poštnina plačana v gotovini

cena 7,00 din

XVII. letnik

Oktober 1978

TIM 2

Oktober 1978 _ XVII. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE e Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Na naslovnici vidite model tekmovalnega čolna
z vgrajenimi napravami za daljinsko vodenje.
Ta, na videz krhka stvarca, je v vodi prese¬
netljivo hitra in spretna, zato ni čudno, da ima
brodarsko modelarstvo vedno več navdušenih
pristašev.

KAZALO

TIMOVA POSTA 49

PRVI KORAKI

Športni avto 51

Biljard »Jež« 54

Viseči regal 56

Site dumper 60

MODELARSTVO

Nieuport N-17 65

DALJINSKO VODENJE

Oddajnik TIM  XV 74

RADIOAMATERSTVO s

TV igre 78

ZGODOVINA RADIO AMATERIZMA

YU 3 AB 82

SREČANJE Z ISKRO 85

KOTIČEK ZA FOTOAMATERJE

Fotoaparat 87

TIMOVA FANTASTIKA

Drevo večnega razvoja 90

MALI OGLASI 93

ZANKE IN UGANKE 95

timova pošta

Milan Stiplovšek iz Maribora pogreša v
naši reviji načrte maket bojnih ladij. Prav¬
kar izdeluje model ameriške podmornice
USS Grovvler na daljinsko upravljanje, če
mu bo uspel, nam bo poslal načrt. Se pri¬
poročamo!

Igor Platiša z Jesenic nas prosi za načrt
modela Cessne na daljinsko vodenje. Tega
mu ne moremo zagotoviti, morda pa bo
dovolj dober tudi načrt Mustanga P 510, ki
ga bomo kmalu začeli objavljati.

Renato Čibej iz Idrije predlaga, da bi v re¬
viji uvedli stalno rubriko Nasveti, v kateri
bi na vprašanja odgovarjali naši sodelavci.
To načeloma počnemo že zdaj, saj se lahko
s svojimi vprašanji obrnete na naše sode¬
lavce preko uredništva, pripisati pa morate
seveda, komu so vprašanja namenjena, če
gre za splošnejša vprašanja, bodo odgovori
objavljeni v reviji v ustrezni rubriki, sicer
pa bo spraševalec dobil odgovor po pošti.

V imenu skupine prijateljev se nam iz Celja
oglaša Dušan Mastnak. Fantje bi radi pre¬
prost načrt za valkie talkie. Bojim se, da
preprostih načrtov za to napravo mi, ker
je po svoje kar zapletena. Vseeno si bom
njihovo željo zabeležil in se pogovoril z na¬
šimi sodelavci, če bi bil kdo od njih pri¬
pravljen pripraviti tak načrt.

Enako željo ima Aleš Perdih iz Ljubljane,
zato njemu velja isti odgovor. V zvezi s te¬
žavami okoli nabave raketnih motorčkov pa
mu, glede na to, da je doma v Ljubljani,
svetujem, da se oglasi v ARK Komarov
(naslov je bil že večkrat objavljen v pošti).
Miloš Korenč iz Kopra nam je poslal zani¬
miv model začetniškega jadralnega modela,
ki ga objavljamo v tej številki. Pravi, da je
model izdelal in preizkusil in da dobro
leti. Če je to res, se boste najbolje prepri¬
čali sami, ko boste izdelali model po nje¬
govem načrtu. Poleg tega pa nam je na¬
drobil celo kopico zapažanj v zvezi s Timom,
od teh nekatera prav zanimiva. Hvala za so¬
delovanje 'in le tako naprej.

Slavko Culjkar iz Stične nam je poslal ko¬
pico vprašanj, ki se nanašajo na rubriko Da¬
ljinsko vodenje. Pismo sem posredoval tov.
Lokovšku. Upam, da mu bo lahko ustregel,
čeprav je seznam vprašanj kar dolg in razno¬
vrsten.

Samo Drolc iz Kopra nam sporoča, da je
iz nekaterih številk starejših letnikov Tima

TIM 2 • 78/79 49

izgubil po nekaj listov, ki jih nikakor ne
najde, tako, da zdaj ne ve, kaj je bilo na
teh straneh zapisano. Namesto da brskam
po starih letnikih sam, mu predlagam ele-
gantnejšo metodo in sicer: da sam pregleda
stare letnike v šolski knjižnici ali pri prija¬
telju. Pa brez zamere, prosim.

Anton Jesenek iz Dobrove pri Celju se je
odločil, da si izdela čoln na zračni pogon.
Če prav razumem, naj bi bil čoln podoben
tistim, ki jih uporabljajo na Floridi v ZDA
za vožnjo po močvirjih. Za pogon namerava
uporabiti motor Pony ekspresa, težave pa
ima z izdelavo eiise (kakšnih mer naj bo
in 'iz kakšnega materiala). Ker to presega
naše modelarske lizkušnje in znanje, saj gre
za zaresno plovilo, mu svetujem, da poizve
za ustrezno literaturo pri Aero klubu v
Celju.

Danilo Rajh iz Gornje Radgone je z revijo
kar zadovoljen, kljub temu pa ima več težav
pri svojem konjičku radioamaterstvu. Ker
se njegove težave nanašajo na slabše pozna¬
vanje teorije, mu svetujem, da si oimprej
kupi naši knjigi Elektronika in Elektrotehnika
v slikah, poleg tega pa bo tudi v prejšnjih
letnikih naše revije našel nekaj odgovorov
na svoja vprašanja. Želi si tudi načrt za
gradnjo transformatorja. Njegova želja pride
v seznam rubrike za letošnji jetnik. Radio¬
amaterski material pa je treba pač naloviti
po trgovinah z elektromaterialom (Iskra,
Elektrotehna), v Mladem tehniku v Ljubljani
pa lahko material naročiš tudi po pošti.
Klemen Ravnik z Bieda nas prosi za prilogo
letnika 74/75, v kateri smo objavili načrt
jadrnice Optimist. Žal nam je ta številka
zaradi večjega povpraševanja že pošla, tako
da mu ne moremo ustreči. Morda pa jih
imajo še kaj na zalogi na Brodarski zvezi
Slovenije, ki nam je ta načrt posredovala.
Zoranu Krošlju iz Novega mesta (pa morda
še komu) moram povedati, da motorčkov
ne prodajamo, ponavadi pa to počne Mladi
tehnik. Zahvaljujem pa se mu za zanimanje,
ki ga kaže za našo revijo in upam, da bo
še vnaprej ostal naš naročnik.

Tomaž Frahm iz Medvod nas je tokrat kar
pošteno okrcaj. Ne zdi se mu prav, da smo
pisali o VVindsurfingu in o zmajih, češ, da
je to le potrata prostora. Motijo ga tudi
astronomske cene ponudb v malih oglasih.
Sicer pa se mu zdi TIM OK. OK pravim
tudi jaz, čeprav se z njegovim mnenjem ne
strinjam v celoti. Menim namreč, da ni nič

narobe, če kdaj pa kdaj zaidemo tudi na
kakšno novo področje, zlasti še, če je po¬
vezano s samogradnjo. Strinjam pa se, ali
bolje rečeno, strinjal sem se z njegovim
mnenjem o cenah, saj sem o tem sprego¬
voril že v pošti lanske zadnje številke.

Na moč na široko se je razpisal Mirko
Žveplen iz Globokega pri Rimskih Toplicah.

Seveda samo iin izključno o svojem konjičku,
to pa je raketarstvo. Žal mi je, da je bil že
večkrat razočaran nad založenostjo našega
tržišča z ustreznim raketarskim materialom,
vendar tu ne vidim druge medicine, kot
velja za vsa ostala področja, namreč to, da
je potrpljenje 'in vztrajnost še posebej pa iz¬
najdljivost najboljša rešitev. Kljub silovi¬
temu razmahu tehnike in industrije ostaja
namreč amaterstvo še vedno tako, kot je
bilo leta nazaj. Vsi ga hvalimo in gladimo,
nihče pa ne mara po kostanj v ogenj, ko
gre za najbolj osnovne materialne pogoje.
Toliko. Načrte raket bomo objavljali tudi
v letošnjem letniku, zato je strah, da bi ti
zmanjkalo dela, popolnoma odveč.

Naj zaključim današnjo pošto s pismom
tov. Franka Florjančiča iz Kidričevega, ki se

nam je oglasil z nekaj pripombami ob za¬
četku novega letnika. Domnevam, da je tov.
Florjančič učitelj tehničnega pouka, saj se
njegove pripombe nanašajo predvsem na
uporabnost Tima kot učnega pripomočka.
Meni, da je -nivo Tima često prezahteven
za osnovnošolce, da je v njem vse premalo
praktičnih sestavkov in da materiala, po¬
trebnega za gradnjo po praktičnih načrtih,
ni dobiti.

Tisto o prezahtevnosti morda drži, ali pa
tudi ne, če govori sestavek o izdelku, kot
so, na primer, naprave za daljinsko vodenje
ali elektronika, odvisno je pač od tega, ko¬
mu je sestavek namenjen. O praktičnih se¬
stavkih pa tole: prav vsak načrt, ki je zve¬
zan z delom, je v bistvu praktičen, pa če¬
prav je treba spregovoriti dostikrat tudi o
teoretičnih plateh. Predlog, da bi se revija
povezala z sestavljalci kompletov, je zani¬
miv, če bi seveda ti sestavljalci sploh ob¬
stajati, saj poleg radiotehničnih sestavljenk,
maket starih ladij, pa morda še igrač, teh
pri nas žal ni, ali pa iz različnih razlogov
(dragi kompleti, premajhne serije) ne pri¬
dejo v poštev.

Bodi za tokrat dovolj — nasvidenje pri¬
hodnjič!

50  TIM 2 • 78/79


prvi koraki

Roman Tomat

ŠPORTNI

AVTO

Predstavljam vam model športnega avto¬
mobila. Načrt zanj sem si izmislil sam in
ni težak.

Za začetek potrebujete 4 mm debelo vezano
ploščo, furnir, pribor za rezljanje, lepilo in
drugo modelarsko orodje. Najprej na ve¬
zano ploščo prerišite vse dele, jih izrezljajte
in s smirkovim papirjem zbrusite robove, da
se lepo stikajo. Dele sestavite na naslednji
način:

Na del 1 prilepimo najprej dele 3, 4 in 6.
Deli 3 in 4 stojijo na zunanjih straneh.
Zatem razvrstimo rebra. Rebri 5 in 7 vle-
pimo v dela 3 in 4. Rebro 8 je nekoliko
krajše, ker je avtomobil spredaj ožji in
moramo stranice stisniti skupaj. Nato pri¬

lepimo dela 2, na del 1 pa še dele 9.
Ko se lepilo posuši, robove zbrusimo in
lahko začnemo s prekrivanjem. Najprej pre¬
krijemo sedeže, potem prilepimo dele 10,
12 in 13 ter prekrijemo blatnike. Ko obru¬
simo vse robove, je model pripravljen za
barvanje. Kakšno barvo boste (izbrali, je
vaša skrb. Povem naj le to, da celuloid
vstavimo, ko je model že pobarvan.

Želim vam veliko užitka in veselja, pred¬
vsem pa veliko prijetnih uric in sreče pri
izdelovanju modela.

KOSOVNICA

TIM 2 <* 78/79 51

52  TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 53

Drago Mehora

BILJARD

»JEŽ«

Tale zabavna namizna igrača pravzaprav ni
kaj dosti podobna pravemu biljardu, saj bo¬
mo igrali samo z eno kroglo, ki je ne
bomo potiskali s palico in ki tudi ne bo
padala v luknje, ampak v jamice. Poleg tega
ima naš novi biljard še številne ovire, skozi
katere se bo pretikala kroglica, ki bo po
daljšem ali krajšem potovanju obtičala v eni
izmed jamic (ali pa tudi ne). Zaradi mnogih
ježevim bodicam podobnih ovir sem novo
igro imenoval »jež«, čeprav morda to ime
ni najprimernejše. Morda pa boste vi našli
boljše ime. Pravi namizni biljard smo ob¬
javili v lanskem letniku.

Če si ogledate sliko, vam bo podoba in se¬
stava »ježa« takoj jasna, zato dajem samo
nekaj nasvetov in navodil za izdelavo in za
vrstni red opravil.

Igrača je sestavljena iz dveh glavnih delov:
temeljne deske in oboda. Temeljna deska
mora biti iz trdega lesa in kar najbolj ravna
in gladka. Debela naj bo najmanj 2 cm.
Dobili jo boste pri mizarju ali pa vam jo
urežejo v šolski delavnici. Obod naredite iz
5 mm debelih vezanih plošč. Ko boste imeli
desko pripravljeno, vžagajte z lisičjim repom
3 mm široko in 5 mm globoko zarezo, v ka¬
tero boste vsadili in zalepili 3 mm debelo
pregradno deščico, ki bo omejevala kanal
za kroglico. Prostor med kanalom in ro¬
bom deske razpolovite s srednjico, ki jo na¬

rišete s svinčnikom. Pomagala vam bo pri
razporeditvi jamic. S svinčnikom označite
središča jamic. V načrtu je 10 jamic, lahko
pa jih je tudi več ali manj. Označite tudi
točko, kjer bo visel zvonček. Načrt predvi¬
deva kroglico 'premera največ 20 mm. Temu
bi ustrezale jamice premera 12 do 15 mm
in kanal širine 24 mm. Izvrtajte plitve ja¬
mice s spiralnim svedrom premera 12 do
15 mm ali s svedrom Osredkarjem istega
premera. Kroglica naj bo iz lesa ali iz pla¬
stične snovi. Če takšne ne bi mogli dobiti,
vzemite stekleno »frnikolo«. Na mestu, kjer
bo visel zvonček, izvrtajte luknjico, v ka¬
tero boste vsadili količek. Količek naj bo
toliko visok, da bo nanj postavljeni gornji
del kolesarskega zvonca segal skoraj do
deske. Vso površino deske zbrusite najprej
z grobim, potem pa s finim steklastim pa¬
pirjem. Dobro zgladite zlasti robove jamic,
da se bo kroglica zlahka skotalila vanje.

