ENO SO ŽELJE, DRUGO PA MOŽNOSTI
Letni oddih je za nami in spet smo se znašli na svojih delovnih mestih. Eni v industrijskih dvoranah, drugi za pisalnimi mizami in stroji, tretji za trgovskimi pulti, skupaj pa na sestankih družbeno političnih organizacij ter na zborih volivcev. Začelo se je novo delovno obdobje in zato je uredništvo Javne tribune pripravilo razgovor s predsednikom skupščine občine Ljubljana-Šiška Danilom Sbrizajem, predsednikom konference občinske organizacije SZDL Ljublajna-Šiška ing. Marcelom Svetetom in sekretarjem občinskega komiteja ZKSLjubljana-Šiška Stanetom Peterco. Pogovor je stekel o najbolj aktualnih vprašanjih, kot so vprašanje komunale, otroškega varstva, odnosov občinske skupščine do občanov in smer-nic  reorganizacije  družbeno   političnih  organizacij  v  občini.
Na območju občine Ljubljana- Šiška prebiva 56.315 pre-bivalcev. Letni prirast prebivalstva je 23,95 %. Tako hitro naraščanje števila prebivalcev povzroča mnogo problemov, predvsem na področju komunale.
DANILO SBRIZAJ: Šiška je verjetno največje gradbišče v Sloveniji. Zaradi tega je pri nas zelo pereče vprašanje komunalne ureditve. Vrstijo se pritožbe, da so cene za zemljišče, ki vključujejo tudi stroške za komunalno ureditev, previsoke. Vprašanje je tudi, kdo naj financira priključke za individualno komunalno potrošnjo, to je la vodovod, plin, elektriko itd. Primarne vode financira sklad za komunalno urejanje zemljišč oziroma Standard, sekundami vodi pa so po zakonodaji stvar komunalnih podjetij, kot na primer Mestne plinarne, Mestnega vodovoda itd., ki pa lastnih sredstev nimajo. Sredstva bi komunalna podjetja lahko do-bila le, če bi dvignila cene svojih storitev, ki pa so ad-ministrativno določene. Za sedaj so našli rešitev, ki pa žal dviga ceno stanovanj. Kupec stanovanja plača ob nakupu tudi priključke, vendar dobi za ta zneskek obveznice, to se pravi, da kreditira podjetje za dobo 50 let.
Še vedno se najdejo podjetja, ki cene zemljišča, v katero je vključen tudi prispevek za komunalno urejanje zemljišča, ne vračunavajo v investicije. To seveda razširja našo  investicijsko  fronto.
STANE PETERCA: Po mojem mnenju se je v Šiški treba o komunalnih vprašanjih dokončno pogovoriti, saj je to področje, ki neposredno prizadeva vsakega občana.
Strinjam se z načelom, da mora tisti, ki nekaj uporablja, to tudi financirati. Vprašanje pa je, ali tisti, ki sredstva prispeva, dejansko dovolj vpliva na gospodarjenje z njimi, to je na to, ali bodo sredstva dejansko uporabili za to, za kar so bila namenjena, ali jih bodo res racionalno porabili in ali bodo ostala tam, kjer so bila zbrana. Vprašanje je tudi, koliko so občani seznanjeni s sistemom financiranja komunalne izgrad'nje. Občani, ki jih ta problem zanima, se sicer na zborih volivcev ali na svojih krajevnih skupnostih lahko seznanijo s sistemom financiranja komunalne izgrad-nje,  vendar je  to  še vedno   premalo   in   bi   bilo  treba  ta
Nadaljevanje na 8. strani
Nadaljevanje s 1. strani
ENO SO ŽELJE, DIMGO PA MOŽNOSTI
vprašanja postaviti tudi na dnevne rede sej skupščine ob-čine in družbeno političnih or-ganizacij.
DANILO SBRIZAJ: Družbeno odgovornost in družbeni nad-zor nad racionalno porabo teh sredstev lahko dosežemo z družbenimi organi, na primer z upravnim odborom sklada za komunalno urejanje zem-Ijišč, in s cenami, ki lahko vplivajo na to, da se sredstva za komunalno urejanje zem-Ijišč racionalno trošijo. Gre v bistvu za konkurenco: če bo nekdo dobil urejeno zemljišče ceneje recimo v Domžalah, bo raje gradil tam. Pri tem pa ostane še vedno nerazčiščeno vprašanje komunalnih podjetij. Res je sicer, da cene tem pod-jetjem potrjuje Mestni svet, vendar v samem podjetju po-trošniki nimajo nobenega vpli-va (razen v ,,Domu"). Ti pro-blemi za sedaj pravno še niso določeni. Mislim, da bi lahko dosegli učinkovito družbeno kontrolo tako, da bi uporabili vsa sredstva javnega obvešča-nja.
