Tanja Gregorič UniverzanaPrimorskem, Fakultetazamanagement tanja.gregoric@fm-kp.si Organizacijaindelovanje visokošolskeknjižnice medpandemijocovida-19: primerknjižnice up fm in up pef Namen prispevka je raziskati in predstaviti organizacijo ter delova- nje knjižnice up fm in up pef med pandemijo covida-19 in analizirati spremembeternovedelovnepraksekotposledicoobdobja,kojebilatudi knjižnica primorana delovati na daljavo. Delovanje knjižnice je bilo do trenutka nastopa pandemije močno povezano z osebnimi stiki z upo- rabnikiinuporabotiskanegaknjižničnegagradiva.Prispevekpredstavlja strokovneizzivevodenjain organizacije Knjižnice up fm in up pef od trenutka, ko osebni obisk ni več mogoč, izzive komuniciranja med stro- kovnimi sodelavci knjižnice ter z uporabniki knjižnice in drugimi dele- žniki. Osredotoči se na storitve in odnose med popolnim zaprtjem jav- negaživljenjazaradiukrepovzazajezitevnalezljivebolezniteropišepri- lagojeneznanestoritve, novestoritve instoritve, kisoseuspešnoinza- nesljivoobdržalekothibridnimodeltudipoponovnemodprtju. Ključne besede: visokošolska knjižnica, covid-19, knjižnične storitve, or- ganizacija visokošolskeknjižnice,stikizuporabniki,novestoritve TheOrganizationandOperationoftheUniversityLibrary duringtheCovid-19Pandemic:TheCaseofthe up fm and up pef Libraries The aim of this article is to research and present the organization and operation of the library up fm and up pef during the covid-19 pan- demic and to analyze changes and new work practices as a result of a period when the library was forced to operate remotely. Before the time of the pandemic, the operation of the library was strongly associated to personal contacts with library members and the use of printed library material. This paper presents the professional challenges of managing and organizing the up fm and up pef library from the moment when personal visits are no longer possible, the challenges of communication betweenlibrarystaffandinrelationtolibrarymembersandotherstake- holders.Itfocusesonservicesandrelationshipsduringthecompleteclo- sure of public life due to contagious disease control measures and de- scribesadaptedknownservices,newservicesandservicesthathavebeen successfullyandreliablymaintainedasahybridmodelevenafterreopen- ing. Keywords:facultylibrary, covid-19,libraryservices,organizationoffac- ultylibrary,contacts withmembers,newservices https://doi.org/10.26493/1854-4231.17.21-26 Uvod Vodenje, organizacija in načrtovanje delovanja knjižnice, ki se zaradi pandemije nalezljive bo- lezni nenadoma zapre in se preseli v obliko delo- vanja na daljavo, ni lahka naloga. Poleg strokov- nih vprašanj o izvajanju dejavnosti, ki se na prvi management17(2022)številka1 21 TanjaGregorič|Organizacijaindelovanjevisokošolskeknjižnicemedpandemijocovida-19 pogled zdijo možne le v obliki tesnega osebnega stika,seneizogibnopojavitudivprašanjesodelo- vanja z uporabniki, s strokovnimi sodelavci knji- žnice in z drugimi deležniki v novih okoliščinah. V novih, neznanih okoliščinah je predvsem po- membnoohranitiživestikevvsehoblikah,razen v obliki osebnega stika, ki v času pandemije ni dovoljen. Privodenjuinorganizacijidelovanjaknjižnice ne gre le za strokovno