Obodne deščice, ki ste jih izžagali iz 5 mm
debele vezane plošče, prilepite in pribijte na
robove deske. Na notranjo stran oboda pri¬
lepite trak iz 2 mm debele lepenke, ki bo
v gornjem delu polkrožno upognjen. Trak
prilepite tudi v sredino gornjega dela obo¬
da. Nič zato, ako bo polkrog nekoliko sploš-
čen. Na lepenkast trak nalepite enako širok
trak samolepilne tapete v imitaciji lesa ali
pa v poljubni barvi. Ta trak bo povečal trd¬
nost lepenkastega oboda, pa tudi lepši bo.
Oblogo iz samolepilne tapete lahko nalepite
tudi v več kosih, pazite le, da bodo stiki
med kosi tesni in čim manj vidni. Trak naj
bo nalepljen tudi na spodnjo stranico obo¬
da, vendar tako, da bo ob vogalih položen
v loku, kar bo preprečevalo, da bi kroglica
obtičala v spodnjih kotih. Vrednost jamic
je označena s številkami, pri čemer imajo
težje dostopne jamice višjo vrednost, udarec
ob zvonček pa kajpak najvišjo, številke pod
jamice napišite s črnim flomastrom, lahko

Sestavni deli

54 TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 5  5

pa tudi izrežete in nalepite številke iz sten¬
skega koledarja.

SprožiIni mehanizem smo prikazali v načrtu
v dveh izvedbah. Izvedba v lesu je lepša.
Če se boste odločili za takšno rešitev, na¬
taknite in zalepite na en konec stružene
lesene paličice majhen prevrtan valjček ali
plutovinast zamašek, na drugi konec pa ma¬
lo večji lesen valjček ali kroglo kot ročaj.
Tudi prožilo, narejeno iz močnejše žice, bo
uporabno. Upognite žico, kot kaže slika.
Seveda boste najprej nataknili spiralno
vzmet, ki deluje na stisk, nato boste polo¬
žili to reč v kanal in skozi luknjico v obodu,
šele nato boste nataknili ročaj oziroma
upognili žico v obliki ročaja.

Sedaj bi pravzaprav že lahko začeli »stre¬
ljati« kroglice v jamice, ampak to bi ne bil
nikak »jež«. Igra bo težja in zanimivejša,
ako postavimo na desko še ovire oziroma
»bodice«. Najprej označite s svinčnikom
točke, v katerih naj bi stale bodice, nato
naredimo v teh točkah luknjice s šilom, v
te luknjice pa zabijte 3 cm dolge tanke
žebljičke. Odščipnite glavice, da bodo žeb¬
ljički bolj podobni bodicam. Menim, da bo
kakih 30 do 40 ovir (bodic) zadostovalo.
Da »jež« med igro ne bi drsel po mizi,
nalepite na spodnje robove deske trakove
iz penaste gume. Takšni trakovi sicer slu¬
žijo za zatesnitev oken in jih dobite v trgo¬
vini pod imenom TERMOPLAST.

Sedaj pa zares lahko pričnemo igrati. Šte¬
vilo igralcev je neomejeno. Vsak igralec ima
pravico, recimo, petkrat zapored »ustreliti«.
Kajpak bo štel svoje zadetke. Zmagovalec bo
tisti, ki bo dosegel največ zadetkov, če vas
bo več, se lahko razdelite v dve skupini, ki
bosta tekmovali med seboj. Uspehi bodo
odvisni bolj od sreče kot od vaše spret¬
nosti. To je pač le igra za zabavo.

mala oglasa

Prodam nov foto lak POZITiV-20 za 190 din,
100 W spajkainik-pištolo za 250 din.

Jože Gorše
Scopolijeva 7
61000 Ljubljana

Prodam maketo male železnice 90 X 120 cm HO
sistem. Maketa vsebuje 18 dreves, 10 hišic, čez
5 m tračnic, dve lokomotivi in 5 vagonov. Ma¬
keto prodam ali zamenjam za: pony expres v
voznem stanju ali foto povečevalnik s priborom.
Atko Košenina
Sp. Senica 9
61215 Medvode

Amand Papotnik

VISEČI REGAL

Morda ste že razmišljali, kam bi shranjevali
drobne predmete (značke, obeske, nakit,
svinčnike, barvice, itd.), da bi jih imeli v
urejenem in preglednem stanju. Vašemu
razmišljanju pa bo morda v pomoč načrt in
spremna beseda za izdelavo visečega regala
iz šeleshamer papirja za shranjevanje drob¬
nih predmetov. Seveda pa je lahko tudi
regal na vaši delovni mizi, ki vam bo omo¬
gočal, da bo miza vedno v urejenem stanju
in da ne bodo svinčniki, radirke, nalivna pe¬
resa, škarjice, selotejp in čopiči razmetani
po mizi.

1. Izbira materiala:

Za izdelavo tega regala potrebujete šeles¬
hamer papir, gradnike — lego in material za
oblepljanje ohišja (samolepilna tapeta —
imitacija furnirja).

2. Izbira orodja:

Potrebovali boste škarje ali nož za tapete,
svinčnik, ravnilo in dva trikotnika.

Sestavna risba prikazuje vse detajle in celo
zgibanja predala (list 3) ter hkrati omogoča
razmišljanje glede sestave delov v finalno
izvedbo (list 5).

56  TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 57

ki ga našijete na sprednjo stranico, pluto, ki
jo zalepite, itd.

b) List 2 prikazuje razgrnjen plašč kvadra
oziroma predala s tabelo izbire razsežnosti
za a in b.

Podaja štiri različne velikosti predalov, ki
jih je možno sestaviti v regal (z enako ši¬
rino). Črtkana črta prikazuje zgibe, ki jih
izvedete tako, da brez večjega pritiska po¬
tegnete ob ravnilu po črti s topim predme¬
tom in nato upognete ob ravnilu.

Zelo pomembni so zavihki, ki omogočajo
trdnost predala.

List 3 podaja zgibanje predala iz razvite
oblike v dograjajočo. Lepo je razvidna izved¬

ba vogalnih zavihkov, ki jih zalepite na no¬
tranjo stran predala z oho lepilom.

c) List 4 podaja razgrnjen plašč ohišja z
10 mm zavihki in za 5 mm povečane razsež¬
nosti predala (zaradi možnosti funkcioniranja
predala). Tabela pa vam prinaša štiri Iz¬
vedbe.

58  TIM 2 • 78/79

zgibanje predala

- končna oblika predala

razvita oblika predala

45


55

Ohišje izvedete tako, da izdelate zgibe, po
zgibih upognete zavihke, namažete z oho
lepilom in sestavite v končno obliko.

d) Ko boste izdelali prvi predal in ohišje,
vam preostanejo še druge izvedbe za regal
(list 5). Imate pa neomejeno število mož-

TIM 2 • 78/79 59

nosti izdelave regala v končni obliki (npr.
1 kos I., 2 kosa II., 1 kos III. in 1 kos IV.).

e) Sestavne dele zložite v finalno postavi¬
tev, vstavite ročaje v ohišje predala, čelno
zlepite in tako dobite regal. Če želite, da bo
viseči regal, ga opremite na hrbtni strani
z objemkami.

Preostane vam samo še oblepljanje s samo¬
lepilno tapeto in že imate nov del vašega
pohištva, ki bo koristno služil svojemu
namenu.

Želim vam mnogo ustvarjalnega zadovolj¬
stva.

Pavle Ambrož

SITE

DUMPER

Site dumper je delovni voz za prevoz raz¬
sutega materiala predvsem na gradbiščih.
Značilnost tega vozila je v tem, da šofer
Vozila ne gleda naprej skozi kabino, kot je
to običajno pri vseh cestnih vozilih, temveč
je obrnjen nazaj tako, da vidi pred seboj
tovor v prekucni kabini.

Vozilo izdelajte iz 4 mm debele vezane
plošče. Najprej se lotite podvozja, ki ga
sestavljajo deli označeni s pozicijskimi šte¬
vilkami 1 do 7. Sledi izdelava šoferjeve ka¬
bine. Sestavljena je v glavnem iz dveh de¬
lov: spodnjega dela z motorjem in zgornjega
dela. Spodnji del kabine sestavljajo deli
označeni s pozicijskimi številkami 8, 9, 10,
11, 26, 27 in 29. Pri sestavnem delu 29 je
na risbi nastala neljuba pomota. Upoštevajte
črtkano črto! Kar je materiala nad njo, od¬
pade. Na prednjo motorno stran nalepite še
masko 28. Na tako pripravljeno polovico ka¬
bine prilepite še zgornjo polovico kabine. Ta
je na sestavni risbi označena z naslednjimi
pozicijskimi števili: 12, 13, 14, 15 in 12a.
Zlepljeno in suho polkabino zgladite na
brusnem papirju, nato pa jo poveznite in
nalepite na spodnjo polovico kabine. Tu bi
še pripomnil, da je na delavniški risbi na¬
stala druga pomota. >Na delu je bil škrat, to
pot risarski škrat. Sestavna dela 12 in 12a
morata med seboj zamenjati mesti.

Prekucna kabina ima v glavnem obliko ne¬
pravilne prisekane piramide. Najprej boste
sestavili obod iz sestavnih delov 18, 19 in
20. Ko bo to sestavljeno in lepilo posu¬
šeno, montirajte še dno. Pred montažo dna
spodnji rob prekucne kabine spilite, da se
bodo vsi trije robovi, tj. sestavnih delov
19 in 20, zravnali, nato pa z večkratnim
merjenjem prilagodite dno 21 dani obliki pre¬
kucne kabine. Na dno montirajte s spodnje
strani še obe ležišči prekucne kabine (22).
S pomočjo osi spojite še prekucno kabino
z ostalim delom vozila (5).

60  TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 61

62  TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 63

Kosovnica

Predmet Material Kosov

64  TIM 2 • 78/79

modelarstvo

Sašo Krašovec

NIEUPORT
N-17

izkusi pa niso prinesli uspeha, ker so pre¬
obremenjevali letne sposobnosti. N-17 so
dobile marca 1916 frontne enote in je po¬
stopno zamenjal predhodne tipe. N-57 je bila
prva eskadri) a, ki je bila popolnoma oboro¬
žena z novimi lovci. Tem je sledilo še 5
naslednjih. Tudi Anglija je do pomladi 1917
oborožila 13 eskadril s temi letali. N-17 je
uporabljalo tudi letalstvo Nizozemske, Bel¬
gije, Rusije in Italije. V Italiji jih je po li¬
cenci gradila tovarna Mačehi. Na tem letalu
so leteli slavni asi kot Bali, Bishop, Nunges-
ser, Guynemer, Fonck in Navarre. Ta letala
so potem zamenjali boljši Hanrioti, Spad
S.VII in S.XMI.

N-17 je bil nova razvojna stopnja BEBE iz
leta 1914 in hkrati najbolj uspel projekt
Gustava Delage. Bil je večji, močnejši in
bolje oborožen kot BEBE (po obliki pa sko¬
raj enak). Do pojava SPAD S.VII je bil da¬
leč najboljše francosko lovsko letalo. Prvot¬
no je imel N-17 na zgornjih krilih Levvisovo
strojnico. To orožje pa so zelo hitro za¬
menjali s sinhronizirano Vickersovo. Za
zračne boje so preizkušali več kombinacij:
Levvisovo na krilih poleg sinhronizirane
Vickersove ali celo dvojno strojnico. Ti po-

Nekaj tehničnih podatkov:

Proizvajalec: Societe Anonyme des Etablis-
sements Nieuport
Tip: lovec
Leto: 1916

Motor: rotacijski le Rhone — 9J, 110 KM

Razpon kril: 8,17 m

Dolžina: 5,77 m

Vzletna teža: 565 kg

Hitrost: 177 km/h na višini 2000 m

Največja višina leta: 5300 m

TIM 2 • 78/79 65

Izdelava makete

Model ima pogon z gumo. Uporabljate lahko
eliso s 0 17—20 cm. Le-ta je lahko plastična
(od kakega kompleta) ali pa si jo napravite
sami. Celoten načrt je risan v M 1 : 1, me¬
re so v mm, B — balsa, S — smreka, VP —
vezana plošča.

Gornje krilo

Na papir narišete vsako polovico posebej,
nato izrežete iz 1 mm balse vsa rebra in
sprednjo in zadnjo letev. Krilo sestavljate
na ravni mizi. Sprednjo, srednjo in zadnjo
letvico pribijete z bucikami na risbo. Med
letvici vlepite rebra B do E. Vsakemu rebru
A pa sproti zarežite utor za srednjo letvico
in ga vlepite. H krilu prilepite še pollok iz
5 mm balse. Srednjo letvico zažagajte na
koncu tako, da boste lahko vlepili 1 mm
balso. Le-ta je malo dvignjena od podlage.
Ko se lepilo posuši, snamete polovici krila
■in ju zbrusite kot kaže slika. Nato zopet pri¬
trdite na mizo eno polovico, drugo pa pri¬
lepite zraven, jo na koncu podložite za
4 cm in vlepite še srednje rebro A.

Spodnje krilo

Naredite ga na enak način kot zgornje. Pri
njem prednjo in zadnjo letvico samo pol¬

krožno zbrusite. V-Iom spodnjega krila ima
enak naklonski kot kot zgornje krilo.

Trup

Iz 1 mm balse naredite rebra 3—8 in iz
2 mm vezane plošče rebro 2. Iz 3 mm balse
naredite 2 dela 9 in ju vlepite med rebra. Na¬
to prilepite hrbtno letvico iz balse 3x3,  tri¬
kotni del za pilotovo kabino iz 2 mm balse
in spodnji vogalni iz balse 3x2,  pri kate¬
rih pa morate paziti, da vam v krivim ne
skrivita trupa (namočite ju, da se laže in
lepše ukrivita). K trupu prilepite še ostale
letvice, višinsko in smerno krmilo in del 1,
ki ga predhodno izoblikujte po sliki. Iz ve¬
zane plošče naredite dele 10 (4 mm), 11 in
12 (2 mm) in jih zlepite, vendar jih ne
vlepite v trup. Osno luknjo priredite vaši
elisi. Med rebra 2 in 3 vlepite 2 mm balso
tako, da dobite 2 rezervoarja (simetrična),
na zunanji strani ju prevrtajte, tako da boste
vanju lahko dali šibre za utež. V zadnji tri¬
kotni del, ki ga tvorita spodnji letvici iz
balse 3x2,  vlepite 2 mm balso, nanjo pa
še zadnjo nogo, ki jo predhodno zlepite.
H kabini prilepite še šeleshamer z vrezano
odprtino. V trup prilepite najprej spodnje
krilo in na nosilce še gornje. Nosilci so iz
smrekove letvice 3x5,  ki je zaokrožena.
Gornje krilo najprej prilepite na srednje
4 nosilce in šele nato na krajne. Pri lep¬
ljenju gornjega krila morate zelo paziti na

66 T!M 2 • 78/79

naklonski kot. Krajne nosilce odrežite v taki
dolžini, da sta spodnje in gornje krilo po¬
polnoma vzporedna.