Popolnoma se strinjam s tem, da je izredno pomembno, da se sredstva za komunalno urejanje res namensko in ra-cionalno uporabijo, kajti pri-speva jih kupec stanovanja, ki se pojavi naknadno in na nji-hovo porabo ne more vnaprej vplivati.
Otroško varstvo je del ko-munalnega standarda. Znano pa je,  da je prav v Šiški  to
vprašanje slabše rešeno kot v vseh drugih Ijubljanskih obči-nah.
MARCEL SVETE: Otroško varstvo pri nas v Šiški res ni za-dovoljivo rešeno. Če upošteva-mo, da so se kapacitete v petih letih povečale za 340 mest, je to ob tako živahni stanovanjski izgradnji smešno nizka števil-ka. Bežigrad je povečal ka-pacitete v primerjavi z letom 1962 za 100%. Vič, ki je naj-skromnejša Ijubljanska obči-na, ima v varstvenih ustanovah 100 % več otrok kot Šiška, če-prav so občani Šiške glede na narodni dohodek na dru-gem mestu v Sloveniji. Skup-ščina bi morala povečati skla-de za financiranje otroškega varstva. Predviden pa je tudi nov način financiranja vzgojno varstvenih domov, in sicer z delom sredstev, zbranih z otro-škim dodatkom. Vprašanje pa je, če bo ta sredstva mogoče uporabiti tudi za investicije. Verjetno jih bomo uporabili za izpopolnjevanje in izvajanje občinskega  programa.
V prihodnjih letih bo treba otroškemu varstvu posvetiti še več pozornosti in razmisliti tu-di o tem: skupščina občine daje veliko sredstev za letova-nja otrok, vprašanje pa je, ali je tritedensko bivanje v kolo-niji več od novega varstvene-ga oddelka.
DANILOSBRIZAJ: Poleg ko-munale je otroško varstvo pri nas najbolj pereč problem. V Ijubljanskem merilu smo glede otroškega varstva no zadnjem mestu, ne glede na to, da se število prebivalstva pri nas najhitreje veča.
Pri negospodarskih investici-
jah bomo v bodoče posvetili največ pozornosti prav otro-škemu varstvu. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o razpisu samoprispevka občanov za povečanje vzgojno varstvenih kapacitet. Otroško varstvo je treba reševati predvsem v okvi-ru krajevnih skupnosti, saj je izrazito  komunalno vprašanje.
Zanima nas odnos občinske skupščine do občanov preko zborov volivcev in problemi, ki se tu najpogosteje pojavlja-jo.
DANILO SBRIZAJ: Istočasno kot skupščina občine je za-čel delati tudi klub odbomi-kov, saj je bil njegov program že izdelan. Dogovorili smo se, da bodo tudi člani kluba ini-ciatorji stikov z volivci. Za se-daj je težko reči, ali se je stanje izboljšalo ali poslabša-lo, ker skupščina v novi se-stavi še ni imela zborov voliv-cev. Klub odbornikov pa je že organiziral sestanek s poslan-
MARCEL SVETE: S sodelo-vanjem odbornikov — bolj kot poslancev — z delovnimi orga-nizacijami in volivci smo lahko zadovoljni. Oblik sodelovanja občanov s skupščino občine je bilo več. Naj jih nekaj naštejem: javne tribune, zbori občanov, ki so obravnavali vprašanje komunalne samo-uprave, in zbori volivcev, ki so imeli na dnevnem redu med drugim tudi komunalni prispe-vek za uporabo mestnega ze-mljišča. Občani pričakujejo od odbornika, da bo na zboru volivcev odgovoril na vsa vpra-šanja v zvezi z delom skupšči-ne občine. Vendar je odbor-niku težko podrobno tolmačiti ukrepe, ki so v teku ali one, ki so v pripravi. Treba ga je razumeti, saj je tudi on v stal-nem delovnem razmerju in ima za delo v skupščini obči-ne in za zbore volivcev na vo-Ijo  le  svoj   prosti  čas.