znanje, čeprav je splošno pričakovano, da je to prevladujoča veščina. V re- snici gre le za en vidik. Vodja knjižnice mora pri organizaciji in delovanju knjižnice delo organizi- rati v novih okoliščinah, se prilagajati zahtevam dela, motivirati ostale strokovne delavce ter pra- vočasno in pravilno komunicirati z uporabniki storitev. V osnovise vse te vidike pozna in priča- kuje tudi v običajnih ter znanih okoliščinah. Kaj pasezgodi,kosepojavipandemija,kiuporabnike in zaposlene v knjižnicah zapre v varne domove, vendarjimhkrati zapre tudivrata knjižnice? Komuniciranjevčasupandemije »Komunikacijaje vednobiloin vednoboključdo vzpostavljanja normalnih razmerij med ljudmi, organizacijami in družbo. Principi komunikacije, naj bo to osebna ali virtualna, morajo biti vzpo- stavljeninanačin,dadosegajopravinamenin da pri ljudeh ohranjajo prave ali virtualne stike.« (Šprajc inPodbregar2022, 125) Časa na pripravo zagona dejavnosti knjižnice na daljavo ni bilo veliko. V nekaterih slovenskih visokošolskih zavodih in s tem knjižnicah, ki de- lujejo pod njihovim okriljem, so se dogovorili za vsajpetdnevnimoratorij,medkaterimsosestro- kovnointehnološkopripravljalinanovoobliko dela na daljavo. V Knjižnici up fm in up pef se je delo na daljavo pričelo že prvi delovni dan po razglasitvi pandemije. Vodilna misel je bila upo- rabnikom hitro in učinkovito približati storitve, kotsojih poznali,vendarvdrugačniobliki. »Zaradi pomanjkanja trdnih dejstev o dogod- ku se na samem začetku pokaže informacijska praznina.« (Novak 2000, 202) Prva in poglavi- tnanalogavodjeknjižnicejebilahitroinjedrnato seznaniti uporabnike o dejstvih, ki so zaustavila njenodelovanje,kot je bilopoznanodoslej,in jih obvestitionovemnačinudelovanjaknjižnice.Pri tem so bili uporabljeni informacijski kanali, kot sooglasnepovršinevknjižniciinnafakulteti, spletna stran fakultete in knjižnice, obvestila po e-pošti s pomočjo internih strokovnih služb ter kratko splošno obvestilo s pomočjo platforme cobiss3, ki omogoča pošiljanje sporočil vsem članom knjižnice. V sodelovanju s strokovnima službamazastikezjavnostjoobehkrovnihfakul- tetKnjižnice up fm in up pef (UniverzanaPri- morskem Fakulteta za management in Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta) je knjižnica obveščalatudinadružbenihomrežjih. Organizacijadelavknjižnici up fm in up pefmedpandemijocovida-19 V prvih dneh po razglasitvi pandemije je bilo za vodjoknjižniceključnegapomenavzpostavitiko- munikacijske kanale med knjižničarji in uporab- niki knjižnice, hkrati pa ves čas sodelovatiz vod- stvomfakulteteinnuditipodporoštudijskidejav- nosti,kisejepreselilavspletnoobliko. V strokovni literaturi zasledimo mnenje, da je med popolnim zaprtjem knjižnice v času pan- demije priporočljivo zagotoviti: strokovnim de- lavcem, razen če to ni možno, delo na daljavo in dodelitev drugih strokovnih nalog, neprekinjeno komuniciranje in obveščanje uporabnikov o mo- žnostih uporabe knjižničnih virov ter storitev, promoviranjeuporabedigitalnihstoritev, podalj- šanrokizposojezažepredpandemijoizposojeno gradivo (International Federation of Library As- sociationsandInstitutions 2020). Medtemkojebilovprvemvalupandemijene- kaj napotitev strokovnih delavcev