Pri krajnih nosilcih je zadnji vertikalen,
prednji pa poševen (glej barvno shemo).
Vseh 10 ležišč še dobro ojačite (po načrtu).
K trupu prilepite še nosilce koles. To je
del 13 iz vezane plošče 3 mm (pravilno
zbrušen), ki je podprt z ovalnima balsovima
letvicama 3x4.  Ko je nosilec suh, ga pre¬
vrtate, vstavite kovinsko os za kolesa in jo
dobro pritrdite (z nitjo in lepilom). V zadnji
del trupa prilepite še kvadrat iz 1 mm balse
(na vsako stran) in ga prevrtajte s 3 mm
svedrom. Vanj pride okrogla smrekova pa¬
ličica istega premera, vendar je ne vlepite
(biti mora premična, kajti nanjo se napne
guma). Sedaj model prekrijte s tankim ja¬
ponskim papirjem v beli alti rumeni barvi,
če delate gornjo verzijo, ali v poljubni, če
delate spodnjo (pri spodnji postane zaradi
barve model težji). Pri gornji prekrijte tudi
višinsko krmilo (pri spodnji verzij) ni po¬
trebno), smernega pa pri obeh ne, ga le
pobarvate modro, belo In rdeče.

Celoten model 3-krat prelakirate z razred¬
čenim brezbarvnim nitro lakom. Nato nare¬
dite kolo iz balse, v os dobro vlepite cevko
in vse skupaj prispajkajte na kovinsko os.
Iz žice 0 1 mm naredite dele 15 (4 kose),
16 (4 kose) iin 17 (2 kosa) in jih vbodite in
prilepite na označena mesta. Na dela 17
prilepite še okroglo paličico. Iz iste žice ali
bucike naredite zanke (podobne delu 15) in
jih zabodite na vsa tista mesta, kjer pri¬
dejo napete elastike. Vlepite še dela 14, ki
ju naredite iz smrekove letvice 3X2.  Iz
vezane plošče 2 mm naredite okviir za ve¬
trobransko steklo in ročaja na krilih. V okvir
vlepite plex-i steklo 2 mm in vse skupaj
na model.

Iz vezane plošče 4 mm izžagajte strojnico,
za cev uporabite cevko od kemičnega svinč¬
nika in jo prilepite na krilo. Če pa delate
spodnjo verzijo, pa odpade vetrobransko
steklo, dela 17 in strojnica na krilih, nare¬
diti pa morate spodnjo strojnico, ki jo zbru¬
site iz 8 mm balse (glej barvno shemo).

Barvanje

Gornja verzija: Je angleški lovec, ki ga je
pilotiral Kanadčan Billy Bishop, ki je z 72
zmagami na drugem mestu med piloti an¬

gleškega vojnega letalstva iz prve svetovne
vojne.

Letalo prekrijete s tankim belim ali rume¬
nim japonskim papirjem. Trobojnico na smer¬
nem krmilu pobarvate z odgovarjajočimi
nitro laki, oznake pa prerišete na bel ne¬
prozoren (po možnosti čim tanjši) papir,
jih počrnite, izrežete tako, da imajo tiste
črke (številke), ki so na barvastih poljih, še
belo obrobo in prilepite na smerno krmilo,
če je letalo prekrito z belim japonskim
papirjem, oznake na krilih izrežete iz tan¬
kega barvnega japonskega papirja in jih na-
lakirate, če pa je rumeno, nalakirate le
srednjo rdečo piko, bel in moder kolobar pa
pobarvate.

Strojnica je črna, prav -tako tudi deli 17
in okrogla paličica ter deli 15, 16, »guma«
kolesa, rebro 2 in pika spredaj na trupu.
Nosni del je srebrn, prav tako tudi deli 10,
11 in tri črte na zunanjih nosilcih kril. Vsi
nosilci kril, ogrodje podvozja, zadnja noga,
ročaji na krilih, okvir za steklo in deli 14
so rjave barve. Na krilo in višinsko krmi¬
lo prilakirajte še tanke razmejevalne črte
(na načrtu označene z mešano črto) med
premičnim in nepremičnim delom iz črnega
tankega japonskega papirja.

Spodnja verzija: Tu je celotno letalo pobar¬
vano. Pobarvate ga po barvni shemi, vsi
ostali detajli pa so enake barve kot pri
gornjem.

Na model napnite še tanke elastike (sive ali
črne), vstavite pogonsko gumo in eiiso, mo¬
del obtežite, da dobite T na pravo mesto.
Model najprej zreglirate z nekaj poskusnimi
leti.

Pri -izdelavi im spuščanju vam želim veliko
uspeha in zabave.

Poverjenikom Tima!

Prosimo vse poverjenike Tima, ki nam
še niso vrnili odvečnih izvodov prve
številke, naj to čim prej store. Kljub
temu namreč, da smo letos povečali
naklado, nam je zaradi ponovnih naro¬
čil pričelo primanjkovati prve številke.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Uredništvo in uprava Tima

TIM 2 • 78/79 67

68 TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 69

70  TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 71

72  TIM 2 • 78/79

TIM 2 • 78/79 73

daljinsko vodenje

Jan I. Lokovšek

ODDAJNIK
TIM XV

Digitalni koder TIM XV-DC

Opis delovanja

Koder TIM XV je NF del oddajnika TIM XV.
Vsebuje del za dajanje povelj in modulator.
Vezje je konstruirano za krmiljenje štirih
servomehanizmov. Ta številka ni fiksna;
koder lahko gradimo za manjše število, v
nadaljevanju serije pa bomo spoznali mož¬
nost razširitve še na večje število servo¬
mehanizmov.

Po svoji sestavi je klasičen, grajen samo s
transistorji, brez uporabe integriranih vezij.
Shemo digitalnega koderja prikazuje slika 4.

Transistorja T1 in T2 sta v vezavi astabil-
nega multivibratorja, katerega perioda znaša
20 msek. Sledijo posamezne preklopne stop¬
nje, katerih jedro so transistorji T3 do T6
in sicer za vsako funkcijo (servomehanizem)
po ena preklopna stopnja, ki je v bistvu
monostabilni multivibrator. časi posameznih
preklopov so odvisni od vrednosti baznih
uporov (R4* do R7*), kondenzatorjev (C4,
C7, C10, C13) in leg drsnikov posameznih
potenciometrov, s katerimi dajemo povelja
posameznim servomehanizmom. Preklopne
stopnje so vezane v kaskadi tako, da prožijo
ena drugo po določenem vrstnem redu (na
shemi od leve proti desni). Prvi impulz da
astabilni multivibrator 1, nato se preklopi
druga preklopna stopnja 2 , za tem sledi
naslednja 3  itd. vse do 5 . Posamezni pre¬
klopi trajajo od približno 1 pa do 2,2 msek.
Ta razpon prestavlja obe skrajni legi pri
krmiljenju (v nevtralnem položaju znaša pre¬
klopni čas približno 1,6 msek).

Po okrog 20 msek da astabilni multivibrator
naslednji impulz in cela serija preklopov se
zopet ponovi. Signale v posameznih meril¬
nih točkah sem skiciral na sliki 5, da bo
razumevanje delovanja lažje. Ustrezne me¬
rilne točke sem označil s številkami v
krogu.

Slika 4  — Shema digitalnega koderja TIM XV-DC

74  TIM 2 • 78/79

©

©

©

©

©'

~YYYYY

©

nn

0,3 msek
— 1,6 i 0,6 msek

20 msek

Slika 5  — Slika električnih signalov v posamez¬
nih merilnih točkah

Impulze posameznih preklopnih stopenj naj¬
prej »diferenciramo« s pomočjo C-R vezav
(C3-R10, C6-R11 itd.). Primer diferenciranih

signalov sta 6 in 7. S pomočjo diod D1 do
D5 jih vodimo na skupno točko 8, kjer do¬
damo tudi diferenciran signal astabilnega
multivibratorja. Diode prepuščajo le želeno
polovico signalov in obenem tudi ločujejo
posamezne signale med seboj. Signal 8 še

TIM 2 • 78/79 75

oblikujemo in dobimo na koncu vlak pravo¬
kotnih impulzov s periodo 20 msek 9. S tem
signalom moduliramo VF del s posredova¬
njem transistorja T8 tako, da je možen pre¬
klop do 50 mA, kar je več kot dovolj za
transistor T1 v VF modulu.

Na shemi (slika 4) so narisani bazni upori
R4* do R7" kot enoviti. V izvedbi pa imamo
na voljo dve možnosti, kateri sem narisal
na sliki 6.

±

*

*

I

A


T

Slika 6
do R7 *

A B

Možnost vezave baznih uporov R4*

V boljši A) možnosti predstavlja vsak bazni
upor zaporedno vezavo upora 47 KOhm in
trimerpotenciometra 100 KOhm (ali upora
68 KOhm in trimerpotenciometra 50 KOhm).
Tako vezavo priporočam tistim, ki imajo na¬
men koder še Izpopolnjevati, npr. dograditi
zamenjavo hoda, eksponentno vodenje itd.
Druga možnost B) je cenejša in je trimer-
potenciometer opuščen; vsak bazni upor
ima vrednost 100 KOhm.

Izbira materiala

Vsi transistorij so nezahtevni, univerzalni
tipi in sicer T1 do T6 NPN tipa, npr. BC 237B,
T7 in T8 pa sta PNP tipa, npr. BC 308. Oba
tipa ima v svojem programu tovarna Ei.
Tudi diode T1 do T5 so prav tako univer¬
zalne silicijeve diode, ZD je zener dioda
za napetost 6,5 do 8 V. Upori so Iskrini
moči 1/4 do 1/8 W. Malo bolj pazimo pri
kondenzatorjih C1, C2, C4, C7, C10 in C13,
ki naj bodo malo boljši, nikakor ne kera¬
mični ali elektrolitski. Najbolje je, če so
stirofleksni, folijski ali papirni. Vsi ostali
so keramični razen C16, ki je elektrolitski.
Držite se predpisanih vrednosti, le C5, C8,
C11, C14 in C15 so lahko od 680 do
1500 pF. C16 ima lahko tudi večjo vrednost
od naznačene.

Gradnja

Koder zgradimo na ploščici tiskanega vezja
v velikosti 45 X 90 mm. V merilu jo prika¬
zuje slika 7.

Q5

"D

O

-ic

.ca

N 1

05

Q5

C

ca

.co

cb

.o

>o

>co

o

tn

'•u —.

^ s

čo ^

Na ploščici je dovolj prostora, zato so tudi
priključne sponke oštevilčene kar na sliki
v merilu 1:1.  Ploščica je konstruirana za
izvedbo A), tj. da je na njej predviden
prostor tudi za trimerpotenciometre.

Naredimo tabelo vrednosti in povezav posa¬
meznih elementov na ploščico:

Tabela

Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba

76 TIM 2 • 78/79

Slika 8  — Digitalni koder TIM XV-D C

SPONKE POTENCIOMETRA

PD

PD


Pl

* glej besedilo!

Priključek
+ napajanje
0 , masa
izhod

Sponka

126

127

128

Vsi elementi so montirani vodoravno. Za¬
čnemo s trimerpotenciometri. če se odlo¬
čimo za izvedenko (verzijo) B, potem sponke
posameznih trimerpotenciometrov kratko ve¬
žemo (105 in 107, 108 in 110, 111 in 113,
114 in 116). Sledi montaža uporov, nato
kondenzatorjev in prav na koncu transistor-
jev in diod. Pazite na pravilno polariteto
diod! V pomoč bo slika 8, ki prikazuje
razpored elementov na ploščici.

Bakrene povezave na spodnji strani ploščice
so narisane črtkano. Obenem sem skiciral
tudi priključitev vseh štirih potenciometrov,
ki so za dajanje povelj.

TIM 2 • 78/79 7  7

Priključitev in preizkus
delovanja

Koder preizkusimo in uglasimo kar v od¬
dajniku. Pri tem je važno, kako ste potencio¬
metre (Pl do PIV) vgradili oziroma ali ste
uporabili kar tovarniški sistem za krmi¬
ljenje. Če ga nameravate narediti sami,
potem se držite naslednjih splošnih navodil:

— v nevtralnem položaju krmilne ročice naj
bo tudi drsnik potenciometra točno na
sredini,

— hod ročice naj bo tak, da se bo os
potenciometra zasukala po 45° na vsako
stran, tj. celoten hod od skrajne leve
do skrajne desne naj bo približno 90°
oziroma 1/3 celotnega hoda osi potencio¬
metra,

— če želite uporabljati drsne potenciometre
ali pa bi želeli izkoriščati celoten hod
vrtljivih potenciometrov, potem naj bo
vrednost upornosti potenciometrov od
1 do 2,5 KOhm, poleg tega pa morate
dodati na vsako stran takega potencio¬
metra še upor enake vrednosti kot je
potenciometer.

Za uglasitev koderja potrebujemo poleg od¬
dajnika še delujoč sprejemnik in en servo-
mehanizem. Za začetek naj bodo tudi drsniki
vseh potenciometrov v sredini (verzija A).
Vključimo cel sistem, pri čemer naj bo
servomehanizem na prvem kanalu. Krmilna
ročica servomehanizma se bo premaknila.
Preizkusimo, če reagira na krmiljenje. Nato
zavrtimo drsnik prvega trimerpotenciome-
tra (TP1) tako, da bo nevtralni položaj krmil¬
ne ročice oddajnika odgovarjal nevtralnemu
položaju krmilne ročice servomehanizma.
Nato preverimo hod in se lotimo drugega
kanala. Isto ponovimo še s tretjim in če¬
trtim kanalom in koder je uglašen. V pri¬
meru, če smo gradili brez trimerpotenciome-
trov (izvedenka B), potem uglasimo tako, da
za ustrezen kot zavrtimo kar sam potencio¬
meter. Vse uglaševanje je v tem, da morata
sovpadati oba nevtralna položaja na oddaj¬
niku in servomehanizmu. Nekateri tovarniški
krmilni sistemi (npr. Multiplex) imajo v ta
namen celo predvideno možnost zasuka
celotnega potenciometra. Večina starejših
sistemov ima mehansko trimanje. Če se od¬
ločite za električno trimanje (dodaten po¬
tenciometer za trimanje), potem naj bo vred¬
nost potenciometra za trimanje med 10
in 33 KOhm. Vežemo ga v bazno verigo, tj.

v serijo z ustreznim trimerpotenciometrom
in baznim uporom. Tovrstno trimanje se
zadnje čase vedno bolj uveljavlja (profesio¬
nalne RC naprave, Simprop ipd).

Tak je naš koder za 4 funkcije. V nadalje¬
vanju rubrike bo sledila možnost razširitve
še za dve funkciji (skupaj 6), zamenjava
hoda krmilne ročice, vezje za regulacijo ve¬
likosti hoda in eksponencialno krmiljenje ter
mešalnik, ki bo olajšal delo letalskim mo¬
delarjem, ki gradijo modele z »V« repom.