Drugi problem je udeležba na zborih volivcev. Udeležba je na oko majhna, vendar mo-ramo pri tem upoštevati, da je odvisna od sestave dnevne-ga reda in aktualnosti tem, ki so v obravnavi. Čeprav se zbo-ra volivcev udeleži minimalno število udeležencev, lahko od-bornik na njem kljub temu iz-
ve za mnenje svojih volivcev. Zato je treba to obliko sodelo-vanja med skupščino in volivci še krepiti, po drugi strani pa morajo tudi krajevne organiza-cije SZDL ter krajevne skup-nosti odbornikom nuditi po-moč pri njihovem delu.
DANILO SBRIZAJ: Udeležba na zborih volivcev ne more biti edini barometer javnega mnenja, saj na zbor volivcev Ijudje ne pridejo samo zaradi tega, ker bi jih neka stvar za-nimalo — o teh stvareh se lahko informirajo v sredstvih javnega obveščanja — ampak predvsetn, da bi določeno stvar kritizirali, ali pa kaj no-vega predlagali.
STANE PETERCA: Občutlji-vejši barometer javnega mne-nja je delo krajevnih skupno-sti. Občani danes ne hodijo na zbore občanov iz formaliz-ma ali zato, da bi dokazali svojo pripadnost socializmu. Udeležijo se zbora volivcev, ki ima na dnevnem redu vpra-šanja, ki jih zanimajo. Zaradi tega danes občani na zborih tudi ne sedijo več molče, am-pak so aktivni.
Bolj problematičen je stik poslancev z volivci in s skup-ščino. Od poslancev ne mo-remo zahtevati, da se udele-žijo prav vsakega zbora vo-livcev, volivcem pa je seveda treba omogočiti, da se sezna-nijo z delom naših republiških in zveznih predstavnških teles in obratno, da svoje poglede na določene probleme in svo-je predloge za najboljšo re-šitev lahko posredujejo po-slancu.
DANILO SBRIZAJ: Vse od-ločbe komunalnega značaja pošiljamo v vednost krajevnim skupnostim. Ha seje skupšči-ne občine vabimo tudi zastop-nike krajevnih skupnosti in pošiljamo krajevnim skupno-stim ves material za seje skup-ščine. S tem materialom kra-jevne skupnosti lahko sezna-nijo občane, da bodo le-ti la-že aktivno sodelovali pri se-stavljanju predlogov za uspeš-no delo skupščine.
Smo v času reorganizacije družbeno političnih organiza-cij, Znan nam je namen tega procesa, zanimajo pa nas re-zultati.
STANE PETERCA: Učinek reorganizacije moramo še v večji meri poglobiti v enotno delovanje vseh subjektivnih sil v komuni pri preseganju me-ja delovnih organizacij, pri razvoju samoupravnih odnosov in krepitvi komune kot samo-upravne skupnosti.
V teh prizadevanjih žal pre-malokrat pridemo do konkret-ne akcije. Večkrat gredo naša prizadevanja mimo vprašanj, ki občane zelo zanimajo. Še vedno preveč ocenjujemo delo in napore drugih, manj pa svoje lastne. Premalo samo-stojno razmišljamo, da bi lah-ko sami izkoristili vse možnosti za reševanje nekaterih pro-blemov. Ne smemo se zapirati vase, ampak moramo razvijati iniciativo in aktivnost pri izko-riščanju lastnih možnosti. Le preko te aktivnosti bomo lahko vplivali na širšo družbeno skupnost.
Najpogosteje premalo pou-darjamo uspehe, ki jih dose-gamo, in kritično obravnava-mo le stvari, ki jih je naš razvoj prerastel. Običajno jih obravnavamo kot slabosti ali celo kot napake. Tudi družbe-no politični aktivisti mnogo-krat preozko ocenjujejo aktiv-nost družbeno političnih or-ganizacij samo po številu se-stankov in sodelovanju na teh sestankih. Dejstvo je, da ve-liko število občanov v različ-nih organih vsak dan ustvar-jalno sodeluje pri reševanju različnih  problemov.
Če je družbena reforma (v najširšem smislu) tista, ki za-hteva, da se reorganiziramo, da osvajamo moderne metode proizvodnje, da razširjamo viš-jo stopnjo samoupravnih od-nosov itd., potem rezultati pri izvajanju reforme kažejo, ka-ko daleč smo z reorganizacijo družbeno političnih organiza-cij prišli. Rezultati niso ne-ugodni. Napravili smo velik korak naprej, čeprav smo na-leteli na vrsto problemov in vprašanj. To smo pravzaprav tudi pričakovali, saj so želje eno, drugo pa dejanski pogoji in možnosti. Seveda pa mo-ramo tudi s hotenji pozitivno prispevati k temu, da bomo možnosti lahko res naibolje izkoristili.           Bruno   LAGLER