knjižnice na čakanjenadelo,jeoddrugegavaladaljeknjižnica delovala v popolni kadrovski sestavi. Razmisliti je bilo treba, kolikšen delež nalog lahko opravi strokovnidelavec,kisicervpredvidljivihokolišči- nah opravlja delo v neposrednem osebnem stiku zuporabniki(izposojaknjižničnegagradiva, skrb za urejenost knjižnice, posredovanje informacij in pomoč pri iskanju gradiva ter informacij, in- dividualno in organizirano skupinsko izobraže- vanjeuporabnikov).Vsodelovanjusstrokovnimi sodelavci in z medsebojnim konsenzom so bile prestrukturirane naloge, ki v običajnih okolišči- nah potekajo v osebnem stiku z uporabniki in so sevnovihokoliščinahpreselilevdigitalnoobliko (komuniciranje z uporabniki po digitalnih kana- lih, izobraževanje uporabnikov preko videokon- ferenc, organizirane pogovorne ure, svetovanje na daljavo, skrb za ažurno obveščanje). Takoj ko je bilo mogoče, pa je steklo tudi delo v prostorih knjižnice, in sicer v obliki organiziranega dežur- stvadvakrattedenskozaizposojoinvračilotiska- nihizvodovknjižničnegagradiva. V drugem valu pandemije se je tako pričelo izvajati izposojo knjižničnega gradiva v tiskani obliki vsak delovnik, in sicer po naročilu (rezer- vacijapreko cobiss3 alineposrednopoe-pošti). 22 management17(2022)številka1 TanjaGregorič|Organizacijaindelovanjevisokošolskeknjižnicemedpandemijocovida-19 Izposojajepotekalabrezstično.Uporabnikisobili obveščeni o uri in prevzemnem mestu, kjer so lahko na varen način, ob upoštevanju vseh zašči- tnih ukrepov, prevzeli naročeno knjižnično gra- divo.Hkratijebilaorganiziranatudikarantenaza vrnjeno gradivo, in sicer so knjige odležale pred- videnčaskarantenevprostoruizvenknjižnice,ki ga je bilo mogoče zakleniti in s katerim so upra- vljali izključno knjižničarji s potrebno zaščitno opremo. Prilagojeneznanestoritveinnovestoritve knjižnicemedpandemijocovida-19 Popolnoma nov in pred marcem 2020 nepoznan ter nepredstavljiv način delovanja knjižnice je za knjižničarje,vajeneosebnegastikasštudentiinz drugimi uporabniki, odstrl svež in učinkovit nov pristop do storitev, ki so se prilagodile oziroma razvile ter nekatere obdržale. Številne vloge visokošolskih knjižničarjev, ki vključujejo odgovornost za poučevanje informa- cijske pismenosti, povezane s podporo in z oza- veščanjem o novih možnostih povezovanja ter hkrati oblikovanjamodelazaspletnoizobraževa- nje, so v času pandemije postale prioriteta (Mar- tzoukou 2020). Knjižnica up fm in up pef se je strategije povezovanja z uporabniki ter drugimi deležniki lotila na štirih glavnih področjih orga- nizacije ter delovanja knjižnice med pandemijo covida-19. Oddaljenstikzuporabniki V sodelovanju s strokovnimi delavci knjižnice so bilekotprvanovaknjižničnastoritevuvedenepo- govorneureoziromasvetovanjenadaljavo.Uporab- nikom so se knjižničarji približali z dostopnostjo preko videokonferenc.Kljub temu da so bile pre- dlagane natančne ure dosegljivosti sogovornika – knjižničarja, soknjižničarji na pobudooziroma željo uporabnikov prestopili tudi to mejo in bili tako ves čas delovnega dne na voljo za različna vprašanja. Pogosta vprašanja uporabnikov so se na za- četku prvega vala nanašala predvsem na dosto- pnost knjižnice, knjižničnih prostorov in