Za konec poglejmo še tehnične podatke:

napetost napajanja (7 V zener dioda)

8,4 do 15 V

ponavljalna frekvenca impulzov ca. 20 msek

dolžina impulzov ca. 0,3 msek

krmilna razdalja (med posameznimi imp.)

1,6 ± 0,6 msek

obremenitev izhoda do 50 mA

radioamaterstvo

Božo Ropret

TV IGRE

Še pred nekaj leti so bile televizijske igre
dokaj zamotana elektronska vezja, zmogla
pa so komaj kdaj kaj več kot enostavni
televizijski namizni tenis. Vezja so bila zgra¬
jena z integriranimi vezji srednje in male
integracije, zato so bila precej obširna in
tudi ne preveč zmogljiva. Razvoj mikroelek¬
tronike pa je prinesel integrirana vezja, ki
vsebujejo domala vso elektroniko za več
televizijskih iger v enem kosu. Na zahod¬
nem tržišču pa je na razpolago že tudi mno¬
go mikroprocesorskih televizijskih iger. Pri
teh je izbor iger mnogo bolj raznovrsten,
menjavamo pa jih navadno z enostavno za¬
menjavo kasete.

78  TIM 2 • 78/79

Pri nas je možno zaenkrat kupiti le
običajne TV igre, pa še te so so¬
razmerno drage. S pojavom spe¬
cialnih integriranih vezij pa se je
tudi amaterjem ponudila priložnost,
da si sorazmerno enostavno im po¬
ceni izdelajo TV igre. Za izdelavo
je potrebno le malo znanja s po¬
dročja elektronike. Integrirano vezje
se me dobi pni nas v trgovini in ga
je zato potrebno nabaviti čez mejo
ali pa pri amaterjih.

Za TV igre, opisane v tem član¬
ku, potrebujemo integrirano vezje
AY-3-8500 ter le še nekaj drugih
elementov. S pomočjo te naprave
lahko -igramo šest različnih iger, od
katerih so štiri osnovne, za dve
dodatni pa potrebujemo še elek¬
tronsko puško z dodatnim vezjem.
Rezultat igre se avtomatsko izpi¬
suje na ekranu televizorja, igra pa
je spremljana z zvočnimi efekti iz
posebnega zvočnika. Ko rezultat
doseže številko 15, ga postavimo v
ničelni položaj s tipko REŠET. Pri
vsaki igri igralci lahko menjajo hi¬
trost žogice, velikost loparja, kot
odbijanja ter izbirajo med avtomat¬
skim ali ročnim servisom.

Opis vezja

»Srce« TV iger je integriramo vezje
AY-3-8500, ki ima 28 izvodov. To
integrirano vezje vsebuje vso po¬
trebno logiko za generiranje slike,
štetje in prikazovanje rezultata, re¬
generiranje zvočnega signala ter za
generiranje sinhronizacijskih impul¬
zov.

Za delovanje potrebuje vezje takt¬
ni signal frekvence 2 MHz. Os¬
cilator je izveden s transistorjem
T2, signal pa rabi za generiranje
slike in tona. Frekvenco nastavlja¬
mo s trimer kondenzatorjem C10.
Oscilator umerimo na ta način,
da vezje priključimo -na televizor
ter potem s trimer kondenzator-

TIM 2 • 78/79 79

Slika 3. Ploščica tiskanega vezja

R1<»

Slika 4. Montažni načrt

80  TIM 2 • 78/79

jem C10 nastavimo mirno sliko na ekranu.
Položaj loparjev je odvisen od dolžine im¬
pulzov internega monostabilnega oscilatorja.
To dolžino spreminjata igralca s potencio¬
metri P1 in P2. Ker med igro stalno spre¬
minjamo položaj drsnikov, sta potencio¬
metra zelo obremenjena. Zato morata biti
potenciometra čimbolj kvalitetna.

S preklopnikom S1, ki ima šest položajev,
izbiramo med šestimi različnimi igrami.
Prve štiri igre igramo s pomočjo potencio¬
metrov, za ostali dve pa rabimo elektronsko
puško s fototransistorjem in posebnim vez¬
jem, česar pa si v tem sestavku ne bomo
ogledali. Igre, ki jih lahko igramo na tele¬
vizorju, so: pelota, squash, hokej in tenis.
Prvo igro igra le en 'igralec, ostale tri
pa dva.

Stikala S3, S4 in S7 rabijo za spreminjanje
kota odboja, hitrosti žogice ter velikosti
loparjev. Te različne možnosti napravijo
igro bolj zanimivo in napeto. V začetku iz¬
beremo lažjo varianto, potem ko pridobimo
rutino, pa prehajamo na težje igralne po¬
goje.

Stikalo S2-RESET služi za postavljanje re¬
zultata na ničlo. Ko ta doseže številko 15,
se štetje ustavi, loparji pa postanejo neak¬
tivni. Zato je potrebno pritisniti na tip¬
ko S2.

S stikalom S5 izbiramo med ročnim in avto¬
matskim servisom, če je to stikalo odprto,
moramo po vsakem zvišanju rezultata pri¬
tisniti tipko S6 in s tem ročno servirati.
Če pa je stikalo zaprto, vezje avtomatsko
servira.

Video signale im sinhronizacijske signale
ojačamo z baferji (CMOS) 4050 ter potem
mešamo z diodami na uporu R4. S tem kom-
pozitnim signalom moduliramo visokofrek¬
venčni oscilator s transistorjem T3. Frek¬
venco tega oscilatorja nastavimo s trimer
kondenzatorjem C12 na frekvenco enega od
televizijskih VHF ali UHF kanalov. Izhod
iz oscilatorja priključimo na antenski vhod
televizorja preko koaksialnega kabla, če
ima televizor vhod za ploščati kabel, mo¬
ramo dodati še transformator impedance.
Napajalno napetost oscilatorja stabiliziramo
z zemer diodo, da je frekvenca čimbolj sta¬
bilna. Stopnjo modulacije in s tem kontrast
slike nastavljamo s trimer potenciome¬
trom P3.

Za napajanje vezja potrebujemo napetost
9 V im tok 100 mA. Vezje se zato da napa¬
jati iz dveh ploščatih 4,5 V baterij. Vendar

je mnogo bolj ekonomična izdelava stabi¬
liziranega usmernika, katerega shemo kaže
slika 2.

Izdelava

Vezje TV iger sestavimo na ploščici tiska¬
nega vezja. Tako je izdelava najbolj eno¬
stavna ter vezje najbolj zanesljivo. Ploščico
kaže stika 3, slika 4 pa montažni načrt. Na
ploščioo prispajkamo vse elemente, razen
potenciometrov, stikal in preklopnika. Inte¬
grirani vezji IC1 im 1C2 ne prispajkamo
direktno, ampak ju damo na podnožji. To
je potrebno zato, ker so MOS vezja ob¬
čutljiva na statično elektriko in jih zato ne
smemo prijemati za nožiče. Zaradi zaščite
so MOS integrirana vezja vstavljena pred
uporabo v prevodno gumo, ki preprečuje
različne statične napetosti na nožicah.
Elemente je najbolje pred montažo preve¬
riti z Q-metrom, da pozneje ni preveč težav
pri »oživljanju« vezja. Pri vstavljanju in spaj-
kanju elementov moramo paziti na pravilno
polariteto in priključitev elementov.

Tuljavi L1 in L2 moramo napraviti sami.
Tuljava L1 vsebuje 200 ovojev z lakom izo¬
lirane žice (0,1 mm), navite na koščku fe¬
ritne paličice. Induktivnost te tuljave mora
biti 100 pH.

Druga tuljava L2 pa vsebuje 4 ovoje 1 mm
debele žice. Tuljava je zračna, njen premer
pa je 8 mm. Ta tuljava je primerna za frek¬
vence v UHF področju (okoli 30. kanala). Za
VHF področje pa mora tuljava imeti več ovo¬
jev, ki pa jih določimo eksperimentalno
(10 ovojev).

Ko sestavimo celotno vezje, ga priključimo
na usmernik in televizor, če je vse pravilno
povezano, mora takoj delovati. Potrebno je
le umiriti sliko s kondenzatorjem C12. če
slike s kondenzatorjem C10 ne moremo usta¬
viti, spreminjamo število ovojev tuljavice
L1 toliko časa, da dosežemo mirno sliko.
Vezje lahko vgradimo v kupljeno ohišje
(ISKRA), bolj spretni pa si ga iz lesa ali
pločevine lahko izdelajo sami. Vse ko¬
mande izvedemo na čelni plošči, na vsako
stran ohišja pa damo eno mikrofonsko vtič¬
nico. Preko te priključimo potenciometra
P1 in P2, ki ju povežemo s špiralasto tele¬
fonsko priključno vrvico. Na en konec vrvice
damo mikrofonski vtič, na drugi pa potencio¬
meter, ki ga vgradimo v primerno ohišje.
Antenski kabel in 220 V vod naj bosta čim¬
bolj oddaljena, da je slika na televizorju
kvalitetna.

TIM 2 • 78/79 81

zgodovina radioamaterizma

Oto Hudeček

YU 3 AB

Z reorganizacijo se je zmanjšalo število
funkcionarjev zveznega in republiških odbo¬
rov ob čimbolj učinkovitem upoštevanju de¬
mokratičnih načel v vodstvu in delovanju
organizacije. To pa ni bila tako lahka naloga
spričo napak v preteklosti, saj se je že
močno občutila stagnacija v številu članstva
in klubov. Radioamaterstvo v Jugoslaviji je
doživljalo svojo prvo resno krizo, ki jo je
povečevala neiznajdljivost posameznih vod¬
stev osnovnih organizacij ob prehodu iz do¬
tedanjega financiranja iz centralnih na lo¬
kalne vire sredstev. Pojavila se je tudi tako
imenovana obrtniška, oziroma divja podjet¬
niška dejavnost radioklubov, ki je marsika¬
terega pokopala ali vsaj odtujila mnogo čla¬
nov iz organizaoije. Ob tem času stagnacije
pa lahko zabeležimo tudi veselo vest, da je
bil SRJ sprejet v mednarodno organizacijo
IARU in v maju leta 1953. so naši zastop¬
niki prvič sodelovali na kongresu I. regiona
IARU.

SRJ NA MEDNARODNI SCENI

Medtem ko lahko ocenimo obdobje 1950 do
1955 po eni strani kot prilagajanje in orien¬
tacijo ob spreminjajočih se družbenoekonom¬
skih pogojih v domovini, ga po drugi strani
lahko imenujemo začetek intenzivnega pri¬
lagajanja mednarodnemu radioamaterskemu
življenju in vzpostavljanju ne le brezžičnih,
ampak tudi organizacijskih in osebnih sti¬
kov. Še pred kratkim tako popularna »želez¬
na zavesa«, za katero so nas stlačili zahod¬
ni propagandisti, je do kraja odkrila svoj
nesmisel, ko so prihajali k nam obiskovalci
raznih držav ali pa so se naši predstavniki
udeleževali njihovih prireditev.

82  TIM 2 • 78/79

Temelji mostov prijateljstva, mednarodnega
razumevanja in sodelovanja so se tako pri¬
čeli obojestransko utrjevati in ena takih več¬
jih manifestacij pri nas je bila I. Zbor ju¬
goslovanskih radioamaterjev 1954. leta v
Ljubljani, kamor so bili povabljeni tudi za¬
mejci. Udeležili so se ga uradni in neurad¬
ni zastopniki radioamaterskih organizacij
Avstrije, Nemčije, Anglije, Grčije, Danske,
Italije, Švice, Švedske, Saara in Norveške,
med katerimi je bil navzoč tudi sekretar
IARU. Vsega skupaj je bilo 20 udeležencev
iz tujine in 500 iz Jugoslavije. Četudi je bila
to prva taka prireditev z mednarodno udelež¬
bo, organizirana brez posebnih izkustev, je v
polni meri uspela in dala ton, obliko in vse¬
bino kasnejšim srečanjem take vrste v Ju¬
goslaviji. Inozemski prijatelji so nam dali v
osebnih razgovorih in tudi v poznejših re¬
portažah svojim revijam laskava priznanja
tako glede organizacije, kot tudi gostoljubja,
prijateljstva in demokratičnosti življenja pri
nas, o čemer so se mogli sami prepričati.
Žal pa države vzhodnega bloka v tem času
še niso prebrodile svojih ideoloških kriz gle¬
de mednarodnih odnosov, zato nas radio¬
amaterji teh dežel še niso smeli obiskati,
četudi smo že imeli z njimi skoraj vsako¬
dnevne brezžične stike. Morali sta preteči
še polni dve leti, da se je končno docela
razvrednotila prepričljivost uradne propagan¬
de njihovih držav o »nezdravem« stanju v
socialistični Jugoslaviji.

DESET LET SRJ

Desetletnico svojega obstoja je Zveza radio¬
amaterjev Jugoslavije dostojno proslavila v
juliju 1956. leta na III. zboru jugoslovanskih
radioamaterjev v Beogradu hkrati s 100-let-
nico rojstva našega rojaka Nikole Tesla. To
pot so nas končno le obiskali tudi radio¬
amaterji socialističnih držav in med 12 tu¬
jimi delegacijami smo lahko pozdravili goste
iz SZ, ČSR, Bolgarije, Madžarske, Romunije
in Poljske, ki se jih je dalo celo prepričati,
da bodo tudi njihove organizacije kmalu sle¬
dile našemu zgledu in se včlanile v med¬
narodno organizacijo IARU. Ta uspeh priza¬
devanj našega jugoslovanskega radioamate-
rizma na mednarodnem planu je še posebno
pomemben in je dal viden pečat ne le pri¬
reditvi III. zbora, ampak tudi celotni de¬
setletni aktivnosti SRJ.

