USPAVANKA ZA JETNIKA J o s e  Hierro
Galeb nad borovjem. (Morje odmeva) Bliža se spanec. Spal bos in sanjal, četudi ne maraš. Galeb nad borovjem, vsem orošenim z zvezdami.
Spi. V rokah že držiš
modrino noči neskončne.
Nič drugega mi, le tema. In mesec tam gori.
Peter Pan sredi med bukvami.
Na jelenih z zelenimi hrbti
slepo dekletce.
Ti si že človek, že spiš,
dragi prijatelj, daj ...
Spi, dragi prijatelj. Krokar leti
čez mesec in vrat mu prereže.
Morje je blizu ob tebi
in ti grize noge.
Ni res, da si človek,
pač pa oirok, ki ne sanja . ..
428
Ni res, da sd mnogo trpel; govore ti žalostne zgodbe. Spi. Saj vsa temina je tvoja, dragi prijatelj, daj ...
Otrok si, ki se resno drži.
Zgubil je smeh in več ga ne najde.
Nemara padel je v morje,
nemara ga kit je pojedel.
Spi, moj prijatelj, in naj te uspavajo
zvončki in bobenčki,
blodno zveneče trsne svireli.
ki so priklile sredi megle.
Ni res, da ti duša je težka.
Duša je zrak in dim in je svila.
Noč je prostrana. Kamor te žene,
v njej lahko letaš,
da prideš ob zori in vidiš
hladne vode, ki bude se,
sive pečine, kakor čelada,
ki si na vojski jo nosil.
Noč je jasna, spi, moj prijatelj.
dragi prijatelj, daj ...
Noč je lepa, noč je gola, nima meja ne rešetk. Ni res, da si mnogo trpel, govore ti žalostne zgodbe. Ti si otrok, ki je žalosten, ti si otrok, ki ne sanja. Galeb pa čaka in čaka, da pride, brž ko zaspiš. Spi, v rokah že držiš modrino noči neskončne. Spi, moj prijatelj ...
Že spi moj prijatelj, daj ...
(Tierra sin uosotros, 1947) Prevedel   Niko  Košir
429