knji- žnične zbirke, vračilo izposojenega knjižničnega gradiva, podaljšane roka izposoje gradiva in do- stopnost virov v e-obliki. Zaradi nedostopnosti knjižničnihprostorovinukrepovzazajezitevpan- demije (omejitev gibanja med občinami) je knji- žnicadoločila,dasevsemuporabnikomomogoči, da obdržijo že pred zaprtjem izposojeno knji- žnično gradivo brez morebitnih finančnih posle- dic(opominiinzamudnine).Rokizposojejezaže izposojeno gradivo miroval do preklica ukrepov oziromadoklerjeposamezniuporabniklahkovr- nil izposojeno gradivo. Med različnimi oblikami delovanja knjižnice v času vseh valov pandemije, tako v času organiziranega dežurstva kot v času delnedostopnostiknjižniceinkasnejepoodpravi vseh ukrepov, pa je knjižnica tiskano gradivo po- sredovalatudipoklasičnipošti. Izobraževanjeuporabnikovnadaljavo Vodja knjižnice in strokovni sodelavci knjižnice so kot drugo novo storitev izoblikovali strategijo izobraževanja uporabnikov na daljavo, s poudar- komnauporabikataloga,bazpodatkovine-virov, predvsempanaizposojiinuporabie-knjigterdo- segljivivsebiniinpolnemfonduRepozitorijaUni- verze naPrimorskem(rup). Za nalogo izobraževanja preko videokonfe- renc so bili zadolženi strokovni sodelavci knji- žnice, ki sicer v običajnih okoliščinah izvajajo organizirana izobraževanja v okolju knjižnice in delo zelo dobro poznajo. Zaradi dobre usposo- bljenostiknjižničarjevinpoznavanjatehnoloških orodij so se izobraževanja v obliko študijskega procesa na daljavo preselila brez večjih zapletov ter ob zadovoljstvu uporabnikov. Izobraževanja na daljavo so potekala preko videokonferenc v oblikipredavanjinpraktičnihvaj.Obiskspletnih predavanj, ki niso bila obvezna, je bil številčen. Pogovor z uporabniki, odzivi in pohvale so po- kazali visoko stopnjo zadovoljstva z novo obliko izobraževanj,zatoboknjižnicatudivprihodnosti razpisovalatovrstennačinusposabljanjauporab- nikov, in sicerizmenično z izobraževanji v okolju knjižniceinpredavalnic. Pristopoddajevlogzavnosvosebno bibliografijoprekosistema unis Novastoritevinstrategijapovezovanjanadaljavo sejeusmerilatudivsodelovanjezvisokošolskimi učitelji, raziskovalci in drugimi visokošolskimi sodelavci. Med pomembnejšimi nalogami viso- košolskeknjižnicejepredvsemvodenjebibliogra- fije raziskovalcev. »Knjižnice (predvsem visoko- šolske in specialne) in knjižničarji so bili vedno pomembni partnerji za znanstvenoraziskovalno skupnost. Hiter razvoj znanstvenega komunici- ranja in dostopnost informacijskih virov v elek- tronskioblikistapredknjižničarjepostavilanove izzive; treba je najti nove načine za sodelovanje z znanstvenoraziskovalno skupnostjo.« (Južnič 2015, 1) V običajnem delovanju knjižnice v stanju, kot je bilo pred pandemijo, je bilo sodelovanje knji- management17(2022)številka1 23 TanjaGregorič|Organizacijaindelovanjevisokošolskeknjižnicemedpandemijocovida-19 /  /  /  /  Slika1 Povprečnimesečnivnoszapisovvvzajemnikatalogpoštudijskihletih žničarjev z raziskovalci večinoma postavljeno v prostorknjižnice.Zbiranjeinobdelavagradivaza vnos v bibliografijo raziskovalca ter zbiranje in- formacij o bibliografski enoti, posebnostih, mo- rebitnih dodatnih dokazil in/ali potrdil, so pote- kalivečinomavoblikiosebnegastikaraziskovalca