V opisu nadaljnjega procesa razvoja in de¬
lovanja Zveze radioamaterjev Jugoslavije

niso več toliko pomembni statistični podat¬
ki o masovnosti, kolikor kvalitetni vzpon in
njena družbena vloga. Kvalitetna rast v na¬
slednjem obdobju do danes je bila zapopa-
dena tudi in predvsem v odpravljanju še ob¬
stoječe zaostalosti s tem, da se približa ko¬
rak hitremu napredku drugih organizacij in
splošnemu tehničnemu napredku v svetu.
Hoditi v korak z vsem tem pa je pomenilo
sodelovati v organizacijskem, izobraževal¬
nem, tekmovalnem in tehničnem programu.
Veliko bi morali napisati za obdelavo vseh
teh dogajanj, zato strnimo naš opis v na¬
slednje:

Sodelovati v IARU I. regiona in imeti v tej
organizaciji svojega predstavnika v pomemb¬
ni funkciji je bilo veliko zaupanje do SRJ.
Zveza radioamaterjev Jugoslavije, njena na¬
čelna in kreativna stališča ob reševanju važ¬
nih mednarodnih radioamaterskih proble¬
mov, njena organiziranost in tehnična ra¬
ven, vse to je izražalo zadostno težo, da
smo bili vredni upoštevanja v IARU. Pove¬
čana aktivnost na UKV, sodelovanje na med¬
narodnih tekmovanjih, tako operaterskih kot
športno-tehničnih, ter doseženi plasmani
udeležencev in ne nazadnje rojev in sateli¬
tov, vse to je dvignilo SRJ iz bivše tehnične
nepomembnosti ter nam povečalo ugled v
svetu.

HUMANITARNA DEJAVNOST

Vstop Zveze radioamaterjev Jugoslavije v
mednarodno radioamatersko skupnost in vi¬
soko kotiranje naše tehnične ravni pa ni
ostalo nezapaženo doma v našem družbe¬
nem okolju. Še posebno pa se je stopnje¬
vala družbena vloga SRJ v trenutkih, ko je
prišla do vidnega in občutenega izraza tudi
humanitarna komponenta radioamaterizma.
Potres v Skopju, Debru, Banja Luki, poplave
v Zagrebu, Bjelini, dolini Morave in Ibra,
v Vojvodini, Murski Soboti in Mariboru, to
so bile hude naravne katastrofe, ko so se
radioamaterji največkrat pojavili prvi v po¬
nesrečenih ali ogroženih krajih, ko so alar¬
mirali, informirali in povezovali z radijsko
zvezo odrezana področja z zaledjem, posre¬
dovali reševalno, zdravniško, evakuacijsko
in drugo pomoč ter tako prispevali svoj de¬
lež pri reševanju ljudi, njihovega zdravja in
imetja. Po drugi strani pa so take uspešne
radioamaterske akcije zamajale pomanjkljiv
in dostikrat neučinkovit sistem organizira-

TIM 2 • 78/79 83

nosti nekaterih drugih stalnih služb, usta¬
novljenih v take namene, ter jim bile zgled in
spodbuda za njihovo reorganizacijo.

Ob taki družbeni angažiranosti SRJ je po¬
vsem umljivo, da tudi JLA ni bila ravno¬
dušna do obstoja, delovanja in uspehov ra¬
dioamaterske organizacije. Dejstvo, da so
bili radioamaterji, ki so prišli na odsluženje
vojaške obveznosti, večinoma že usposob¬
ljeni za delo na radijskih postajah ali v de¬
lavnicah, je bilo dovolj odločujoče, da se je
sodelovanje med SRJ in JLA, v kasnejših
letih tudi s SLO, še bolj okrepilo, konkreti¬
ziralo in tudi finančno stimuliralo. Tak način
sodelovanja ni nikako militariziranje radio-
amaterizma, marveč obojestranska usluga,
točneje simbioza v pravem pomenu besede,
v kateri so zapopadeni vsi elementi medse¬
bojne koristnosti, da ne govorimo o patriot¬
ski zavesti državljanov — radioamaterjev, ki
hočejo najti svoje mesto, svoj delež in tudi
svojo osebnost v doprinosu k obrambni
moči domovine.

Napačno bi bilo idealizirati radioamaterizem
glede njegove popolnosti, kar zadeva na¬
prednost gibanja in neranljivost naproti
spremljajočim negativnim pojavom. Vedno
so se in se še bodo pojavljali ekscesi tako
v nacionalnem, regionalnem in svetovnem
merilu, toda moralna vrednost in moč orga-
nizaoij se je lahko rehabilitirala vselej te¬
daj, če je bila prisotna in dovolj razvita ob¬
čutljivost do osnovnih načel radioamateriz-
ma, o katerih smo se že predhodno poučili
in jih ocenili za napredne sestavine
tega gibanja. Prav zato so izkustva pre¬
teklosti, ko smo utrjevali organizacijo, dovolj
poučna. Nemalokrat so se na kongresih in
skupščinah SRJ deklarirala lepo zveneča de¬
mokratična načela, da bi jih kasneje ures¬
ničili, pa so se pojavile protisile, pooseblje¬
ne bolj v »organizatorjih« kot v radioama¬
terjih in so zadrževale demokracijo v svojih
kolesnicah, točneje v kolesnicah centraliz¬
ma. Boleča resnica pa je, da centralizem,
četudi se pojavlja v družbi kot nujno zlo,
poraja birokracijo in oba zla se medsebojno
dopolnjujeta in krepita.

Šele s popolno likvidacijo centralizma in
njegovih stranskih produktov, ko so se naše
osnovne organizacije začele bolj zavedati
svojih samoupravnih pravic in dolžnosti ter
da se mora graditi organizacijo od baze
navzgor in ne obratno, ni izostalo adapti-

ranje organiziranosti Zveze radioamaterjev
Jugoslavije v smislu naših novih socialistič¬
nih samoupravnih norm.

Matjaž Zupan

MALE

ŽELEZNICE

Vsi se gotovo še spominjate člankov o malih že¬
leznicah. Tedaj sem tudi obljubil, da bom pisal
o novostih in zanimivostih, kadar bom naletel
nanje. Dobil sem tudi še nekaj pisem, kjer me
sprašujejo to in ono o železnicah.

Najprej poglejmo, kaj imajo na policah v trgovini
Mehanotehnike na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. Iz¬
bira je precej bogatejša, kot je bila pred do¬
brim letom, ko sem nazadnje pisal v TIM.
Imajo prek 15 različnih lokomotiv po cenah od
139,10 do 217.— din in parno lokomotivo, iz ka¬
tere se zares kadi dim, ki stane 357,60 din. V
dimniku ima ta lokomotiva žarilno nitko, ki se
segreje, ko teče skoz njo električni tok. Ta nit¬
ka je v posodici, v katero natočimo posebno
strojno olje, ki je priloženo lokomotivi. Zaradi
visoke temperature nitke se olje upari, kar je
videti kot dim.

Poleg raznih vagonov in tirov imajo tudi ročne
kretnice za HO sistem po 57,30 din in električ¬
ne po 77,35 din in ročne za N sistem po 99,10
din par.

Imajo tudi razno dodatno opremo za maketo:
drevesa po 17,55 din, tri vrste mostov po 50,20
din, vrečke s premogom po 16,30 din, cestne
svetilke za HO sistem po 44,55 din in mehanič¬
ne zapornice po 76,15 din.

Na maketi imate lahko tudi slap, črpalka stane
32,15 din, ali pa jo kombinirate z avtocesto, ki
je tudi v razmerju HO, imajo komplete in vse
rezervne dele.

Pa še obvestilo vsem, ki naročajo v trgovini
material po povzetju: zaradi velikih poštnih stro¬
škov boste dobili material le v vrednosti nad
200.— din, priložiti pa morate tudi točen kosov¬
ni seznam.

Matjaž Mirt iz Leskovca mi piše, da bi rad
načrte za mostove in hiše v razmerju HO. Za
take načrte je žal premalo zanimanja, pa še v
trgovinah se dobi marsikaj, tako da takih na¬
črtov verjetno ne bomo objavljali. Narediš si
jih lahko sam, enostavno naredi most ali hišo,
tako kot v naravi, le pomanjšaj jo v razmerju
1 : 87. Več o tem smo pisali pred leti v Timu.
Pisal mi je tudi Toni Krevh iz Raven na Koro¬
škem, ki je moj najbolj zvest dopisovalec.
Piše, da je videi pri nas lokomotivo znamke
Piko iz Vzhodne Nemčije, žal je nisem našel v
naših trgovinah, da bi lahko navedel ceno. Pra¬
vi, da bo maketo tudi elektrificiral. Pri tem mu
želim mnogo uspeha.

84  TIM 2 • 78/79

SREČANJE
Z ISKRO

VELiKI MEJNIKI NAŠEGA RAZVOJA

Rojstni dan Iskre, enega od prvencev jugo¬
slovanske elektroindustrije, je 8. marec
1946. Takrat je bilo namreč ustanovljeno
v Kranju podjetje Iskra, tovarna za elektro¬
tehniko in finomehaniko.

Njen dinamični razvoj, ki jo danes uvršča
med deset največjih industrijskih podjetij
v državi, lahko v grobem razdelimo na štiri
obdobja.

Prvo obdobje sega od ustanovitve do leta
1960, ko so se z Iskro združili Institut za
elektrozveze v Ljubljani, ki velja za začet¬
nika jugoslovanske elektronike, Tovarna elek¬
tričnih aparatov v Ljubljani, izdelovalec re¬
lejne in zaščitne tehnike ter Tovarna tele¬
komunikacij v Ljubljani, prvi proizvajalec
radijskih in televizijskih sprejemnikov v dr¬
žavi, vsaka z določenim številom disloci¬
ranih obratov.

Združitev v enotno podjetje je bila pogo¬
jena s spoznanjem, da s preorientacijo
jugoslovanskega gospodarstva iz državno-
planskega v tržno majhna In avtarkična
podjetja nimajo bodočnosti.

V drugo obdobje svojega razvoja stopa
Iskra že s 7.000 zaposlenimi In 156 mio din
vrednosti proizvodnje. S koncentracijo fi¬
nančnih sredstev, tehnologije in znanja —
kakor tudi z ustanovitvijo lastnega instituta
za raziskave in razvoj ter komercialne orga¬
nizacije niso Izostali pričakovani pospeše¬
valni učinki. Tako se je z nadaljnjimi zdru¬
žitvami in izgradnjo Iskra povečala v tem
obdobju za devet tovarn: avtoelektričnih
izdelkov, majhnih elektromotorjev, elektro¬
mehanskih in elektronskih naprav, folijskih
kondenzatorjev, usmerniških naprav, polpre¬
vodnikov in radijskih sprejemnikov. Vzpo¬
redno s tem pa je potekala konsolidacija
in specializacija proizvodnega programa,
predvsem pa se je poglabljala usmeritev
v tržno poslovanje.

To obdobje v svojem razvoju je Iskra za¬
ključila leta 1966 s 570 mio din vrednosti
proizvodnje in s 13.000 zaposlenimi, ko je
močno centralizirana struktura podjetja že
delovala zaviralno.

Takšni so bili začetki Iskre-Elektromehanike v Kranju

TIM 2 • 78/79 85

Sodobna Iskrina tovarna v Laborah

Dotlej enotno podjetje je bilo v tretjem
obdobju reorganizirano v združenje, s pre¬
cejšnjo stopnjo samostojnosti organizacij-
članic, vendar soodgovornih za skupen skla¬
den razvoj.

Reorganizacija je omogočila notranjo utrdi¬
tev združenega podjetja in ga usposobila
za odločnejše vključevanje v mednarodno
delitev dela. Z ustrezno tržno prilagoditvijo
proizvodnega programa in ustanovitvijo raz¬
vejane mreže podjetij in predstavništev v
tujini je Iskra v tem obdobju dosegla osem¬
kratno povečanje izvoza.

Vzporedno je prišlo do številnih novih inte¬
gracij. Z Iskro so se v tem času združile
Tovarna gospodinjske opreme ELRA Rateče,
Tovarna industrijske opreme TIO Lesce, To¬
varna anten Vrhnika, EMO — tovarna emaj¬
lirane posode in kontejnerjev Celje, Tovarna
baterij ZMAJ Ljubljana, VEGA — tovarna
elektrooptičnih in steklopihaških izdelkov
Ljubljana, ELA — tovarna elektrospojnih ve¬
zij Novo mesto ter Tovarna kovinske galan¬
terije Trenta Bovec.

Četrto obdobje v razvoju Iskre se začenja
z letom 1974, s sprejetjem nove ustave,
ki v evoluciji jugoslovanskega družbenoeko¬
nomskega sistema predstavlja prehod v višjo
fazo samoupravne socialistične demokracije.
Ustanovljeno je bilo 65 temeljnih organi¬
zacij združenega dela po načelu zaokroženih
tehnoloških in ekonomskih enot, ki so te¬
meljna celica družbenoekonomskega siste¬
ma in uživajo status pravne osebe. Hkrati
je bila izvedena reorganizacija združenega
podjetja tako, da so se temeljne organiza¬

cije po zaokroženosti proizvodnih progra¬
mov povezale v šest specializiranih proiz¬
vodnih delovnih organizacij — podjetij.

V skupščini združenega podjetja, ki je sku¬
pen organ upravljanja, ima vsaka temeljna
organizacija en glas, za odločanje o vseh
bistvenih skupnih zadevah pa je potrebno
soglasje. Leta 1974 je prišlo do združitve
Iskre s Tovarno avtoelektro in elektro izdel¬
kov Tolmin. V skladu z izvedeno reorgani¬
zacijo v Iskri in preselitvijo poslovnega
centra se je naše združenje leta 1975 pre¬
imenovalo v Iskra — združena podjetja
elektrokovinske industrije Ljubljana.

PLANSKO RAZVIJAMO ELEKTRONIKO

Spoznanje, da smo dežela, ki skorajda nima
surovin, da pa imamo v povprečju dovolj
visokoizobraženih ljudi, je kar samo nareko¬
valo tip proizvodnje, ki naj bi ga osvojili.
To so izdelki, ki zahtevajo kolikor mogoče
malo surovin in v katerih je vgrajenega
čimveč znanja. Elektronika je bila za nas
idealni izziv.

Prav zato zavzema razvoj profesionalne
elektronike in znanosti v naših planskih
aktih vidno mesto. Pri nas so mikroelektro¬
nika, računalništvo in optoelektronika izred¬
no pomembne industrijske veje.

Zakoličeni smo v vse pomembne planske
akte naše republike, kar nam omogoča, da
lahko kljub težavam, ki jih srečujemo na
naši poti, na vso moč poganjamo motorje
znanstveno tehnične revolucije in proiz¬
vodnje.

86 TIM 2 • 78/79

Delavka v enem od Iskrinih TOZDOV

kotiček za fotoamaterje

Miha Javornik

FOTOAPARAT

Fotoaparat imenujemo pripravo, s katero
fotografiramo — napravimo svetlobni zapis
na ustrezno podlago (film).

