotrajni bolezni. Še enkrat iskrena hvala! ANTON PRIŠEL vali bomo skozi Vipavo, Ajdovščino in Goriška Brda. Med potojo se bomo ustavili v Ajdovščini ter si ogledali proizvodno organizacijo FRUCTAL. V Goriških Brdih bo piknik z običajnim golažem, nato bo ogled vinske kleti. Ob povratku si bomo pred Ajdovščino ogledali grad ZEMONO. Če bo čas, si bomo ogledali še vinsko klet v Vipavi. V Brdih bo možen nakup češenj in vina v vinskih kleteh. Udeleženci tega izleta naj vzamejo s seboj skodelico in pribor. Cena za člane kluba in njihove žene brez dohodkov je 100 din, za žene z dohodki 130 din, za nečlane pa 160 din. Odprto pismo direktorjem, tajništvom in predsednikom komisij za informiranje TOZD in 00 AH Že deseto leto izhaja v Emoni interno glasilo -časopis »E-Informator« z namenom, da obvešča vse delavce, učence v gospodarstvu in upokojence o važnejših dogajanjih, uspehih pa tudi problemih v organizacijah združenega dela, ki sestavljajo SOZD Emona. O izdajanju tega glasila smo se dogovorili v samoupravnem sporazumu o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona in statutu SOZD. V ta namen tudi združujemo znatna sredstva (750.000 din). Že nekaj časa pa ugotavljamo ob občasnih obiskih, da E-Informator obleži v tajništvih naših TOZD in DO in da ga delavci ne prejemajo. Kakšne načine distribucije časopisa uporabljate v vaših organizacijah ni povsem znano, dozdeva pa se mi, da je po sredi le malomarnost in nezainteresiranost tistih delavcev, ki bi morali to delo opraviti. Ali pa je morda prisoten strah, da delavci ne bi zvedeli za nekatere neprijetne stvari in rezultate poslovanja, ki so v časopisu objavljeni? Ne trdim, da je vsebina Informatorja vedno najboljša in da ustreza vsem bralcem. To zavisi predvsem od sodelovanja čim večjega števila dopisnikov iz prav vsake TOZD ali DO. Prav zato objavljamo v tej številki poseben vprašalnik - anketo, da bi zvedeli za mnenja in predloge bralcev in zbrali uporabne ideje za še boljšo vsebino časopisa. Vendar se vsi skupaj lahko še toliko trudimo, če ne bomo zagotovili osnovnega pogoja, to je, da bo časopis res prišel v roke slehernemu članu našega številnega kolektiva - so ves trud in sredstva zaman. Zato pozivam odgovorne tovariše in tovarišice v vodstvih TOZD in DO, v njihovih tajništvih in predsednike komisij za informiranje, da v bodoče poskrbijo za to, da bo Informator čimpreje in dosledno prejel vsak delavec. Informiranje delavcev - samoupravljalcev je dolžnost nas vseh! MIRAN BLAHA glavni in odgovorni urednik . t Pravilna rešitev nagradne E-križanke Vodoravno: kvadratura, ra-diometer, Kleopatra, trot, Ili, Ptuj, tednik, Dru, Jerneja, primat, norec, oker, la, Eta, Ana, oder, KZ, S, Sirk, salat, KR, U, Alan, A, Rp, Obir, ant, A, gin, CK, Eksarh, nat, racija, Gaul, OK, kubizem, I, S, oh, kose, ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji DO MIZ in vsem sodelavcem DO MIZ za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Špoljar Ivan ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji DO EMONA Mesna industrija Zalog, vsem sodelavcem za vence in izrečeno sožalje. Marija Vidic ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se izskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kolektiva Grand hotel Union za izrečeno sožalje, cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Peter Debeljak ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem kolektivu Globtoura zai izraze sožalja, sočustvovanje in cvetje. Hvaležna Jelka Cigoj hotel, Jeler, bol, galani, anilid-tič, r, sin, Doca, ataka, dren- Nagrade: Izžrebani so bili in prejme)0 nagrade: 1. nagrado - vrednostni bod za 300 din: Dragica Kos,tozd Globus, Ljubljana, KersnikO' va 2; 2. nagrado - vrednostni bod za 250 din: Ciril Kolešnik,Posavje 68250 Brežice; 3. nagrado - vrednostni bod za 200 din: Alenka Djordjevi0’ DO Emona Commerce Ljubljana, Kersnikova 2; 4. nagrado - vrednostni bed1 za 150 din: Anica Ferkulj, market Savsko naselje, Ljubljana; j 5. nagrado - vrednostni bod za 100 din: Tilka Zajec,etaža 5 SM Ljubljana; 6. nagrado - vrednostni bod za 50 din: Marjana Zupančič Emona Commerce, Ljubljani Kersnikova 2. , Čestitam0- informator glasilo delavcev sozo emona iiul*i'vl Izhaja enkrat mesečno-Glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Jože Snoj, Mira Težak, Tatjana Slabenja in Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 223, 310-091. Tisk: ČGP »Delo", Ljubljana - naklada: 11.00° izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.