inknjižničarja,zvednovečjodostopnostjoinfor- macijskihvirovvelektronskioblikipasejetrend oddaje gradiv v zadnjih letih pred pandemijo v velikimeriusmerilvelektronskopošto. V trenutku, ko osebni stik ni bil več mogoč in je tudi elektronska pošta postajala pretesen ser- vis, se je pojavil izziv oziroma iskanje novih mo- žnostizasistematičenterpregledennačinoddaje vlogingradivazavnosvosebnobibliografijoraz- iskovalca. Tako se je knjižnica vključila v sistem oddaje vlog in bibliografskih enot preko servisa unisUniverzenaPrimorskem.Servisomogoča izpolnjevanje vloge s podatki avtorja/avtorjev, z izbiro tipa dela (tipologija) in drugimi biblio- grafskimipodatki,kijimjetrebapriložitigradivo za vnos v osebno bibliografijo. Vodja knjižnice je ustreznoobvestilvsevisokošolskeučiteljeinraz- iskovalce o novistoritvi, ki je brez posebnostihi- tro in uspešno zaživela med pandemijo ter se po njejtudiobdržala.Vokviruservisaunisjemo- žno tudi komuniciranje med avtorjem in knjižni- čarjem(pripombe,dopolnitvevloge),hkrati paje vsaka aktivnost v sistemu tudi povezana z obve- stilivelektronskipošti,pravtakosovlogeoštevil- čene, se arhivirajo in s tem omogočajo tudi izpis raziskovalčevega poročila. Da pandemija covida- 19 ni prizadela bibliografske dejavnosti in da se je nova storitev oddaje vlog ter gradiva preko servisaunisUniverzenaPrimorskemuspešno vpeljala kot storitev na daljavo, priča tudi stati- stični pregled. Ta je pokazal, da se mesečno pov- prečje vpisanih enot za bibliografije raziskoval- cevpoštudijskihletih pred,medin popandemiji ne razlikuje bistveno in da je storitev ves čas ne- moteno ter neprekinjeno potekala tudi v obliki dela od doma. V študijskem letu 2018/2019, pred pojavom pandemije covida-19, ko sta se zbiranje gradivainkomunikacijamedraziskovalciterknji- žničarji odvijalav prostorih knjižnice ali v okolju e-pošte,soknjižničarjivvzajemnikatalogprispe- vali 1.473 vpisov oziroma 122 zapisov mesečno. V študijskem letu 2019/2020, v prvem valu pan- demije,soknjižničarjivvzajemnikatalog prispe- vali1.433zapisovoziromavpovprečju119zapisov mesečno.Vletu2020/2021,kojeknjižnicapristo- pilakstrategijioddajevlogprekoservisa unis,je bilozabeleženih1.378zapisovoziromapovprečno 114 zapisov mesečno. Da se je nova storitev tr- dno vpeljala in se med raziskovalci obdržala, pa je razvidno v prvih osmih mesecih študijskega leta 2021/2022, ko je bilo do konca meseca maja 2022zaznatiporastna1.051prejetihvloginstem v povprečju 131 mesečnih zapisov, prispevanih v vzajemnikatalog. Vzdrževanjeodnosovnadaljavo medstrokovnimisodelavciknjižnice V naslednjem koraku se je strategija vodenja in organizacije delovanja knjižnice med pandemijo posvetila kadrom same knjižnice. »Dobri odnosi med sodelavci omogočajo trdno učečo se orga- nizacijo ter spodbujajo pripadnost sodelavcev in njihovozavzetostzadelo.Šeposebnopomembno je, da vodstvo med krizo postavi odnose in ljudi na prvo mesto. To pomeni, da je s sodelavci v re- dnih stikih, jim zagotavlja varno okolje, jih pod- pira, spodbuja in motivira. Ob dolgotrajnih kri- znih razmerah je še toliko bolj ključno, da pri sodelavcih zbuja upanje in jim je v psihološko oporo.«(Ažman, Bogataj inLamut 2021, 8) Medtem ko se je vodenje v predvidljivihčasih pred pandemijo usmerjalo predvsem v naloge, ki jih izvajajo sodelavci knjižnice, in so odnosi med zaposlenimi ter odnosi do naloge že ustaljeni in znani, se je v manj predvidljivih okoliščinah zelo okrepila usmerjenost v vzpostavljanje in vzdr- ževanje dobrih odnosov kljub fizični oddaljeno- sti. Pri tem so prevladovali redni stiki, podpora, spodbuda in motivacija tako v formalnih, služ- benih, kot neformalnih okoliščinah. Redni for- malni stiki so potekali na dnevni ravni ter ves čas službene obveznosti preko videokonferenc, poe-poštiintelefonu.Kotposebeninneobvezen okvirneformalnihstikovterhkratiskrbizaohra- njanje psihičnega in telesnega zdravja pa so bila uvedena neformalna večerna srečanja na organi- zirani športni dejavnosti preko videokonferenc. Pobuda programa Šport up, ki deluje pod okri- 24 management17(2022)številka1 TanjaGregorič|Organizacijaindelovanjevisokošolskeknjižnicemedpandemijocovida-19 ljem Univerze na Primorskem in njenih članic, je pripomogla k ohranjanju rednih družabnih sti- kov, ki so ublažili napetost negotovih okoliščin in okrepili dobro počutje tako med strokovnimi sodelavci knjižnice kot pri organizaciji dela ter občutkutesnegamedsebojnegasodelovanjainse tudi razširili na družinsko okolje, ki je začasno postaloprimarnodelovnookoljeknjižničarjev. Vračanjestrokovnihsodelavcevknjižnice vknjižničneprostore Medtem ko se veliko strokovnjakov s področja delaukvarjazanalizoinučinkidelaoddomakot izbrano ter med delodajalcem in delavcem dogo- vorjeno obliko dela, je literature o povratku na delovnomestopopandemijišezelomalo.Večina dostopne strokovne literature obravnava povra- teknadelovnomestopodaljšibrezposelnostiali daljši bolniški odsotnosti. Posebnosti povratka na delovno mesto po pandemiji covida-19 bodo v prihodnjih letih najverjetneje še raziskovane. Do bistvenih praktičnih ugotovitev na primeru Knjižnice up fm in up pef pa smo v času opra- vljanjadelaoddomažeprišli.Karsijebiloprej nemogoče predstavljati, se je dejansko zgodilo. Opredeljene in raziskane so bile delovne naloge, ki jih je povsem mogoče opravljati izven prosto- rov knjižnice, torej oddaljeno, kot tudi storitve na daljavo, ki so se ne glede na ponovno odprtje knjižnice in knjižničnih prostorov med uporab- niki obdržale kot bolj priljubljena oblika (izobra- ževanjezauporaboknjižničnegakataloga,bazpo- datkovine-virov,rezervacijainnaročanjegradiva terdogovorjeni(brezstični)prevzemalipošiljanje izposojenegagradiva popošti). »Mislim, da je treba zaposlene na tem podro- čjuspodbuditi,dačimboljintenzivnorazmišljajo o vrnitvi in prvem dnevu na delovnem mestu. Kako? Lahko si zastavijo vprašanja, kot so: kdaj konkretnosebomvrnil,kogaodsodelavcevbomsre- čal,kakosibomnanovnačinorganiziralsvojdelovni dan,kajsebozgodilozdejavnostmi,kisemjihlahko počelprideludoma...Mordabibilodobro,dapred uradno vrnitvijo obišče svojo delovno organiza- cijo, morda pride na neformalni klepet, v svojo pisarno[...].«(Kovač2021) Organiziranje povratka na delovno mesto po prvi prilagoditvi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 je bilo predvsem osredotočeno na pri- pravo knjižničnih prostorov za sprejem uporab- nikov. Pred ponovnim odprtjem knjižnice je bilo treba namestiti osnovna zaščitna sredstva, defi- nirati varno pot uporabnika v prostoru, označiti čitalniška mesta na primerni razdalji in določiti pot vrnjenemu gradivu od oddaje do prostora, v kateremjeostalovkaranteni. Kerjevečinaštudijskegaprocesatakopopr- vem kot po drugem valu deloma še potekala na daljavo, je bilo časa za organizacijo pred pričako- vanim množičnim obiskom dovolj. Opredelitev prve naloge in predhodno jasno zastavljen načrt izvedbe sta pozitivno vplivala na pripravljenost strokovnihsodelavcevnavrnitevnadelovnome- sto. Kljub temu je v prvem obdobju prišlo do no- vega, neobičajnega stanja – stanja, ki ga mediji poimenujejo »nova realnost«. Knjižničarji so se vrnili na delovno mesto in organizirali delovne naloge, kot so bile poznane pred zaprtjem jav- nega življenja, na drugi strani pa so bili uporab- nikizaradipotekaknjižničnegadelanadaljavodo ponovnegaodprtjaše zadržani. Osebnegaobiska takoj po odprtju knjižnice tako skorajda ni bilo. Večina študentov je še opravljala svoje študijske obveznosti izven sedeža univerze, zato se je bilo treba prilagoditi hibridni situaciji oziroma »novi realnosti«. Večina uporabnikov je tudi še naprej želela uporabljati storitve, kot so veljale med po- polnim zaprtjem javnega življenja. Zaradi odda- ljenosti od sedeža knjižnice in opravljanja študij- skih obveznosti na daljavo, so nekateri uporab- niki želeli podaljšanje roka izposoje, nekateri pa soizposojenogradivovrnilipoklasičnipošti. Vračanjeuporabnikov Tudi statistično merjenje obiska knjižnice je po- kazalo,dajepandemijapovzročilaupadosebnega obiska. Razvidno je, da je v obdobju pred pande- mijo, ko knjižnice še ni prizadel noben ukrep, ta v študijskem letu 2018/2019 beležila 4.084 tran- sakcij uporabnikov, ki zahtevajo dejanski osebni stik.Vštudijskemletu2019/2020,kosoodmarca 2020 začeli veljati ukrepi za zajezitev pandemije covida-19, pa je očiten upad na 2.099 transakcij. Težnjazmanjševanjatransakcijčlanovpajenajiz- razitejšavštudijskemletu2020/2021,kojezaradi vseh ukrepov ter izvajanja študijskih programov nadaljavozabeleženihle1.216transakcij. Vzpodbudno pa je, da je v študijskem letu 2021/2022, ko se izvaja kombinacija osebnih sto- ritev ter storitev na daljavo, opaziti ponovni po- rastosebnegaobiska,insicerjebilodo31.5.2022 zabeleženih 1.971 transakcij z osebnim obiskom knjižnice, kar je v prvih osmih mesecih študij- skega leta kar 701 obisk več kot v celem predho- dnem študijskem letu, ki se je deloma odvijalo v oblikidelanadaljavo. Nepredvidljivost okoliščin, spreminjajoči se ukrepi in predvsem želja po okrepljenih stikih management17(2022)številka1 25 TanjaGregorič|Organizacijaindelovanjevisokošolskeknjižnicemedpandemijocovida-19 /  /  /  /  Slika2 Prikaztransakcij zuporabo storitevzosebnim stikom vKnjižnici up fm in up pef z uporabniki so člane knjižničnega kolektiva ter drugih strokovnih služb povezali v iskanju no- vihstrategijzaorganizacijoindelovanjeknjižnice tikpopandemiji.Vželjipoponovnemosebnem povezovanju z uporabniki in spodbujanju upo- rabe knjižničnih storitev je knjižnica v sodelova- njuspromocijskoskupinozasnovalaPoletniknji- žni bingo ter Knjižni klub Univerze na Primor- skem, ki sta zaživela tekom poletja 2021. Široka ponudba knjižničnega gradiva za knjižni bingo s poudarkom na strokovni literaturi vsebinsko po- vezuje vsa področja študija Univerze na Primor- skem, cilj pa je prebrati čim večje število knjig v tiskani obliki, kar uporabnike spodbuja k oseb- nimstikomsknjižničnimokoljeminstrokovnimi sodelavciknjižnice.KnjižniklubUniverzenaPri- morskempajeboljusmerjenvleposlovjeinorga- nizirana srečanja knjižničarjev ter uporabnikov knjižnic, kjer potekajo branje, pogovor in izme- njavamnenjoprebranivsebini. Sklep Stanjedružbe,kigajepovzročilapandemijacovi- da-19,jekorenitospremenilonašenavadeinoko- lja. Knjižnica se poskuša uporabnikom približati v obehglavnihokoljih, tako osebnemkotdigital- nem, z vzpostavitvijo novih komunikacijskih ka- nalovinomogočanjemdrugačnihvrststoritev.Te soseizkazalezauspešne,karjeknjižnicidalotudi novo priložnost presoje obstoječih storitev z na- menom izboljšanja uporabniške izkušnje po sta- bilizacijipandemijecovida-19.Vendarsezavsako digitalno ponujeno storitvijo v ozadju še vedno odvijajopodporaosebnemustikuzuporabnikom, spodbujanje k obiskovanju knjižnice, uporabi či- talniškihprostorov,dosledniskrbizadopolnjeva- njein urejenostknjižničnezbirke ter izobraževa- nje uporabnikov preko osebnega pristopa. Knji- žnicaupfminuppefsivsvojiorganizacijiin delovanju prizadeva biti v koraku z razvojem so- dobnih digitalnih orodij ter slednja uspešno po- vezovati z osebnimi uporabniškimi stiki. Trudi se (p)ostati stična točka med ustaljenimi prete- klimi navadami, trenutno hibridnostjo in nego- tovo prihodnostjo. Novi pristopi in metode dela sostrokovnesodelavceknjižnicespodbudilikdo- datnemustrokovnemuizobraževanjutervključe- vanju v strokovne delovneskupine za izboljšanje položaja visokošolskih knjižnic in knjižničarjev s ciljem izpolnjevanja vizije ter poslanstva Knji- žniceupfminuppef.Vzavedanjudogodkov sedanjostijesmoterknjižnicesooblikovatipriho- dnostinohranitipomembnovpetostknjižnicein knjižničnih storitev v akademsko okolje. Literatura Ažman, T., J. Bogataj in N. Lamut. 2021.Vodenje so- delavcevmedpandemijocovida-19.Ljubljana: Šolaza ravnatelje. International Federation of Library Associations and Institutions. 2020. »covid-19 and the Global Li- braryField.«13.oktober.https://www.ifla.org/ covid-19-and-the-global-library-field/. Kovač, A. K. 2021. »Delo od doma: fizično vračanje na delo je ›nova‹ situacija, ki lahko povzroča tudi sti- ske.« mmc rtv Slovenija.21.maj.https://www .rtvslo.si/slovenija/delo-od-doma-fizicno-vracanje -na-delo-je-nova-situacija-ki-lahko-povzroca-tudi -stiske/576430. Južnič, P. 2015. »Pomen urejenih bibliografij za spre- mljanje in vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela.«Organizacijaznanja1(20):10–14. Martzoukou, K. 2021. »Academic Libraries in covid- 19:ARenewedMissionforDigitalLiteracy.«Library Management 4/5(42):266–276. Novak, B. 2000.Kriznokomuniciranjeinupravljanjene- varnosti:priročnikzakrizneodnosezjavnostmivpra- ksi.Ljubljana: Gospodarskivestnik. Šprajc, P., in I. Podbregar. 2022. »covid-19 in spre- membevorganizacijah.«VManagementvkrizah:iz- branapoglavja, ur. P. Šprajc, 113–133. Maribor: Uni- verzitetna založba. 26 management17(2022)številka1