Najstarejši fotoaparat je vsekakor preprosta
camera obscura, ki ji je sledil Kodakov
aparat — boksovka, nato pa vse do današ¬
njega fotoaparata. Na tržišču je dandanes
toliko različnih fotoaparatov tako po tipu
in formatu kot po kvaliteti in seveda po
ceni. Pred nakupom fotoaparata moramo
pri sebi razčistiti nekaj vprašanj: v kakšne
namene bomo aparat uporabljali, se misli¬
mo resno ukvarjati s (z umetniško) fotogra¬
fijo, koliko smo spretni in navsezadnje ko¬
liko denarja smo pripravljeni odšteti za
nakup. Aparate torej delimo po kvaliteti
oziroma ceni. Za tiste, ki mislijo fotografi¬
rati izletniške skupine, zabeležiti na celu-
loidni trak razne popotne spomine, jim bo
zadostoval cenejši fotoaparat, za tiste, ki
pa se mislijo resneje ukvarjati s fotografsko
dejavnostjo, pa bo potreben malce zahtev¬
nejši, kvalitetnejši in seveda dražji foto¬
aparat

Glede na format — velikost posnetkov na
filmu ločimo fotoaparate na pet velikih sku¬
pin:

1. Subminiaturni — žepni aparati tipa 16 na
šestnajstmilimetrskem filmu in miniaturne
kamere tipa 126, ki snemajo kvadratne ne¬
gative 28 X 28 mm na 35 mm filmu. To so
tako imenovani Pocket ali Instamatic foto¬
aparati (Agfa-Gevaert, Kodak). Ti foto¬
aparati so po ceni dostopni vsem manj
zahtevnim fotoamaterjem. Ravnanje s temi
aparati je čisto preprosto, saj ne zahteva
nobenega predhodnega fotografskega zna¬
nja. Optika je neizmenljiva, navadno je vgra¬
jen v aparat objektiv 23—25 mm. Zaradi
tega objektiva ima fotoaparat veliko območje
globinske ostrine, kar je precejšnja odlika
teh kamer žepnega formata.

2. Za fotografe-amaterje, ki jim ni fotogra¬
fija zgolj dokument, poznamo fotografske
aparate malega formata (maloslikovne)
24 X 24 in 24 X 36 mm (Leica format), ki
lahko zadovoljijo še tako zahtevnega foto-

Slika 1  — Slika predstavlja zaslonko, ki je se¬
stavljena iz lamel, pri različnih odprtinah, glede
na nastavitev. Pri prvi odprtini zaslonke nasta¬
vitev ustreza odprtini 11 — 16, pri drugi pa 4

TIM 2 • 78/79 8  7

POLAROID LAND C/

amaterja. Kaj več o tej vrsti fotoaparatov
v nadaljevanju sestavka.

3. Fotografski aparati srednjega formata
3X4,  4X4  in 6 X 6 cm (tudi 4,5 X 6 in
6,5 X 11 cm). Ta format ustreza že resnemu
fotoamaterju. Navadno se uporablja že v
profesionalne namene pri fotografiranju pej-
sažev, arhitekture in pri portretiranju. Ti
aparati morda niso tako znani širšemu
krogu ljudi, v naših foto trgovinah pa so

® «2 E

^ J- =3 O

§

to oj c S
M 2 o CD
-O O g«

a: i N

ga C
■O-g E O
^ o sS
o

ra *“ S _
S - -c ra

ra S-Q g

«oo

Ojc

IJ S1

*čo -J

Ž s g o

^  -c 'Z:  ra

S. Š E

Q> V.

5

Slo
«= 1  »

čošS~

POLAROID LAND CAMERA

88 TIM 2 • 78/79

kar številno zastopani tudi po več ali manj
ustrezajočih cenah (najcenejši Lubitel stane
nekaj čez dvesto din). Nekatere boljše ka¬
mere srednjega formata 'imajo celo adap-
terje za različne velikosti negativov in na¬
stavek za kino film. Predstavniki: Lubitel,
Hasselblad, Yashica, Mamiya, Agfa ...

4. Fotoaparate velikega formata 9 X 12,
13x18, 18X24  cm uporabljamo v izra¬
zito profesionalne namene, saj so za ama¬
terje veliko prenerodni (težki so po več
kilogramov) in seveda veliko predragi. Po¬
klicni fotografi jih uporabljajo za snemanje
arhitekture, v reklamne namene, v ateljejih
za izdelovanje portretov. Fotografiramo na
tako imenovane plan filme — velikoformatne
filme. Predstavniki: Sinar, Planbei, Linhoff.

5. Naj samo bežno omenim še Polaroid,
Instant fotoaparate (morda v kateri drugi
številki kaj več), ki bodo sčasoma gotovo
izpodrinili klasičen fotoaparat, saj pri teh
aparatih dobimo tudi v minuti, dveh po
želji črnobelo ali barvno fotografijo, navad¬
no formata 9 X 12 cm. Teh fotoaparatov še

zdaj pri mas ni, v tujimi pa jih že množično
uporabljajo v novinarske in znanstvene na¬
mene.

V nadaljevanju sestavka preglejmo še naj¬
važnejše dele maloslikovnih fotoaparatov in
kamer srednjega formata.

Pri vsakem fotoaparatu ločimo šest najpo¬
membnejših delov:

1. ohišje (glede na kvaliteto aparata ločimo
leseno, plastično ali kovinsko), da varuje
film, ki je v ohišju, pred nezaželenim vdo¬
rom svetlobe na film.

2. objektiv je eden najpomembnejših delov
fotoaparata, skozi katerega sistem leč pro¬
dira svetloba na ustrezno svetločutno snov
(kaj več o objektivu v prihodnji številki).

3. iskalo je naprava, ki omogoča, da vidimo
objekt, ki ga fotografiramo.

Iskalo je lahko zgrajeno tako, da sliko
ustreznega objekta odbija (reflektira) na
zrcalo (zrcalno refleksne kamere) in skozi
prizmo do očesa (optično iskalo), ali pa je
pričvrščeno na ohišje im ni povezano z
objektivom (mediica ali okvirno iskalo).

Slika 4  — Za manj zahtevnega foto¬
grafa priporočam aparate submini-
aturnega in miniaturnega tipa (na
sliki)

Bralcem rubrike Kotiček za foto¬
amaterje se opravičujemo, ker sta
v prvi številki na strani 36 zame¬
njana podpisa pod risbama.

TIM 2 • 78/79 89

4. daljinomer je tesno povezan z optičnim
iskalom in je priprava, s pomočjo katere
lahko natančno naravnamo ostrino. Daljino¬
mer omogoča ujemanje dveh enakih slik
istega motiva. Ostrina bo prava, kadar se
bo slika, ki jo vidimo skozi okence iskala,
pokrila s pravo (realno] sliko.

5. svetlomer je pripomoček, ki meri koli¬
čino svetlobe tako, da nam olajša nasta¬
vitev zaslonke in časa osvetlitve (eksponi-
ranja). Svetlomer je lahko vgrajen v foto¬
aparat ali pa je lahko posebej kot samo¬
stojen pripomoček.

6. zaslonka in zaklop. Zaslonka je posebna
naprava, vgrajena v objektiv, ki z zapiranjem
in odpiranjem lamel dopušča večjo ali
manjšo količino svetlobe, ki prodre na
film. Glede na velikost odprtine so na ob¬
jektivu napisane naslednje številke: 1,8 2 2,8
4 5,6 8 11 16 22 32. Če bomo nastavili
kazalec na tem višjo številko, bo to pome¬
nilo tem manjšo odprtino zaslonke in
obratno. Čimbolj imamo zaslonko zaprto,
manj svetlobe bo prišlo na film.

Zaklop je naprava, ki uravnava glede na na¬
stavitev čas osvetlitve: B X 2 4 8 15 30
60 125 250 500 1000 2000. Poznamo dve
vrsti zaklopov — centralni (iz kovinskih
ploščic, ki se zapirajo proti centru in od
centra] in zavesni na principu zavese —
čim manjša je osvetlitev, manjša je odpr¬
tina zavese.

Naj spregovorim še nekaj besed o dvookem
zrcalnem fotoaparatu. Dvooki se Imenuje
zato, ker ima dva objektiva — s pomočjo
gornjega preko zrcala projiciramo zaželeni
motiv na mat steklo, ki je na zgornji strani
aparata in predstavlja iskalo. Skozi spodnji
objektiv prihaja svetloba direktno na film.
Oba objektiva imata isto goriščno razdaljo
(f], precejšnja pomanjkljivost tega aparata
je paralaksa, ki se pojavi pri predmetih, ki
jih fotografiramo na zelo kratkih razdaljah.
Prednost pred ostalimi fotoaparati je v
kompaktnosti in v velikem iskalu. Aparat je
bil izumljen konec 19. stoletja. Za konec
naj naštejem še nekaj kvalitetnejših pred¬
stavnikov fotoaparatov Leica formata: Prac-
tica, Minolta Nikon, Cannon, Vashica.
Mislim, da sem na kratko predstavil foto¬
aparat in sestavne dele, če pa imate v zvezi
s tem še kakšna vprašanja, se pa oglasite.
Prihodnjič si bomo ogledali vrste objektivov,
njih delovanje in delovanje zaslonke in za¬
klopa.

timova fantastika

Harry Harrison

DREVO VEČNEGA
RAZVOJA

Prevedel Bogdan Gradišnik

Otroci so se razkropili gor 'in dol po plaži,
in nekateri med njimi so si celo drznili
v območje kipenja, kjer so jih zalivali vi¬
soki zeleni valovi. Bleščeče sonce je z vi¬
sokega modrega neba žgalo po rumenem
pesku. Val se je razpršil v peno, ki je
v neslišnem naskoku pribrzela visoko na
obrežje. V sončni tišini se je dobro slišalo
ostro ploskanje učiteljevih dlani.

»Igre je konec — oblecite se; Grosbit-9,
vso obleko! — pouk se bo začel.«

Kolikor so mogli počasi, so se vijugali
proti učitelju. Kopalci so se prikazovali
iz vode suhi, medtem ko se kože ali obleke
drugih ni prijelo tudi eno samo zrnce pe¬
ska. Zbrali so se okrog učitelja, in medtem
ko je njihov klepet postopoma zamiral, je
ta z dramatičnim gibom pokazal proti drob¬
nemu bitju, ki se je zvijalo prek peska.
»Uuuh, črv!« je vzkliknila Mandi-2 in spre¬
letel jo je sladek srh, da je stresla z rde¬
čimi kodri.

»Črv, tako je. Prvi črv, zgodnji črv, pračrv.
Pomemben črv. Daši ni povsem na tistih
razvojnih tirnicah, ki jih preučujemo, bomo
naredili premor in mu posvetili nekaj časa.
Malo več pozornosti, Ched-3, oči se ti za¬
pirajo. Zakaj tukaj prvič opazimo segmen-
tacijo, ki je tako pomemben korak na raz¬
vojni poti, kakor je bil nastanek mnogo¬
celičnih oblik. Vidite, pozorno si oglejte to
vrsto obročkov okoli telesa tega bitjeca.
Videti je, kot da bi bilo narejeno iz malih
obročev tkiva, zraslih skupaj — in tako
tudi je.«

Nizko so se sklonili, da je nastal kolobar
pobešenih glav nad rjavim črvom, ki je
v pesku za seboj puščal vijugasto sled.
Počasi se je gibal proti Grosbitu-9, in ta
je vzdignil nogo in trdo stopil na bitje.
Drugi dijaki so se zahihitali. Črv se je pri-

90  TIM 2 • 78/79

plazil izpod čevlja na drugi strani in na¬
daljeval svojo pot.

»Grosbit-9, grdo se vedete,« je dejal uči¬
telj s strogim glasom. »Porabili smo veliko
energije, da smo poslali ta razred nazaj
skozi čas, da bi videli čudeže evolucije. Ne
moremo čutiti, se dotakniti, slišati ali spre¬
meniti preteklosti, lahko pa se gibljemo
v njej in jo opazujemo okoli sebe. Spo¬
štujmo torej moč, ki nam dovoljuje, da
naredimo nekaj takega, da obiščemo našo
Zemljo tako, kakršna je bila pred milijoni
let, da vidimo morje, iz katerega izhaja
vse, kar je živega, da opazujemo eno iz¬
med prvih oblik življenja na večno rastočem
drevesu razvoja. In kakšen je tvoj odgovor
na to spoštovanje zbujajočo izkušnjo? Hotel
si poteptati členarja! Sramuj se, Grosbit-9,
sramuj!«

Grosbit-9 se še malo ni sramoval, pač pa
je žvečil kožico ob nohtu svojega palca,
medtem ko mu je na ustnicah ležala sled
bedastega smehljaja. Učitelj se je, ne prvič,
spraševal, kako je 9 sploh prišel v ta raz¬
red. Brez dvoma ima njegov oče pomembne
zveze, prijatelje na vplivnih položajih.
»Morebiti bi ne bilo slabo, da napravim
kratek povzetek za tiste med vami, ki
niso dovolj pozorni.« Ob tem se je strmo
zagledal v Grosbita-9, vendar kakega učin¬
ka ni bilo videti. »Evolucija je prehojena
pot do visoke razvojne stopnje, ki smo jo
dosegli. Evolucija je napredovanje življenja,
od enoceličnih bitij do mnogoceličnega, mi¬
slečega človeka. Ne vemo, kaj bo prišlo za
nami — kaj je bilo pred nami, vidimo zdaj.
Včeraj smo opazovali, kako je strela udarila
v prvobitno kemično tekočino morja, in
videli, kako so nastale bolj zapletene ke¬
mikalije, iz katerih so se razvile prvotne
oblike življenja. Videli smo zmagoslavje
tega enoceličnega življenja nad časom in
večnostjo, ko je najprej razvilo zmožnost
delitve na dve celici, potem pa napredovalo
do sestavljenih, mnogoceličnih oblik živ¬
ljenja. Kaj ste si zapomnili od včerajšnjega
dne?«

»Žareča lava je tekla v morje!«

»Zemlja je vstala iz morja!«

»Strela je udarila v vodo!«

»Zvijajoče se stvari so bile tako ostuuudne!«
Učitelj je pokimal, se nasmehnil in preslišal
zadnjo pripombo. Pojma ni imel, kako se
je Mandi-2 vpisala v ta tečaj, in imel je
močan občutek, da ne bo dolgo ostala.

»Zelo dobro. In tako smo zdaj pri členarjih,
kot je tale naš črv. Členasti črv, pri kate¬
rem sleherni člen skorajda živi svoje lastno
življenje. Tu so prve krvne žile, ki kar se
da učinkovito nosijo hrano vsemu tkivu.
Tu je prvi hemoglobin, ki vse celice oskr¬
buje z zrakom. Tu je prvo srce, mala črpal¬
ka, ki potiska kri po teh ceveh. Nekaj pa
še vedno manjka. Ali veste, kaj bi to bilo?«
Na njihovih obrazih ni bilo odgovora, oči
pa so imeli razprte od pričakovanja.
»Premislite. Kaj bi se bilo zgodilo, ko bi
bil Grosbit-9 v resnici poteptal tega črva?«
»Zdrobil bi ga bil,« je odvrnil Agon-1 z iz¬
najdljivostjo osemletnega dečka. Mandi-2 se
je stresla.

»Drži. Ubil bi ga bil. Črv je mehak, brez
oklepa ali okostja. In to nas privede do
naslednje veje na drevesu razvoja.«

Učitelj je pritisnil na gumb na kontrolni
ploščici, pripeti okoli njegovega zapestja,
in programirani računalnik jih je zgrabil in
jih zavihtel skozi čas do naslednje točke uč¬
nega načrta. Znašli so se v nagli, vse obse¬
gajoči sivini, ne da bi občutili tako gibanje,
in ta je na lepem izginila in zamenjal jo je
zelenkast somrak. Kakih sedem metrov nad
njihovimi glavami je sonce obsevalo gladino
morja, medtem ko so povsod okrog njih
naglo plavale molčeče ribe. Velikanska po¬
šast, vsa v oklepu in z lesketajočimi se
zobmi, je prirožljala proti njim in skoznje,
in Mandi-2 je tiho kriknila od presenečenja.
»Poglejte sem dol, prosim. Ribe bodo na
vrsti pozneje. Najprej moramo preučiti tele
prve ehinoderme. Filip-4, ali bi nam poka¬
zal enega med njimi in nam povedal, kaj
pomeni izraz ehinoderm?«

»Ehinoderm,« je dejal deček, brskaje po
spominu. Tehnika učenja, ki so se je bili
naučili vsi otroci v prvih letih šolanja, je
priklicala besede na njegove ustnice. Kot
vsi drugi je imel izvrsten spomin. »To je
po grško iglokožec. Tamle je najbrž eden,
tista velika lasata morska zvezda.«

»Tako je. Pomemben korak na razvojni poti.
Predtem so bile živali bodisi nezaščitene,
kakor naš členkast črv, ali pa so imele
zunanje oklepe kakor polži, jastogi ali žu¬
želke. To je bilo zelo nezadovoljivo in ne¬
učinkovito. Notranji oklep pa lahko da
gibčno oporo, hkrati pa je lahak. Zares po¬
memben razvojni korak. Skoraj smo že tam,
otroci, skoraj smo že tam! Ta preprosti
notranji oklep se je razvil v bolj uporabno

TIM 2 • 78/79 91

hrbtenico, eno samo kost vzdolž celega te¬
lesa, ki ščiti glavno živčno vlakno. In vre¬
tenčarji, bitja s hrbtenico, so samo za ko¬
rak oddaljeni od tega — od vsega tega!«
Učitelj je na široko zamahnil z rokami proti
morju, in ravno takrat je to vzkipelo v ži¬
vahnem življenju. Jata skoraj en meter
dolgih rib srebrne barve se je zabliskala
okrog dijakov in skoznje, medtem ko so
morskim psom podobne roparice z ostrimi
zobmi švigale v njeni sredi. Konec učitelje¬
vega govora se je prijetno ujel s tem na¬
zornim in dramatičnim trenutkom. Nekaj
manjših otrok se je umaknilo pred tem me-
težem življenja in smrti, medtem ko je
Grosbit-9 sprožil svojo pest v enega od
velikanov, ko je ta zdrsnil mimo.

»Na cilju smo,« je dejal učitelj s tresočim
glasom, ker ga je prevzelo navdušenje.
»Kordati so se umaknili vretenčarjem, živ¬
ljenju, ki ga poznamo mi. Močno in gibčno
notranje okostje ščiti mehke notranje or¬
gane in jih obenem podpira. Mehki hrusta¬
nec v teh morskih psih — tista vrsta tkiva,
ki ojačuje vaše uhlje — se pri teh ribah
spremeni v trdo kost. Lahko bi rekli, da je
človeška vrsta tik za vogalom! Kaj pa je,
Ched-3?« Učitelj se je zavedel, da ga nekdo
poteguje za haljo.

»Iti moram na ...«

»No, pritisni na gumb za vrnitev na pasu,
in ne zadržuj se predolgo.«

Ched-3 je pritisnil na gumb in izginil,
švignil je nazaj v učilnico z njenimi nadvse
učinkovitimi toaletnimi prostori. Učitelj si
je vznemirjeno ovlažil ustnice, medtem ko
je okrog njih mrgolelo, se vrtinčilo in se
potapljalo življenje. Z otroki so včasih te¬
žave.

»Kako so te živali mogle dobiti hrbtenično
kost in kosti?« je vprašal Agon-1. »Kako
so našle pravo pot, ki jih je vodila do vre¬
tenčarjev in — do nas?«

Učitelj bi ga bil najrajši pogladil po laseh,
a se je samo nasmehnil.

»Dobro vprašanje, zelo dobro vprašanje. Pa
je le nekdo poslušal in premišljal. Odgovor
se glasi: niso vedele, tega ni bilo v na¬
črtu. Drevo večnega razvoja nima določe¬
nega namena. Njegove spremembe so na¬
ključne, posledica preoblikovanj zarodne
plazme, ki jih povzroči žarčenje narave.
Uspele spremembe živijo, neuspele umrejo.
Bitja s hrbtenično kostjo so se gibala
z večjo lahkoto, bila so bolj uspešna od

drugih bitij. Živela so in se razvijala na¬
prej. In to nas pripelje do nove besede
— rad bi, da si jo zapomnite. Beseda je
.ekologija’, govorimo tudi o ekoloških oko¬
ljih. Ekologija je ves svet, vse na njem,
kako rastline in živali živijo skupaj in v

kakšnem odnosu so druga do druge. Eko¬
loško okolje je tisto, kjer bitje na tem

svetu živi, Iposeben prostor, kjer more
uspevati, preživeti in nadaljevati vrsto. Vsa
bitja, ki si znajo najti ekološko okolje, kjer
morejo preživeti, so uspele oblike živ¬

ljenja.«

»Obstanek najbolje prilagojenih?« je vpra¬
šal Agon-1.

»Najbrž si bral kako staro knjigo. Tako

so včasih govorili o evoluciji, a to je bilo
napak. Vsi živeči organizmi so prilagojeni,
saj vsi živijo. Nobeden ne more biti bolj
prilagojen od drugega. Ali lahko rečemo,
da smo mi, ljudje, prilagojeni bolj kot
ostriga?«

»Da,« je s popolno gotovostjo rekel Filiip-4.
Njegova pozornost je veljala Chedu-3, ki se
je ravnokar vrnil, in sicer se je prikazal iz
boka enega od morskih psov.

»Mar res? Pridi semkaj, Ched-3, in pozorno
poslušaj. Mi živimo in ostrige živijo. Toda
kaj bi se zgodilo, ko bi zemljo na lepem
preplavila voda?«

»Kako bi se to moglo zgoditi?«

»To ni pomembno,« je hlastnil učitelj in
globoko zajel sapo. »Recimo, da bi se zgo¬
dilo. Kaj bi bilo z vsemi ljudmi?«

»Vsi bi se utopih!« je dejala Mandi-2 z ne¬
srečnim glasom.

»Drži. Našega ekološkega okolja bi ne bilo
več. Ostrige pa bi uspevale' in prekrile
ves svet. Že s tem, da preživimo, smo v
očeh narave vsi enako sposobni. Zdaj pa
poglejmo, kako se naša bitja s kostmi znaj¬
dejo v novem okolju. Na suhem.«

Pritisk na gumb, brezgiben premik, in zna¬
šli so se na blatnem obrežju zraven slan¬
kastega močvirja. Učitelj je pokazal proti
sledovom perjaničastih plavuti, ki so rezale
gladino med plavajočimi algami.

»Podrazred crossoptergia, beseda pomeni
resoplavutarice. Krepke male ribe, ki znajo
preživeti v tej mirujoči vodi. To dosegajo
zato, ker so priredile svoje plavalne me¬
hurje. Z njimi neposredno vdihavajo zrak
in na ta način prihajajo do kisika, številne
ribe imajo take mehurje, ki jim omogočajo,
da lebdijo v poljubni globini, toda te tu jih

92  TIM 2 • 78/79

uporabljajo v drugačne namene. Poglejte!«
Voda je postajala vse bolj plitva, dokler se
nad njo ni prikazal ribi n hrbet, nato njene
izbuljene oči, okrogle in velike, kot da bi jo
prestrašilo novo okolje. Močne plavuti, oja¬
čane s kostjo, so otepale po blatu in po¬
ganjale ribo naprej, dalj in dalj od njenega
doma, morja. In že je bila zunaj vode,
bojujoč se s posušenim blatom. Pribrzel je
kačji pastir v nizkem letu, usedel se je
— lin ribin gobec se je zaprl za njim.

»In kopno je bilo osvojeno,« je dejal učitelj
in pokazal proti zgrbljenemu hrbtu ribe, ki
je izginjala med trstjem. »Prve so to sto¬
rile rastline, potem žuželke — in naposled
živali. Čez nekaj milijonov let — še vedno
pred več kot 225 milijoni let pred našim
časom — je bilo takole ...«

In spet so s pomočjo gesla zdrveti skozi
čas k drugemu močvirskemu prizorišču, kjer
je vroče sonce skozi nizke oblake žgalo po
barju, perjaničastem od praproti, ki so bile
tako velike kot drevje.

In življenje! Rjoveče, bojujoče se, požrešno,
morilsko življenje. Raziskovalci časa so naj¬
brž prizadevno iskali ta kraj, ta trenutek
v zgodovini sveta. Nobenih besed ni bilo
treba, da bi popisovale ali razlagale.
Obdobje plazilcev. Manjši med njimi so
naglo tekali mimo, da bi jih ne oblila pre¬
lita kri. Skolozaver, oborožen in okrašen
kot bojni voz, se je zrival med praprotjo
in njegov nazobčan rep je branal blato. Ve¬
liki brontozaver se je strmo vzpenjal pod
nebo; njegova drobna, bedasta glava s čajno
skodelico možganov, ki se je zibala na
koncu dolgega vratu, se je obrnila, da bi
videla, kaj je narobe — neko sporočilo je
namreč pripotovalo po živalinem brezbrižnem
živčnem sistemu. Njegov hrbet se je grbii
navzgor, gora hrustanca, kosti in mesa, in
nanj je bila prikovana demonična oblika ti¬
ranozavra. Njegove male prednje noge so
slabotno praskale po brontozavrovi usnjati
koži, medtem ko so njegove cele metre
dolge čeljusti, oborožene s kot britev ostri¬
mi zobmi, trgale plasti mesa. Brontozaver,
ki še vedno ni bil gotov, kaj se pravzaprav
dogaja, je kot bager vzdignil četrt tone
blata, vode in rastlin ter jih zamišljeno
začel žvečiti. Medtem je visoko zgoraj
z na široko odprtim gobcem krožil pterano-
dont, šume in tleskaje s svojimi usnjatimi
krili.

(nadaljevanje in konec prihodnjič)

mali oglasi

Prodam modelarski motor COX G,8 ccm z elisa
ma in malo goriva za 380.— din, poleg tega pa
še mini transistor BRONCO za 160.— din in
ruleto za 80.— din.

Roman Jurca
Hudovernikova 13
61000 Ljubljana

Prodam RC model znamke CHARTER, priprav¬
ljen za let, za 1.600.— din, sprejemnik za
1.200.— din, 2 dvokanalna filtra za 600.— din
(1 kos), 3 servomehanizme za 600.— din (1
kos za 200.— din), akumulator za 100.— din ter
stikalo za 50.— din — vse znamke GRAUPNER.
Poleg tega prodam še 8,3 ccm motorček znamke
OS za 800.— din. Prodam tudi 1 zvočno skrinjo
20 W in 8 O za 450.— din.

Dušan Jenko

Ul. Staneta Rozmana 3

64000 Kranj

Prodam: kompletno napravo za daljinsko vodenje
FUTABA z dvemi komandami. Cena je 3.500.—
din; kajak lastne izdelave, dolžina 3,5 m. Cena
je 700.— din; motor na žarilno svečko 1,5 ccm
z dvema RC vplinjačema; nekaj V-kontrolcev in
nekaj jadralnih modelov; nekaj litrov metanola.
Knjigi V 80 dneh okoli sveta in Pet tednov v
balonu. Prodam pa tudi druge pripomočke in
drobnarije za modelarstvo.

Branko Novak
Sp. Idrija 71 A
65281 Sp. Idrija

Prodam univerzalni instrument Avometer Uni-
mer 4 (cena 1.000.— din) in transistorski spre¬
jemnik UKV in SV z vgrajenim usernikom (ce¬
na 400.— din), kupim pa transistorje BC219S.
Božidar Zajc
Loška vas 6
68350 Dol. Toplice

Kupim rabljen kasetofon brez radia z navodili,
po možnosti še dobro ohranjen. Ponudbe pošlji¬
te na naslov:

Srečko Pirc
Sp. Idrija 119
65281 Sp. Idrija

Kupim keramične kondenzatorje: 10 nF 4 kose,
33 pF 5 kosov, 1 nF 3 kose, 150 pF 1 kos, 120 pF
2 kosa, 100 nF 2 kosa, 47 nF 5 kosov, 0,22 mF
1 kos.

Transistorje: BF 245 1 kos, BF 244 1 kos in BF
254 1 kos. Elektromotor monoperm special su¬
per 6 V notranji. Ves našteti material zamenjam
za motorček z žarilno svečko COX 0,8 ccm.
Andrej Koščak
Gabrovčec n. h.

61310 Krka

TIM 2 • 78/79 93

Prodam transistorski sprejemnik »Selena« (8 va¬
lovnih dolžin), radio kasetofon »Skyton« z UKV
in MV kanali (vsakega za 1.000.— din). Poleg
tega pa še zračno puško in pištolo z risano
cevjo za 400.— din kos.

Rajko Kralj
Crngrob 8
64209 Žabnica

Prodam model avtomobila na daljinsko vodenje
znamke SG-Racing cars z dvema karoserijama
in motorjem Webra 3,5 speed 20 RC. Avto ima
že vgrajene komande OS-COUGAR 2 MARK II
in je pripravljen za dirko. Cena po dogovoru.
Boris Špicar
Tržaška 55
61000 Ljubljana
Tel. (061) 262-683

Prodam 4-kanalni light show. Opremljen je s
kontrolnimi lučkami (LED) in dodatnim izhodom
za 5 žarnic z regulatorjem moči. Cena je 1.300
din.

Marjan Strnad
llovški štradon 23/A
61000 Ljubljana

Prodam eksplozijski motorček Webra 3,5 ccm z
RC vplinjačem, s svečko, izpušno cevjo. Motor¬
ček je skoraj nov, samo enkrat preizkušen. Ce¬
na je 900.— din. Prodam tudi še skoraj nov
motorni čoln Kitty 2 z notranjim motorjem Mo-
noperm Super (4,5 V — 6 V) za 400.— din.

Igor Domevšček
Titova 2
64270 Jesenice

Prodam popolnoma novo malo železnico po HO
sistemu za 300.— din. Kupim pa naslednje šte¬
vilke Tima letnik 75/76 : 2, 3, 6 in 8 ter letnik
76/77: 1, 2, 3, 5, in 7. Ponudbe pošljite na na¬
slov:

Vladimir Trepel
Tirosek 38
63342 Gornji grad

Prodam ali zamenjam električne orgle znamke
CARAVAN z vgrajenim ojačevalcem za letalski
motorček do 1,5 cm 3 , nekaj goriva ter dva ser-
vomotorja MIKRO servo 05 brez elektronike.
Ponudbe pošljite na naslov:

Milan Šentveter
Selnica ob Muri 110
62212 Šentilj v Sl. goricah

Kupim dizel ali Glow-plug motorček s prostorni¬
no od 1,5—2,5 ccm. Ponudbe pošljite na naslov:
Robert Trdin
Ul. Ilije Gregoriča 30
62311 Hoče

Prodam 2 avtomobila na daljinsko vodenje »SA-
BATINI« z motorjem HB-20 (3,5 ccm) za 2.500.—
din in angleški avto PB COMPETITION za 3.000
din z motorjem HB.

Matjaž Fertin
Prvomajska 8
61000 Ljubljana
Tel. 44-137

Kupim štiri ali šest kanalno RC napravo s ser-
vormehanizmi in polnilcem, prodam pa najraz¬
ličnejši elektro material. Cena naprave naj ne
presega 2.700.— din. Ponudbe s ceno pošljite
na naslov:

Tomaž Frahm
Medvode 103/a
61215 Medvode
Tel. (061) 71-364

Prodam: 35 LP in 16 malih plošč. Tosco 5 brez
zvočnikov ali s 50 W zvočnikom z vgrajenim
ojačevalcem. Prodam tudi samo zvočnik. Pro¬
dam še hišice, vagone, ljudi, predor s hribom,
lokomotive po HO sistemu. Prodam tudi Light-
show ter pony kolo za 300.— din. Vse ostale
cene po dogovoru.

Vlasto Vardjan
Mariborska 24
61000 Ljubljana
Te. 344-630

Prodam kolo na tri prestave za 400.— dinarjev,
modelček honde 750 four za 100.— dinarjev, ri¬
biško palico za 250.— din z avtomatom za 350.—
din, dele za 3 brzinca, dva loparja za namizni
tenis, enega za 70.—, enega za 30.— din, zrač¬
no puško za 500.— din, 6 krivih in tri ravne
tirnice za avtostezo MH Izola za 120.— din. Po¬
nudbe po telefonu ali na naslov:

Marko Gostič
Hudovernikova 8
61000 Ljubljana
Tel. 322-835

Kupim avtomobilček za polistilovo stezo poiicar
merila 1 : 32.

Roman Lipnik
Moste 18
64274 Žirovnica

Kupim ploščice za tiskano vezje, rele 500, po¬
tenciometer 100 K (6 V) in dvokanalni servome-
hanizem po možnosti Bellamatic II.

Prodam pa skoraj nov 80 W spajkalnik s klina¬
ma, tinol pasto, pilo, spajkalno žico dveh de¬
belin.

Andrej Grah
Lebanova 46
68000 Novo mesto

Te. (068) 22-800 (med 15. in 18. uro)

94  TIM 2 • 78/79

zanke
in uganke

PREIZKUSITE SVOJE ZNANJE

1. Kdo je znamenita Poljakinja, ki je po končani
fiziki na vseučilišču v Parizu skupaj z možem
Pierrom proučevala do takrat še neznane radio¬
aktivne snovi. Skupaj sta prva odkrila radio¬
aktivna kemična elementa radij in polonij. Leta
1903 je dobila skupaj z možem Nobelovo nagra¬
do za fiziko, leta 1911 pa sama za kemijo. Njen
dekliški priimek je bil Sklodovvska, živela pa je
od 1867 do 1934. Poznate njeno ime in priimek?

2. Kako se imenuje v elektrotehniki snov, ki ne
prevaja električnega toka?

a) prevodnik

b) magnet

c) izolator

3. Pod katero goro v Karavankah je bilo leta
1928 odkrito znamenito paleolitsko (iz stare ka¬
mene dobe) najdišče v Potočki zijalki?

a) Stol

b) Olševa
cj Peca

4. Kako se imenuje modro barvilo iz rastlinskih
lišajev, ki ga v kemiji uporabljamo za ugotavlja¬
nje kislosti ali bazičnosti snovi?

a) lakmus

b) elektrolit

c) katalizator

5. Kakšen je slovenski izraz za tiskarsko tehni¬
ko litografijo?

a) rotacija

b) knjigotisk

c) kamnotisk

6. Kako se imenuje spajanje snovi s kisikom?

a) redukcija

b) oksidacija

c) analiza

7. Kako se imenuje instrument za merjenje na¬
petosti?

a) ampermeter

b) ohmmeter

c) voltmeter

8. Katero od navedenih je orodje za vrtanje?

a) vijak

b) sonda

c) sveder

9- Kako se imenuje železniška naprava za zveze
med tiri?

a) zapornice

b) kretnica

c) semafor

10. V katerem slovenskem kraju je rudnik žive¬
ga srebra, tretji največji na svetu po množini,
po kakovosti pa prvi?

a) Mežica

b) Idrija

c) Zg. Polskava

Med tremi navedenimi odgovori pri vsakem
vprašanju je le eden pravilen. Če boš poiskal
pravilne odgovore, bodo dale začetnice priimka
znanstvenice pri 1. vprašanju in ostalih pravilnih

odgovorov priimek slavnega sovjetskega učenja¬
ka in izumitelja, ki je študiral probleme poletov
po ozračju in vesolju (Konstantin Edvardovič,
1857—1935). Ukvarjal se je z vodljivimi zrako¬
plovi, letali in raketami, po revoluciji pa z
reaktivnimi letali, katerih princip je razložil že
leta 1883. Izračunal je prve podatke o umetnih
satelitih in dal idejo za vesoljske postaje kot
baze pri medplanetarnih poletih. Po njegovi
zamisli je poletel 4. oktobra 1957 prvi Sputnik.

REBUS

H ......

P ...-.

2  ....

Y .-...:..

a ......

Q .........

N ..-.-.-.

Uganite imena grških črk na levi in jih vpišite
na pikice v ustrezni vrsti. Po vrsti brane za¬
četne črke dajo še eno grško črko (y).

MAGIČNI LIK

VODORAVNO IN NAVPIČNO:

1. zanimanje; naklonjenost, 2. metrična enota v
verzu, 3. lep moški, 4. material za pokrivanje
ostrešja, 5. tuje ime za desetletje.

TIM 2 • 78/79 95

IZPOLNJEVANKA

AA BB Č D EEE G KK M N OOOO P RRR S TT
Iz gornjih črk sestavite pet besed in jih vpišite
vodoravno v lik:

1. največji srednjeevropski hrošč, samčki imajo
rogovju podobne čeljusti in po njih tudi ime,

2. izdelovalec sodov, 3. stil modernega jazza, 4.
nebesno telo repatica, 5. ribiška ost.

Ob pravilni rešitvi dajo navpično brane črke na
označenih poljih naziv za človeku podoben stroj,
ki opravlja določene gibe dozdevno samostojno
(levo) in priimek češkega pisatelja, v čigar dra¬
mi »R.U.R.« so se ti stvori prvič pojavili (Karel).

1. KOBAL

2. NOSEK

3. PREMA

4. ŠPEAR

5. RISAN

6. ALKAN

7. RIVAL

8. SUKNO

S premešanjem črk posamezne gornje besede
poišči novo besedo znanega pomena in jo pod
isto številko vpiši v lik. Vse nove besede so
iz tehničnega ali znanstvenega področja. Primer:
s premešanjem črk besede POLST nastane be¬
seda STOLP. Če le ne bo šlo, si pomagaj z
opisi, ki pa so dani v pomešanem vrstnem
redu:

enota za jakost električnega toka — prekop —
potapljaški zvon za podvodna dela — stiskalni¬
ca — delavec v livarni — ena od projekcij
pri tehničnem risanju — vremenski pojav na
nebu — stožec (del gredi ali vretena v obliki
presekanega stožca).

Ob pravilni rešitvi dajo črke na poljih s krogci
slavnega poljskega astronoma, ki je postavil
temelje heliocentrične teorije, po kateri je Son¬
ce in ne Zemlja središče našega planetnega si¬
stema (Nikolaj, 1473—1543).

VSILJIVCI

FIZIK — BIOLOG — KLEPAR — ARHEOLOG
PENTODA — TRIODA — DIODA — ELEKTRO¬
DA

PERM — TRIAS — JURA — KREDA
ZEMLJA — LUNA — VENERA — MERKUR
KVADRAT — ROMB — ELIPSA — TRAPEZ
POMOL — REMORKER — ŽERJAV — DOK
Iz vsake gornje četverice izločite pojm, ki ne
sodi zraven. Primer: k četverici KRIPTON —
RADON — RADIJ — KRESON ne spada RADIJ,
ki ni žlahtni plin, ampak radioaktivna prvina. Po
vrsti brane začetne črke izločenih besed dajo
znanega nemškega astronoma, ki je postavil tri
važne, po njem imenovane zakone in sestavil
poseben daljnogled (Johann, 1571—1630).

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE: Vodoravno:
sestava, vrtalni, slovo, pu, paž, Tedi, pek, ora,
RS, noj, dvig, okras, skorja, jad, ednina, Abo,
trg, inlet, Nil, krožna, Ana, žar, sik, Gd, ata,
tnalo, gost, Arktika, Am, ep, ovoj, brusilnik, ro¬
sica, čop, vrt, AN, asi.

SATOVNICA: 1. amater, 2. matica, 3. termit, 4.
tanker, 5. carina, 6. matura, 7. kaktus, 8. Italka,

9. unikat.

MISEL NA ČRTICAH: Logika je poštevanka

znanstvenega mišljenja.

ŠARADE: 1. kor — Tan — Kornat, 2. bel —
Aci — belica, 3. kri — kit — kritik, 4. pot —
ser — potres, 5. mak — Oka — makako, 6. Bar
— lot — Bartol. Končna rešitev: nitrat — nit
(sukanec), tar (himalajska koza).

VRETENO: 1. N, 2. Na, 3. dan, 4. nada, 5. Nadja,
6. Jadran, 7. Andrija, 8. jadrnica, 9. rajnica, 10.
jarina, 11. arija, 12. raja, 13. jar, 14. ar, 15. r.

MALA KRIŽANKA. Vodoravno: kobalt, samarij,
klor, Ta, OM, Omiš, bankina, Ankara.

TIMOVI NAGRAJENCI

1. Dušan Černigoj, Stara c. 63, 61370 Logatec

2. Matjaž Izak, Muta 171, 62366 Muta

3. Dragica Cvek, Grahovo 14, 65242 Grahovo ob
Bači

96  TIM 2 • 78/79

Pavk Gregorc

nagradna križanka

naročniki Tima knjigi za vas

Elektrotehnika
v slikah

263 strani  — trda vezava

Vse kar je treba vedeti o elektriki

in njeni uporabi

v enosmernega. Kako taka naprava deluje,
bomo razložili kasneje. — če bi akumulator
priključili neposredno na izvor izmeničnega
toka, bi ga temeljito pokvarili.

Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬
ločimo na več načinov. Ustrezno napravo
si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo.

Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej pa
opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo
takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje
naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬
tiranje zahteva izredno previdnost, saj je
smrtno nevarno.) Navaden precej velik
krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo
vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz
vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo
na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj
časa opazimo, da se je na krompirju na¬
pravil zelenkast obroček okoli enega od
obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta
konec povezan s pozitivnim polom vtičnice.

V trgovini kupimo reagenčni papir — to je
pivniku podoben papir, ki je prepojen
s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in
položimo na izolirano podlago. Oba do¬
voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬
lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane
okoli vodnika, ki je priključen na nega¬
tivni pol vtičnice na papirju rdečkast
madež.

Naslednjemu poskusu botruje elektroliza
vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu
navajamo le poskus: v kozarec natočimo
vode; ker pa je čista voda dober izolator,
vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬
stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob
obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo.
opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh
je Ob enem vodniku več, ob drugem manj.
Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov —
ti so kisikovi - je pozitivno naelektren,
drugi, kjer jih je več - ti so vodikovi - pa
je negativno naelektren.

jm

U

•Počakaj!« Ugotovi, k

Elektronika
v slikah

252 strani  — trda vezava
Skrivnosti elektronike v lahke
umljivi obliki  — pa tudi radia
televizije in radarja

Pri tem smo se spomnili na pravljico o
šahu in modrijanu, ki si je izbral kot
plačilo za svojo kraljevsko igro samo
toliko žitnih zrn. kolikor jih dobimo iz
šahovnice, če položimo na prvo polje
eno, na drugo dve, na tretje štiri, na
naslednje osem, potem 16 zm in tako
naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega
števila do 64. polja. In končno število?
Več kot 18 trilijonov zrn.

Vrnimo se k inozaciji v elektronkah.
DS bi slika bila popolna, poglejmo kaj
se zgodi z atomom, v katerega prodre
elektron in v njem obtiči. Atom zdaj
ni več nevtralen, postal je negetivni
ion, anoda ga privlači k sebi.

Praktično je postal prostor med katodo
in anodo izboren prevodnik za velike
električne toke; zato lahko nastopi v
priključenem anodnem krogu velik tok.
Vsekakor pa je potrebna zelo visoka
anodna napetost, ki podeljuje iz katode
izstopajočim elektronom v smeri proti
anodi dovolj velike pospeške, da za¬
dostujejo za ionizacijo plinskih atomov.
Anodne napetosti so odvisne od vrste
elektronke.

Ker se v plinskih elektronkah tvorijo
ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske
elektronke. — Če dodamo plinski elek¬
tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬
tem se taka elektronka imenuje »tira-
tron« (tira pomeni v grščini vrata).

zelo VJ§y'

dober » /
prevodnik

CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA 1
IMAŠ 10  % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TOR EM
ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI, JU LAHKO PLAČAŠj
V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH.

POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA KOj
RISTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PA\
TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV.

ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, Mili
PRIZNAMO ZA TRUD 5  % POPUST (POLEG 10  % POPUSTA, KI JE NAME-l
NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNINI