Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov
Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« ▼ Celju
Odgovorni urednik Franc Vitanc
Tehnični urednik Darko Maligoj
Urejuje uredniiki odbor Tiska GP »Celjski tisk« v Celju
S PRVE SEJE DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
Dne 16. maja 1968 je bilo prvo zasedanje delavskega sveta v tej mandatni dobi. Namenjeno je bilo predvsem konstituiranju.
Po ugotovitvi o pravilni izvedbi volitev in potrditvi mandatne dobe članov delavskega sveta je bil za novega predsednika delavskega sveta izvoljen tov. RIHTER-SlC Polde, dipl. gr. inženir, za njegovega namestnika pa tov. BANDIČ Jerko, gradbeni tehnik.
Izvolitvi predsednika delavskega sveta je sledilo poročilo o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi, ki ga je podal predsednik prejšnjega upravnega odbora tov. Skubic Drago. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo upravnega odbora zelo pestro in v cilju uspešnejšega poslovanja podjetja in na demokratični osnovi. Delavski svet je z ozirom na pravilno politiko dela upravnega odbora v pretekli mandatni dobi izglasoval staremu upravnemu odboru razrešnico in izvedel volitve novega upravnega odbora. V nov upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva :
1.	Andolšek Bogo
2.	Čmak Ivan
3.	Gajšek Maks
4.	Hudomalj Franc
5.	Škulj Jože
6.	inž. Sterbenc Ivo
7.	inž. Zagode Stane
8.	Žager Tilčka

Za namestnike članov upravne-1 ga odbora pa so bili izvoljeni na-l slednji:
1.	Aškerc Anton
2.	Gomboc Franc
3.	Fifer Egidij
4.	Novak Karlo
5.	Simon Tomo
6.	Studnička Tomo
7.	Trobiš Ivan
8.	Žlaus Martin
Istočasno je delavski svet ime-p noval 9 stalnih in eno občasno komisijo v naslednjem sestavu:
STALNE KOMISIJE:
I.	Komisija za program dela in razvoj podjetja
1.	Črepinšek Leon. dipl. gr. inž. 1 predsednik
2.	Čmak Henrik, dipl. gr. inž. — j tajnik
3.	Kulovec Stane — član
4.	Colarič Milan — član
5.	Božnik Edo, dipl. gr. inž. —1 član
6.	Čmak Ivan — član
II.	Kadrovska komisija	*
L Novak Karlo — predsednik
2.	Vitanc Franc — član
3.	Klenovšek Štefan — član
4.	Kukovec Zlatka — član
5.	Vrbnjak Franc — član
III.	Komisija za družbeni standard
1.	Košenina Maks — predsednik
2.	Grabner Rafko — tajnik
3.	Mastnak Darinka — član
4.	Turnšek Franc — član
5.	Penič Jože — član
I IV. Komisija za varstvo pri delu |l. Zagode Stane, dipl. gr. inž. — predsednik
12. Golner Hubert, gr. inženir — tajnik
|3. Kuzman Vinko, gr. inž. — član |4. Klenovšek Štefan — član IS. Rajh Vlado — član
V.	Komisija za izrekanje ukre-Ipov zoper kršilce delovne dolž-Inosti
|l. Berlan Franjo — predsednik Borinc Alojz, namest. preds. |2. Deisinger Marta — član
Kovač Milan, namestnik člana El Šmuc Maks — član
Hladnik Silvo, namestnik člana
VI.	Komisija za prošnje in ■ugovore:
|l. Kerkoš Albert — predsednik |2. Bezlaj Ivica — tajnik «3. Kulovec Stane — član 14. Gorjup Stan e— član ■4. Gorjup Stane — član
VII.	Komisija za reševanje sporov v proizvodnji in obračunu
1.	Skubic Drago — predsednik
2.	Arnuš Ludvik, econ. — član
3.	Kulovec Stane — član
4.	Cijan Ivan, dipl. gr. inž. — član
5.	Zager Tilčka — član
VIII.	Komisija za izvedbo razpisa, razglasa, izbiro kandidatov in odpovedovanje delovnih razmerij
1.	Klenovšek Štefan - predsednik
2.	Kos Zvone — tajnik
3.	Racanovič Slobodan — član
IX.	Komisija za racionalizacijo
1.	Šterbenc Ivo, dipl. gr. inž. — predsednik
2.	Hudomalj Franc — član
3.	Kukovec Slavko — član
OBČASNA KOMISIJA
I.	Komisija za samoupravne akte
1.	Vitanc Franc — predsednik
2.	Cevnik Franjo, pravnik — član
3.	Arnuš Ludvik, econ. — član
4.	Gajšek Rudi — član
5.	Bandič Jerko — član
TOV. VITAL MLEJNIK, DIPL. GR. ING. PONOVNO IMENOVAN ZA DIREKTORJA
Na, sliki je volilni odbor EE proizvodnih obratov, ki je 26. aprila t. 1. vodil volitve v samoupravne organe podjetja. Na tem volišču je bila 82 odstotna udeležba
Delavski svet podjetja je na svojem zasedanju dne 25. marca 1968 na podlagi določb Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v zvezi s 127. členom Statuta podjetja imenoval tri člane v komisijo za razpis mesta direktorja. Enega člana je imenovala Občinska skupščina Celje, dva člana pa Izvršni svet SRS. Komisija je po konstituiranju bila sestavljena takole:
Ivan Šterbenc, dipl. gr. ing., predsednik — za GIF »Ingrad«;
Štefan Klenovšek, član — za GIF »Ingrad«;
Franjo Cevnik, pravnik, član — za GIF »Ingrad«;
Ivan Kramar — za Skupščino občine Celje;
ing. Marjan Gaspari — za IS SRS;
ing. Maks Megušar — za IS SRS.
Komisja je sestavila razpis mesta direktorja podjetja »Ingrad« Celje in poleg ostalih pogojev, določenih v 126. členu Statuta, določila še pogoj, da mora kandidat poleg drugih dokazil vlogi predložili še svoj kratek koncept razvoja podjetja.
Po izteku razpisnega roka je komisija ugotovila, da kandidat za direktoria GIF »Ingrad« Celje tov. Vital Mlejnik, dipl. gradb. ing., izpolnjuje in zadovoljuje vsem razpisnim pogojem.
Glede na dosedanje uspešno vodstvo podjetja in jasnega ter vsestransko naprednega koncepta za bodoči razvoj podjetja, je komisija soglasno izbrala kandidata tov. Vitala Mlejnika, dipl. gradb. ing. za direktorja podjetja.
Delavski svet je na zasedanju dne 16. 5. 1968 poslušal poročilo razpisne komisije in za tem z glasovanjem soglasno Imenoval za direktorja GIF »Ingrad« tovariša Mlejnika.
Ker je komisija delavskemu svetu posredovala celoten koncept kandidata za bodoči razvoj podjetja, katerega je delavski svet z odobravanjem tudi osvojil, menimo dr g-e v tem primeru za dokument, ki se ga bo moral direktor pri svojem bodočem delu držati in se boriti, da ga bo tudi izpolnil. Jasno pa je, da teh zamisli ne bo mogel realizirati sam, temveč bo to naša skupna naloga, pri čemer smo mu dolžni pomagati in ga pri tem povsod
(Nadaljevanje na 2. strani)
ING. VITAL MLEJNIK PONOVNO IMENOVAN ZA DIREKTORJA PODJETJA
podpreti, tako člani kolektiva kot poedinci, društvene organizacije in organi upravljanja. Da bi bili s konceptom bodočega razvoja vsi seznanjeni, ga v celoti objavljamo:
»V tehničnem pogledu mora podjetje razviti svoje kapacitete in tehnologijo tako, da bo kos nalogam tržišča v prihodnjih petih letih ter napredku tehnologije doma in v svetu. Da bi podjetje to doseglo, mora predvsem s podrobnim načrtom usmeriti delo oddelka za razvoj, tehnologijo in mehanizacijo dela, pri čemer naj zlasti intenzivno zbira informacije o dogajanjih na polju tehnike (tisk, predavanja, simpoziji, razstave, sejmi), te pojave analizira, opredeli in uvaja v prakso podjetja s ciljem, da se stalno dviguje storilnost, znižujejo stroški ter zvišuje dohodek podjetja. Vsaka napredna zamisel naj ima pred uvedbo za osnovo ekonomsko utemeljitev, po uvedbi pa obdobje preizkusov s spremljajočimi pokalkulacijami.
V	tem pogledu je treba redno sodelovati z znanstvenimi zavodi, gradbenimi centri in s strokovnjaki proizvajalcev novih materialov in delovnih pripomočkov.
V	področje tega dela spada tudi ugotavljanje in odpravljanje organizacijskih slabosti ter napak v gradbeni operativi in pripravi dela, pri čemer so mišljeni tudi projekti domačega in tujega izvora (izdelani v podjetju ali izven njega).
Konkretno naj navedem nekaj ukrepov, ki bodo potrebni, da se bi tem težnjam približali ali jih celo zadovoljili:
— prodati oziroma odstraniti nerentabilno mehanizacijo, nabaviti novo, sodobnejšo po izboru, ki bo zagotovila optimalno zaposlitev in gospodarski učinek. Manjkajoče kapacitete mehanizacije, katerih posest ne bi v podjetju zagotavljala trajne in rentabilne zaposlitve, bi pridobivali potom poslovnih aranžmajev v sodelovanju z drugimi nnd-jetji v našem združenju GIPOSS
— ali izven njega.
Skupno z drugimi podjetji bi morali ustanavljati centre za mehanizirana sredstva. Pri slednjem ne bi smeli pozabiti na udeležbo pri uvedbi IBM sistema na direk-
ciji združenja GIPOSS Ljubljana ter prilagoditi svoje poslovanje temu načrtu.
— Glede konstrukcij razvijati
redvsem betone, železobetone v
lasični in prednapeti tehniki s posebnim poudarkom na prefab-rikacijo in možnost montaže, razviti kombinacijo betonskih in jeklenih konstrukcij lastne izvedbe ali izvedene potom stalnih, solidnih kooperantov. S tem v zvezi je treba razviti tehniko toplotnih, vodnih in zvočnih izolacij, po izboru najboljših in najcenejših.
— Posebno pozornost je posvetiti takorekoč novemu poglavju v razvoju podjetja, tj. študiju in uvajanju naj ekonom ičnejših notranjih transportov. Uvajati standardno opremo, tj. palete, posode in ostala sredstva za notranji transport, sam problem pa je treba redno obravnavati v okviru priprave dela tako, da se za vsako pomembnejše gradbišče analizira in določi najbolj ekonomično organizacijo po Refa metodi.
— Priprava dela mora izpopolniti svoje delo v tem smislu, da bodo ekonomski deli elaboratov čimbolj selektivno določali cene posameznih pozicij, pri čemer mora neprekinjena izmenjava izsledkov na črti kalkulacije-pokal-kulacije posredovati čim realnejše prodajne cene. V sodelovanju z GIPOSS je treba osvajati najuspešnejše tehnološke procese članov združenja in jih uva-
jati v naše delovne normative. Tehnični elaborati morajo biti pred sestavo ponudb temeljito proučeni tako v pogledu tehničnih rešitev, kakor tudi v pogledu točnosti izmer.
— Operativno planiranje mora uporabljati modernejše metode in je treba v letu 1968 uvesti za vsa pomembna gradbišča mrežne plane.
— Tehnični obračuni morajo redno podajati rezultate pokal-kulacij in skupaj s plansko-ana-litsko službo predlagati ukrepe za pravilno poslovno politiko.
— Tehnična komerciala mora, kot nova panoga v gradbeni operativi, predvsem razviti raziskavo tržišča, na tej podlagi usmerjati proizvodnjo glede vrste izdel-
kov, na drugi strani pa s propagando, reklamo, razstavami itd. uspešneje prodajati naše standardne proizvode in vplivati na dvig proizvodnje po količini in asortimanu.
— Gradbeno operativo ter
obrate za zaključna dela je treba utrjevati in razvijati, kot jo je začrtal plan podjetja in njegovi samoupravni akti na prehodu leta 1967/1968, pri čemer je treba neprenehoma skrbeti za poslovno svobodo, poslovni interes sektorjev na eni strani in na čuvanje skupnih interesov »Ingrada« na drugi strani. Organizacijo dela, plansko disciplino in prizadevnost kolektiva je treba izvajati s ciljem doseganja pogodbenih rokov, visoke kvalitete izdelkov, čim višjih skladov in v cilju opravljenemu delu ustreznih osebnih dohodkov. Prav tako je treba doseči boljše odnose med gradbeno operativo in obrtniki.
Pri delovnih metodah tako gradbene operative kot obratov, je treba budno spremljati napredek obrtnih in instalacijskih del v svetu in v tesnem sodelovanju z oddelkom za razvoj in tehnologijo realizirati najmodernejše delovne postopke.
— Proizvodne obrate v Medlogu je treba razvijati v cilju, da iz njih ustvarimo celjsko tovarno betona in betonskih izdelkov. Pri tem je poleg proizvodnega programa, ki se ujema s tržiščem, treba poskrbeti predvsem za solidno materialno osnovo, tj. za mineralne agregate in veziva iz bližnje okolice Celja. Stremeti moramo za čim večjo udeležbo prefabriciranih elementov za potrebe klasične in montažne odnosno moderne industrijske gradnje.
— Kadrovsko-splošna služba
mora na svojem naprednem razvojnem programu vztrajati še naprej. Svoje delovanje mora v bodoče razviti predvsem v smeri še ostrejše selekcije kadrov v pogledu strokovnega in splošnega znanja ter vzgojiti kadre v tej smeri.
Službo varstva pri delu je treba navajati na učinkovitejšo kontrolo in konkretnejše ukrepanje kot do sedaj.
Komunala mora osvojiti in izvesti standarde za razne vrste delavskih naselij — začasnih in trajnih. V skladu s finančnimi možnostmi podjetja mora ustvariti kapacitete za funkcionalnej-še poslovanje skupnih služb (nova poslovna upravna zgradba).
Gradnjo stanovanj je tudi nadalje razvijati po osvojenih principih, pri čemer pa je treba hitreje poskrbeti za cenena stanovanja članom kolektiva, ki ne zmorejo kreditov in visokih najemnin.
Rekreacija je solidno urejena za določene kategorije delavcev, za ostale, ki so v večini, pa je s proučitvijo, anketiranjem in podobno obliko, treba ugotoviti način reakcije in ga uresničiti.
Končno mora komunala podjetja poskrbeti za delovno okolje, ki bo v skladu s sodobnim načinom življenja, pri čemer ne sme pozabiti niti na možnost uvedbe deljenega delovnega časa, s tem v zvezi na otroško varstvo, na prehrano delavcev itd.
— Gospodarsko računska služba bo morala sprejeti in spro-vesti v teku prihodnjih let bistve-
ne spremembe v pogledu finančne evidence in tehnike obračuna stroškov. Razvoj zahteva, da se finančno knjigovodstvo z ostalimi podrejenimi evidenčnimi službami podredi potrebam gospodarske organizacije brez ozira na to, kaj še od nje trenutno zahteva državna administracija. Ker sem mnenja, da bo dvotirnost počasi odpadla v korist gospodarskih organizacij, sem prepričan, da bo razvoj treba planirati v tem smislu. Predvsem bo za računske operacije namesto sedanjih primitivnih strojev treba pristopiti k elektronskim računskim centrom in temu ustrezno prilagoditi način poslovanja.
V ostalem je že in bo tudi vnaprej ena glavnih nalog te službe, da začne finančno gospodariti, tj. da začne resno postavljati ustrezne plane in vanje zajeti vse možne ukrepe za zmanjšanje poslovnih stroškov, zvišanje dohodkov in jačanje finančnega potenciala podjetja.
— Razvoj plansko-analitske službe je karakteriziran z zahtevo po dolgoročnejših proizvodnih in finančnih načrtih, seveda v kolikor bodo to dovoljevali objektivni pogoji. Obračune proizvodnje z vso proizvodno-finanč-no problematiko je dosledno izvrševati mesečno in iz EE razširiti na posamezna gradbišča, objekte, obrate, delavnice, obračunske skupine, proračunske enote. Skupaj z ugotovitvami po-kalkulacij mora tehnična služba v čim krajših obdobjih predlagati ukrepe, ki bodo že med delovnim procesom sposobni izboljšati poslovanje. V tej službi bodo še v nadalje zelo pomembni spremljajoči ukrepi za doseganje planskih intencij kot so sankcije za kršenje planskih ukrepov in stimulacija za vse uspehe, ki pripomorejo k ustvaritvi teh nalog.
— Pravna služba bo morala predvsem izvršiti temeljito revizijo internih aktov podjetja, jih zbrati v enoten kodeks in redno spremljati njihovo skladnost z zakonodajo, š premiki v družbenih odnosih itd. Skrbeti bo morala skupaj s splošno službo, da bo kolektiv seznanjen z interno zakonodajo; tolmačiti predpise v skladu s prakso, s tem v zvezi pa organizirati redna posvetovanja o pravni problematiki na sektorjih. Pravna služba bo morala skupaj z ustreznimi službami v drugih podjetjih razčistiti vprašanje posredne in neposredne odgovornosti za škode, ki nastajajo v podjetju, ugotavljati v kolikor so ti pojavi že penalizirani v sistemu nagrajevanja in v tem pogledu sodelovati pri izgrajevanju sistema v podjetju odnosno izdelati ustrezen pravilnik. Enako kot prej navedeno, bo v bodoče tudi pomembno pravno definiranje raznih pojavov in predlogov v obdobju tržnega gospodarjenja kot npr. kaj je avtorstvo, kdo zasluži nagrado iz naslova racionalizacije in novatorstva, kaj je službena dolžnost in kaj je posebna prizadevnost itd.
— Samoupravni organi
Razvoju samoupravnega sistema je posvetiti posebno pozornost. Kakor je treba zagotoviti na vseh nivojih kvalitetni izbor kadrov, tako je preskrbeti tam, kjer gre sestav v širino, za ustrezno in zadostno politično-ekonom-sko izobrazbo prizadetih članov kolektiva.
(Nadaljevanje na 3, strani)
Vodstvo aktiva na sestanku — v razgovoru o pripravah na štafeto
mladosti 1968
V knjižnici so na razpolago tudi časopisi — Mladina, Komunist, Celjski tednik, Antena itd. Prav tako je na razpolago tudi šah. Mladi se v tem prostoru radi zadržujejo.
Volili smo v organe delavskega samoupravljanja
26. aprila t. 1. smo volili v delavski svet podjetja in svete delovnih enot. Volitve so potekale povsod zadovoljivo, povprečni odstotek udeležbe je bil 81,29 % po posameznih voliščih pa so bili doseženi naslednji odstotki:
Store	67,5	%
Laško—Radeče	74,0	%
Slov. Konjice	91,6	%
Žalec	86,5
Mont. gradnja	86,0	0 (l
Celje I, II, III	71,7	°/„
Ljubljana	85,9	%
Trbovlje	81,8	0 j)
PGM Medlog	90,0	%
Zakl j. obrati	89,6	°/0
Kovinski obrati	75,0	%
Skupne službe	86,8	%
V delavski svet je bilo izvoljenih 13 novih članov z dvoletno mandatno dobo tako, da je sestav delavskega sveta podjetja naslednji:
Člani DS z enoletno mandatno dobo:
1.	Brežnik Matevž gr. delov. Celje
2.	Čander Vinko, zidar Celje
3.	Marinški Vinko, zidar Štore
4.	Klenovšek Štefan, gr. delov. Store
5.	Maček Drago, tesar Store
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zlasti mora delovanje delavskega sveta v bodočem razvoju doživeti temeljite izboljšave v tem smislu, da se bodo pred zasedanjem delavskega sveta razposlali materiali in vršile seje svetov ekonomskih enot skupaj s strokovnimi kolegiji sektorjev, da bodo člani delavskega sveta pravočasno in temeljito poučeni o stališčih in težnjah kolektiva ter da bodo mogli te težnje z vso odgovornostjo zastopati na zasedanju delavskega sveta. Poleg srednjeročnih delovnih planov za delavski svet, bo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja čimprej in čim precizneje definirati, na podlagi konkretnih problemov, kompetence in odgovornosti posameznih organov v podjetju, seveda v okviru splošnih aktov podjetja, vendar jasno razmejeno za značilne odločitve v podjetju.
— Družbeno-politične organizacije in skupnosti
Razvoja podjetja si ne morem zamisliti brez posluha za potrebe družbene skupnosti, v kateri podjetje živi in za hotenja kolektiva, ki se izražajo potom političnih in družbenih organizacij v samem podjetju, zato smatram, da je v korist razvoju podjetja, če podpira delovanje le-teh in za povračilo dobi od istih organizacij vzpodbude za ukrepe, ki izboljšujejo odnose ter splošno klimo v podjetju.
Isto velja za sodelovanje v strokovnih združenjih, institucijah in zavodih ter za splošno sodelovanje v javnem življenju, saj se le na tak način dobijo prava merila za oceno v napredku odnosno stagnaciji lastne gospodarske organizacije.«
Ob zaključku tov. Mlejniku iskreno čestitamo k ponovnemu imenovanju za direktorja in mu želimo mnogo uspeha pri bodočem delu!
6.	Trobiš Ivan. gr. delov. Store
7.	Košenina Maks, gr. delov. Žalec
8.	Gajšek Maks, mojster CO
9.	Mešl Jože, klepar CO
10.	Novak Karlo, mojster Zakl j. dela
11.	Bratina Leon, gr. delovodja Medlog
12.	Meštrič Rudi, žslezokrivec Ljubljana
13.	Šterbenc Ivo, gr. inženir Trbovlje
14.	Cijan Ivan, gr. inženir Skupne službe
15.	Kerkoš Albert, uslužbenec Skupne službe
16.	Požlep Ruža, uslužbenka Skupne službe
17.	Crepinšek Leon, gr. inženir Medlog
Volilni odbor ekonomske enote Celje. Udeležba je bila 80 odstotna.
Pretekli sta dve leti, odkar sta bi'a izvoljena za predsednika delavskega sveta tov. Žager Tilčka in za predsednika upravnega odbora tov. Skubic Drago. Po preteku enoletne mandatne dobe sta bila oba ponovno izvoljena v vodstvo najvišjih organov upravljanja v podjetju, kar nesporno dokazuje, da so člani kolektiva po enoletnem uspešnem delu, dobili še večje zaupanje v njuno delo in ju ponovno izvolili.
Novoizvoljeni delavski svet na svojem prvem zasedanju 16. 5. 1988 ni mogel mimo dejstva, da je bilo delo obeh predsednikov
zelo uspešno in požrtvovalno tako v organih samoupravljanja, kakor za napredek podjetja. Vemo, da je bila ravno v zadnjih dveh letih težka preizkušnja za gradbeništvo in tako tudi za naše podjetje in so ravno samoupravni organi tudi mnogo pripomogli k uspešnemu poslovanju podjetja. Kot skromno priznanje za njun trud jima je delavski svet izrekel javno zahvalo z željo, da tudi v bodoče ostaneta kolektivu ob strani in pomagata pri reševanju težkih nalog, ki so in še bodo postavljene pred kolektiv.
Člani I)S z dvoletno mandatno
dobo:
18.	Zagode Stane gr. inženir Store
19.	Okrogar Bojan, gr. inženir Laško
20.	Rihteršič Leopold, gr. inženir Konjice
21.	Šmarčan Martin, KV zidar Žalec
22.	Bandič Jerko, gr. tehnik Montaža
23.	Simon Tomo, gr. delovodja Celje
24.	Rajh Vlado, strojnik CO
25.	Hindel Vinko, mizar Zakl j. dela
26.	Aškerc Anton, gr. tehnik Medlog
27.	Zrnec Franc, gr. tehnik Ljubljana
28.	Gomboc Franc, gr. delovodja Ljubljana
29.	Cmak Ivan, gr. tehnik Skupne službe
30.	Maligoj Darko, ing. arh. Skupne službe
Skupaj z volitvami v DS so bile tudi volitve v svete delovnih enot.
Po volitvah so sveti delovnih enot v naslednjem sestavu:
Svet ekonomske enote Celje
Dvoletna mandatna doba:
1.	Jeraša Pavla, obrač. tehnik
2.	Videnšek Dominik, VK zidar
3.	Žlaus Martin, gr. delovodja
4.	Komarički Jože KV zidar
Volitve so bile na nekaterih voliščih zaključene že v zgodnjih dopoldanskih urah, na vseh voliščih pa do 14. ure.
5.	Kenda Pavel, KV zidar
6.	Potočnik Milan, KV zidar
7.	Vrbnjak Vinko, KV zidar
Enoletna mandatna doba:
8.	Strašek Franc, brigadir
9.	Jerneje Franc, gr. delovodja
10.	Globovnik Rudi, delovodja
11.	Drobne Ivan, gr. delovodja
12.	Debeljak Ivan, KV zidar
13.	Simon Tomo, gr. tehnik
Svet ekonomske enote proiz-' vodnih obratov:
Dvoletna mandatna doba:
1.	Hudomalj Franc, str. tehnik
2.	Žerovnik Karl, delovodja
3.	Mihevc Rihard, KV slikoplesk.
4.	Rotar Jože, KV žagar
5.	Lipovšek Jože, VK inst.
6.	Mikša Vlado, str. tehnik
7.	Špeglič Anton, mojster
Enoletna mandatna doba:
8.	Luc Štefan KV zidar
9.	Turščak Stefan, VK železokr.
10.	Turnšek Vinko, KV tesar
11.	Kramžar Vinko, strojnik
12.	Oblak Marjan, KV električar
13.	Tržan Vili, šofer
Svet ekonomske enote Ljubljana
Dvoletna mandatna doba:
1.	Klopotan Anton, KV želez.
2.	Samek Drago, KV zidar
3.	Stojčič Milenko, NK delavec
4.	Dodlek Stefan, KV tesar
5.	Skvarč Jurij, PK zidar
Enoletna mandatna doba:
6.	Favai Draga, uslužbenka
7.	Jagodič Franc, delovodja
8.	Polgar Djuro, brigadir
9.	Klopotan Rudi, KV želez.
10.	Režek Ludvik, KV želez.
11.	Velenšek Alojz, delovodja
Svet ekonomske enote skupnih služb
Dvoletna mandatna doba:
1.	Berlan Franjo ref. za del. raz.
2.	Crepinšek Silva, računovodk.
3.	Dobriha Zlatka, mat, knjig.
4.	Pograjc Ciril, gr. tehnik
Enoletna mandatna doba:
5.	Bezlaj Ivica, usl.
6.	Pelko Jernej, inž. arh.
7.	Petrič Milena, saldakontist
8.	Šuster Vili, gr. tehnik
9.	Žohar Rudi, gr. tehnik
Konstituirala sta se že sveta EE Celje in proizv. gradb. materiala. Predsednik EE Celje je Vrbnjak Vinko, predsednik EE proizvodnih obratov Hudomalj Franc, sveta EE skupnih služb pa ing. Jernej Pelko.
Naloge sektorjev in prevzeta dela za leto 1968
Delo poslovnega
Spodnji prikaz prevzetih del za leto 1968 nam pokaže stanje zasedenosti kapacitet gradbenih sektorjev Celja in Ljubljane in
Iz tabele je razvidno, da ima sektor Celje za letošnje leto še precej prostih kapacitet, medtem ko je sektor Ljubljana precej na boljšem in so njegove kapacitete skoraj krite s prevzetimi deli.
Na področju celjskega bazena je predviden še v letošnjem letu začetek del na mnogih investicijah kot na primer: motel pri kopališču, trafopostaja Podlog, hladilnica, veleblagovnica, šola Vrbje, dom za upokojence, adaptacija šolskih objektov itd. Vprašanje je tudi, kdaj se bodo začela dela na nadaljnji izgradnji novih obratov Cinkarne.
V mesecu marcu t. 1. je naše podjetje sodelovalo s SGP »Konstruktor« iz Maribora pri sestavi ponudbe za izgradnjo 4 stolpnic in 2 blokov v Badgodesbergu v Zahodni Nemčiji. Neto m2 stanovanjskih prostorov je v teh objektih ca. 29.000. Po zadnjih informacijah je pogodba za prevzem teh objektov podpisana. Dela so prevzeta kompletno z vsemi materialnimi stroški, vendar brez obrtniških del. Glavni izvajalec te naloge je »Konstruktor«. Pogovoriti pa se bo treba kolikšna bo udeležba našega podjetja pri teh delih. Zavedati se pa moramo, da so nemški normativi, po katerih je ta ponudba
pa vrednost prevzetih obrtniških del po posameznih gradbenih sektorjih.
tudi kalkulirana, precej ostrejši od naših. To velja predvsem za napravo in vgrajevanje betona, montažo ter opaže.
Uradnih razpisov licitacije, oziroma sposobnosti izvajalcev je iz leta v leto manj. Po dveh letih smo se lahko v Ljubljani prvič udeležili licitacije. Dela se oddajajo direktno ali pa z zbiranjem ponudb od posameznih gradbenih izvajalcev. Iz tega je razvidno kakšne važnosti je zaupanje investitorja v izvajalca. To zaupanje pa si bo izvajalec ustvaril le tedaj, če bo dela opravil solidno in v pogodbenih rokih.
Končanje del v pogodbenih rokih mora biti zato prvenstvena naloga ne samo kolektiva, ki objekt gradi, temveč celotnega podjetja. Vsak mora na svojem delovnem mestu narediti vse, da bo cilj, ki je zadan s pogodbo, dosežen.
V našem podjetju naletimo največkrat na nepremostljive zapreke, če hočemo zaradi kratkega roka izgradnje objekta vpeljati dve izmeni, kar v drugih podjetjih ne predstavlja posebnega problema. Mislim, da moramo pri tem pokazati več elastičnosti, saj ravno iz teh vzrokov je bila postavljena nova formacija sektorjev.
Ivan Cijan, dipl. gradb. ing.
Prvi razgovori o ustanovitvi GIPOSS segajo tja v sredino maja leta 1985. Pobuda za to je bila podana na podlagi vedno večjega zanimanja slovenskih gradbenih podjetij za montažno gradnjo stanovanj, ki jo je že dobro leto prej začelo in razvilo naše podjetje po vzorcu Jugomonta iz Zagreba. Našemu vzgledu so sledili najprej »Stavbar« iz Maribora (tedanji direktor tov. Vadnjal) in kasneje še »Obnova« iz Ljubljane (direktor Plestenjak). Kot zainteresirana podjetja so se tedaj pojavila in ponudila svoje sodelovanje še »Pionir« iz Novega mesta, »Gorica« iz Nove Gorice in »Sava« iz Jesenic.
Z namenom, da se v SRS upelje sodobno, hitro in ceneno gradnjo stanovanj na strnjenih kompleksih, smo se v navedenem času ob podpori tedanjega sekretarja IS za urbanizem in stanovanjsko gradnjo tov. Kržišnika, zbrali predstavniki prej omenjenih podjetij, poleg tega pa še zastopniki Gradbenega centra in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Na sestanku, ki je bil 13. maja 1965 pri Ingradu v Celju, je bilo dogovorjeno da se ustanovi Poslovno združenje »Ju-gomont« in da se sklene pogodba med zainteresiranimi podjetji o ustanovitvi tega združenja, postavljene so bile naloge in cilji združenja.
2e 2(1. maja 1965 in 17. junija 1965 so bili ponovno sestanki v Ljubljani in Mariboru, kjer je bila obravnavana generalna ponudba za gradnjo stanovanj v SRS, konstituiran upravni odbor združenja, postavljene strokovne komisije, napravljeni osnutki za statut združenja in za delovni program.
Na tretji seji upravnega odbora združenja je bil postavljen za direktorja ing. Bubnov Sergej; tega dne je bilo združenju tudi podeljeno ime »GIPOSS«.
V prvem obdobju je šlo predvsem za to, da se poenoti in razvije sistem montažne gradnje, da se pridobi večje komplekse za ta-
ko gradnjo v vseh glavnih centrih Slovenije in da se izgradi združenje v enotno in tehnološko zgradbo.
Potencial GIPOSS, odnosno njegovih članov, je predstavljal ob ustanovitvi realizacijo 25 milijard S-din. Do leta 1968, ko se mu je priključilo kot reden član še gradbeno podjetje »Tehnika« iz Ljubljane, ko z združenjem sodelujejo gradbena podjetja »Projekt« Kranj, »Megrad« Ljubljana »Primorje« Ajdovščina in »Zidar« Kočevje, je njegov potencial narastel na preko 60 milijard S-din, s stotinami inženirjev, tehnikov in delovodij ter skoraj 10.000 strokovnimi delavci. Z združenjem poslovno sodeluje tudi podjetje »Standard« iz Ljubljane, ki vrši posle prodaje stanovanj in nakupa zemljišč.
V tem času se je tako v gradbenih krogih SRS kot v GIPOSS samem izoblikovalo mnenje, da ni le Jugomont edini sistem, ki se ga moramo oklepati in da moramo pustiti prosto pot razvoju vseh sistemov, da vsakokratni najboljši, najprilagodljivejši ne bi bil zaradi dogmatičnih načel - zatrt. Tudi tržišče je s svojim nezaupanjem do novotarij — zlasti v Ljubljani - pogojevalo tako odločitev.
Že jeseni 1965. leta, ko smo si pridobili gradbišče s 3.000 stanovanji na soseski VI v Ljubljani (Šiška) se je izkazalo da smo pravilno postopali — saj tega zazidalnega okoliša ne bi dobili, če ne bi pristali na projektirano graditev - ta pa je-kot nam je znano — izvajana po sistemu litega betona. Ne samo to. Ob upadanju interesa za nakup stanovanj v blokih, združenje GIPOSS ni moglo razviti svojega delovanja v prvotni obliki — specializiranega potenciala za gradnjo stanovanjskih naselij — ampak je moralo in bo še nadalje prisiljeno poleg osnovnih ciljev, pripravljati za svoje kapacitete tudi druge in drugačne naloge. V kolikor je bilo leto 1966 še v znamenju stanovanjske graditve, smo se morali že naslednje leto odločiti za novo področje - za turistične objekte.
Tega leta smo člani GIPOSS v hitri akciji — v nekaj mesecih — zgradili hotelske objekte v Istri in Hrvatskem Primorju in to v Iči-čih, Poreču ter v Kraljeviči, vrednost del pa je znašala okrog 5 milijard S-din. Cas trajanja celotne akcije je bil 7 mesecev.
Medtem ko izgradnja soseske S VI v Ljubljani—Šiška poteka več ali manj normalno, pri tem ne kaže ignorirati težav pri prodaji stanovanj in prodajnih cenah, se GIPOSS trudi, da pridobi nova dela, nove komplekse za za-po. litev kapacitet svojih članov.
S tem v zvezi je pripravil in izpeljal interni natečaj za drobno gradnjo: za garaže, enodružinske in vrstne hiše; vzpostavil je stike z zunanjetrgovinskimi podjetji ki posredujejo gradnje v tujini — In-terexport, Inpros, Jugoinvest Beograd in Rudis Trbovlje, obiskali pa smo tudi zahodnonemški kon-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Gradbišče v EMO. Gradnja rezervoarja za mazut s prostornino 1000 m* ter varnostnega bazena v izmeri 34,40 X 17,40 m in višine 3 m s prostornino 800 m” zaradi eventuclnega razlitja mazuta.
GRADBENI	SEKTOR	Vrednost del v 000		N-din
		gradb.	obrtniških	skupno
	po planu	29.612	15.748	45.360
CELJE	prevzeto	18.600	8.700	27.300
	%	63	55	61
	po planu	13.193	7.157	20.350
LJUBLJANA	prevzeto	12.500	7.000	19.500
	%	95	98	96
	po planu	42.805	22.905	65.710
SKUPNO	prevzeto	31.100	15.700	46.800
	%	73	69	71
združenja Gl PO S S
cern Siemens Bauunion Munchen.
GIPOSS je medtem dobil tudi lokacijo za montažno gradnjo v Savskem naselju v Ljubljani. Delo je sprejela in ga izvršuje le »•Obnova« iz Ljubljane, »Ingrad« se je tej možnosti odpovedal, ker je medtem rešil vprašanje gradnje enakih objektov na »Krimu« v Ljubljani, dvojnih stroškov za zemljišče pa ne bi zmogel. V sredini leta 1966 je začel GIPOSS z
tališča na Krku. Deloma smo že pridobili zemljišča za potrošnike centra v Mednem in Podgori ter za industrijsko gradnjo v Šiški.
Poleg navedenih pestrih akcij je GIPOSS posredoval skupno nabavo betonskega železa (6.3001), pridobil kredite preko KB Ljubljana, nudil strokovno pomoč članom pri gradnji Jugomont sistema, prirejal razne razstave, izdajal propagandne brošure in pro-
.
Stolpnica P+ 14 v stanovanjski soseski VI v Ljubljani je bila gotova in oddana investitorju v mesecu januarju.
V njej je 116 stanovanj.
gradnjo garažnih hiš »Triplex«, vodil akcijo za pridobitev zemljišč v Bežigradu Ljubljana (S-7 in S-8), za gradnjo turističnih objektov ob srednjem in južnem Jadranu.
Ker je v tujini zaupanje naklonjeno prej posameznim podjetjem in posameznim osebam kot pa združenjem, je bila sprožena akcija za pridobivanje takih del preko posameznih članov GIPOSS, ki naj bi, po angažiranju svojih kapacitet, vključili postopno še ostale člane združenja (Belgija, Francija preko GP Tehnika).
Poleg navedenega so bili tudi leta 1967 podvzeti nadaljnji napori za pridobitev del v inozemstvu — ponovni obiski v BRD, stiki z »Unioninženiring« Beograd licitacija za palačo Z. N. v Ženevi, licitacija za šolo v Munchenu. ponudba za izgradnjo TV centrov v Libiji, stiki z gradbenimi forumi v CSSR in DDR, pridobitev del v Haggu preko Intertrade.
Doma smo se udeležili licitacije za Tališ pivovarno Maribor, za TE Šoštanj (člani GIPOSS) in začeli poleg ostalih tudi z akcijo za pridobitev novih gradbenih okolišev v Šiški.
Licitirali smo tudi izgradnjo le-
spekte ter se v zadnjem času povezal z Republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev Slovenije in ustanovil svoj koordinacijski odbor.
Bilanca 3-letnega delovanja GIPOSS, v katerem naše podjetje komercialno predstavlja ca. 10 % udeležbo, je za nas izraženo v starih dinarjih ca. 2 milijardi. Od tega smo polovico že izkoristili, druga polovica pa bo do sredine leta 1969 tudi že porabljena. Kakšne so perspektive GIPOSS?
Glede na procese v gospodarstvu doma in zunaj naših meja je možna in je zato tudi osvojena edinole pravilna pot razvoja — tj. združevanje naših procesov naših kapacitet, naših akcij v enoten skupni napor, v skupno sinhronizirano akcijo. Iz začetnih skromnih uspehov, ko smo združili le majhne d°le naših kapacitet v delovne skupnosti (Soseska VI v Ljubljani, turistični objekti v Hrvatskem Primorju) nameravamo pri nadaljnjih, še večjih akcijah, če ne doma pa v inozemstvu, doseči popolnejšo integracijo naših sil in našega dela. Preura-njeno je že danes govoriti, katera naj bi bila konkretna ta akcija, lahko pa zaupam, da se naše zdru-
ženje vztrajno trudi, da bi pridobilo na ugodnem tržišču velika dela, katera bodo uspešno lahko izvršile le združene kapacitete vseh članov. Samo ali po svojih članih raziskuje tržišče v Evropi na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, se udeležuje licitacij in se z istim namenom povezuje z raznimi gospodarskimi grupacijami.
Da bi bili pripravljeni na ta dan, je GIPOSS predvidel v svojem razvojnem programu nekaj ukrepov, ki nam naj pomagajo približati se temu cilju:
—	organizirati skupno financiranje znanstveno-raziskovalnega dela za tiste naloge, ki jih bo GIPOSS potreboval pri svojih razvojnih naporih;
—	skupna nabava elektronskih računalnikov ter organizacija centralnega enotnega, elektroničnega hitrega in natančnega sistema izračunavanja najrazličnejših računskih procesov — od izračuna OD, preko zbiranja knjigovodskih podatkov, do tehničnih predračunov in komercialnih ponudb, ekonomskih analiz in podobno;
—	koncentrirati sredstva (finančne in proizvodne kapacitete) za prevzem velikih nalog, za katere posamezni člani združenja sami ne bi bili sposobni;
—	organizirati skupne službe oz. obrate, npr. za mehanizacijo, za nastanitev in prehrano na skupnih gradbiščih ter skupno komercialno službo za dela izven SRŠ in v tujini;
—	poenotiti poslovanje, pravilnike, normative in delovna sredstva ter izmenjavati med seboj informacije o naprednih tehničnih in tehnoloških ter drugih dosežkih ;
—	zagotoviti si s poslovnimi aranžmani tak finančni potencial, ki bo omogočal enakopravno uveljavljanje združenja na domačem in tujem tržišču;
—	s pogodbami o poslovnem sodelovanju zagotoviti take vrste in količine kapacitet da bo združenje v stanju prevzemati dela, ki se pretežno pojavljajo na trgu.
Ce bomo hoteli doseči te — dokaj na široko zastavljene naloge, bomo morali na eni strani dobiti iz biroja združenja in od njegovega upravnega odbora zelo konkretne in živahne pobude, na drugi strani pa bomo morali sami člani združenja te pobude sprejemati z razumevanjem in z voljo za njihovo uresničitev, seveda v lastnem interesu. Pričakujemo, da nas bodo pri tem podprle druž-beno-politične sile tako v podjetjih kot tudi izven njih.
Uporaba mrežne tehnike planiranja
in njene
Metoda mrežne tehnike je doživela v svetu zaradi rezultatov, ki so jih dosegli z njeno uporabo, velik razmah. Ta metoda planiranja s kasnejšim spremljanjem programa se v zahodnih in vzhodnih državah uporablja obvezno. V Ameriki, pa tudi že v zahodnoevropskih državah investitorji oddajajo dela izvajalcem le s jrredhodno izdelanim mrežnim diagramom. Brez njih tudi ne dobijo kreditov.
V	Sovjetski zvezi je uporaba mrežne tehnike obvezna pri izvajanju projektov.
V	Jugoslaviji uporabljajo mrežno planiranje že nekatera podjetja tako v industriji, kot v gradbeništvu. Nekatere organizacije pa mrežno tehniko pravkar uvajajo, na primer »Tehnika« Ljubljana itd.
Prva uporaba mrežnega planiranja je bila izvršena v ZDA pri izdelavi rakete POLARIS. zaradi česar so uspeli skrajšati čas izdelave rakete od 5 na 3 leta. Mrežno tehniko planiranja so uporabili tudi roparji v Angliji, ko so z uspehom izvedli rop stoletja. Pravijo, da tudi Johnson, predsednik ZDA, uporablja mrežno metodo, ko prireja bankete.
Metod mrežnega planiranja je več in imajo različne nazive. Tako se imenuje PERT metoda, ki ie bila uporabljena za raketo POLARIS, CMP metodo so uporabili Angleži za rekonstrukcijo večjega kemijskega kombinata, pri nas pa je v uporabi, predvsem v gradbeništvu, metoda RKMT, kar pomeni: roVnvno ka-pacitetna mrežna tehniki.
Z uporabo mrežne tehnike ie možno doseči skrajšanje rokov in večje prihranke. Strokovnjaki iz izkušenj trdijo, da so časovni prihranki do 40 %, finančni pa do 20 %.
Področij, kier naj bi koristili mrežno tehniko, je več. S pridom pa se da uporabiti za enkratne projekte, kjer so vedno
prednosti
drugi pogoji in različni faktorji. Takih momentov je zelo veliko v gradbeništvu, pri raznih remontih in podobno.
V	gradbeništvu uporabljamo mrežno tehniko tako, da si izdelamo grafično grafični diagram s prikazom del in terminsko karto. Mrežni diagram nam pokaže dela, od katerih je odvisno, kdaj bo objekt končan. Ugotovimo kritične poti, katere se pojavljajo pri izvajanju objekta v višini 15 do 20 % vseh del. Te kritične poti so najnevarnejše, ki lahko povzročajo, da bo objekt v roku gotov ali pa ne. Ce hočemo skrajšati rok. vedno skrajšamo kritične poti.
Z izdelanim grafičnim diagramom lahko sproti zasledujemo potek del (dnevno). Sproti ugotavljamo kritične momente, hitro odločamo itd. Zaradi sprememb, ki skoraj obvezno nastopajo pri vsaki gradnji, je možno diagram sproti popravljati odnosno ga dopolnjevati. To nam kasneje zelo dobro služi za opravičevanje zamude rokov pri pe-nalih, ali pa, da takoj izberemo boljše poti in druga sredstva za hitrejše napredovanje del.
Mrežni diagram nam da tudi sliko zadolženih oseb, ki so angažirane posredno ali neposredno pri izvajanju objekta.
V	mrežnem diagramu planiramo število potrebnih ljudi, uporabo mehanizacije in kritične materiale. Planiramo tako, da poskušamo dobiti čimbolj konstantno število zaposlenih delavcev na objektu.
Nujno pa je, da so dani vsi pogoji, da lahko delo napreduje po predhodno napravljenem mrežnem programu. Zaman je planiranje, če niso pravočasno izdelani projekti, če ni dobavljen kritični material itd.
Mrežna tehnika bi pomenila tudi za naše podjetje napredek. Nam neznanega dela na tem področju je še veliko. F. Karner
Mesec maj je mesec mladosti. Zato je prav, da v tem času posvetimo reportažo mladim v kolektivu.
Ob kritičnem pregledu dela mladih opazimo, da je le-to v zadnjem času, oz. delovnem obdobju lepo napredovalo. Oživele so vse oblike mladinske dejavnosti. Ob tej priliki bi lahko bil deležen pohvale marsikdo izmed mladih, ki je sodeloval pri delu mladinske organizacije.
V kolektivu je dobra skupina mladih, ki je pripravljena sodelovati in tudi sodeluje, še vedno pa je velik odstotek takih, ki jim ni mar za skupne interese in dosežke, za dobrobit delovne organizacije.
Beseda
mi je edina pot k istim mišljenjem, pot za krepitev boljšega gospodarjenja v delovni organizaciji.
Na tak način se da odpraviti marsikatero brezbrižnost, ki bi v pogojih dela, kot jo ima socialistična družba, morala odpasti. Takih in podobnih razmišljanj je med mladimi mnogo. Res je, da se včasih med seboj člani kolektiva ne moremo ali pa nočemo razumeti. Nastopajo občutki, da je mladinsko delo nepotrebno.
r* ®	«:	'4*
, 8	'	4::
-te*:;
Knjižnica mladinske organizacije v delavskem naselju. Knjižnico smo si mladinci uredili in opremili sami. Knjige so bile last sindikalne organizacije podjetja, ki je rade volje prepustila knjižnico mladinski organizaciji. Knjižnico vodita Milan Labohar in Ramšak Franc, ki poleg izdajanja knjig skrbita tudi za red v njej.
Vodstvo aktiva se na svojih sestankih večkrat sprašuje:	ali
smo postali mladi res tako zelo nezainteresirani za kakršnokoli delo? Ali se mladi res ne zanimamo več za to, kaj se dogaja okoli nas, po svetu in doma? Ali so nam res mar vsi zločini in vsa vojna žarišča, ki lahko zadenejo tudi nas, naše najbližje — naše drage? Ali se mladi ne želimo več spoznavati med seboj? Smo postali res tako otopeli?
Na vsa vprašanja je vendarle edini odgovor: ne. Še imamo mladince, ki si vsega tega ne želijo, ki gledajo na dogajanja okoli sebe z drugačnimi očmi. Tista dobra skupina mladih, ki jo je vedno videvati na sestankih, izletih, dogovorih itd. ve, da si z odnosi med ljudmi lahko ustvarimo še lepše življenje, ki vsekakor sedaj ni slabo, velikokrat obratno. Razumevanje med ljud-
Kje se vendar porajajo take misli? Po vsej verjetnosti tam, kjer nepoklicani ne želijo take ureditve kot je in odvračajo ljudi od stvarnosti. Ob takih primerih bo vsekakor potrebna učinkovita akcija organizacije ZK in organizacije ZM. Ali niso mladi med NOB in po njej pokazali česa vsega so zmožni? Ali niso bili tudi mladi tisti, ki so prispevali svoj delež našemu razvoju? Zato je prav, da se ZM določi pravo mesto in pravo vrednost v družbi, kar ji zagotavlja tudi njen statut.
Neradi razmišljamo o takih primerih, ker moramo biti mladi prvi, ki gledajo jasno v našo prihodnost. Ob mesecu mladosti sc porajajo v nas same lepe želje. Z začetim delom bomo nadaljevali, prav pa je, da se tudi nam kdaj izreče priznanje.
mladih
Ob tej priliki se želimo zahvaliti za aktivno sodelovanje naslednjim mladincem kolektiva in pričakujemo njihovega sodelovanja še v bodoče:
Kukovec Zlatka, Turnšek Franc, Kolarič Janko, Curkovič Veljko, Leutarevič Juraj, Golub Anton, Lazarevič Veselin, Agrež Anton, Molan Željko, Jukič Irena, Keblič Darko, Drobne Igor, Racanovič Slobodan, Fijačko Edvard, Smrečnik Branko, Sorič Miroslav, Honigmann Marija, Mikša Vladimir, Krajnc Rajko, Labohar Milan, Ramšak Franc, Petrovič Anton, Osredečki Jože, Dakovič Nenad, Todič Ostoja, Kremenovič Drago, Kezija Stanko, Šajtegel Marjan, Bobik Roman, Smerke Ivan, Retuznik Ivan, Ramšak Franc, Debelak Zvonko, Mikulčič Stjepan, Vučko Ivan, Kozamurnik Marjan, Ko-štomaj Albert, Černivec Polonca, Brumec Valter, Zdolšek Silvo, Pešec Dušan, Kavčič Zlatko, Zdolšek Ivan, Jakob Jože, Andrič Nikola, Jelenski Štefan, Jukčič Ante, Novak Krista, Podgornik Elza, Kaluža Marjan, Sentočnik Rajko, Slemenšek Avgust, Brež-nik Ivan, Maurin Stanko, Hajnšek Anton, Kos Florjan.
Vsi navedeni mladinci so sodelovali na kakršnikoli akciji MO GIP »Ingrad« Celje, prav tako pa so vedno pripravljeni sodelovati pri delu aktiva.
Vsi ostali mladinci, ki berete to našo reportažo ob dnevu mladosti, ali ne bi bilo prav. da bi na prioritetni listi mladih bilo zapisano tudi vaše ime. Kljub razpravam in obljubam za sodelovanje, razen prej navedenih mladincev, zelo malo sodelujete. Samo obljube in lepe misli pa ne zadostujejo. Ne morete se izgovarjati, da niste obveščeni, ker ie za vsako delovno enoto zadolžen član komiteja, ki je dolžan obveščati mlade o akcijah organizacije. Vseeno pa smo prepričani, da bo izmed 396 mladih na področju občine Celje še dosti takih, ki bodo pripravljeni sodelovati.
In kaj naj navedemo na zaključku našega razpravljanja:
Želimo si, da bi delovna organizacija dosegla čim boljše rezultate in uspešno nastopala na domačem in tujem tržišču.
Tovarišu ing. Vital Mlejniku čestitamo ob ponovni izvolitvi na delovno mesto direktorja podjetja in mu želimo čimveč poslovnih uspehov in zadovoljstva pri delu s kolektivom GIP »INGRAD« Celje. Novoizvoljenim samoupravnim organom pa prav tako želimo kar največ delovnih uspehov.
Kot ostali mladinski aktivi v celjski občini, se tudi aktiv MO GIP »Ingrad« Celje pridružuje čestitkam predsedniku republike tovarišu Josipu Brozu-Titu ob njegovem 76. rojstnem dnevu.
Darinka Mastnak
PREGOVORI
Treba je znati, malo hoteti.
(Ruski)
Ni dovolj biti učen, biti moraš tudi pameten.
(Ruski)
Lačen misli, da se ne bo nikoli najedel, a sit, da ne bo nikoli lačen.
(Turški)
Kdor zna, je vreden spoštovanja.
(Turški)
Ce bi se samo z gledanjem vsega naučili bi bil pes kmalu mesar.
(Azerbejdžanski)
Slabe stvari niso nikoli poceni.
(Angleški)
Ce gre za knjigo ali članek, za neposredno ustvarjanje ali kritiko, vzemi pero v roko samo takrat, kadar imaš nekaj povedati.
(Daudet)
Ljubezen ni košček oglja, ki ga lahko z mehom razpihneš v plamen. Kadar ugasne, je nepreklicno konec.
(Dreiser)
O stvareh, ki se tičejo nas, lahko sodijo samo tisti, ki so nam enaki.
(Maupassant)
ZAHVALA KRVODAJALCEM
Vsem mladincem, ki so dne 16. aprila 1968 darovali kri, se najlepše zahvaljujemo in še pričakujemo njihovega sodelovanja. Posebno se zahvaljujemo naslednjim mladincem:
Obrat zaključnih del
Fijačko Edvard Turnšek Jože Vučko Franc Sentočnik Rajko Kaluža Marjan Slemenšek Avgust
Gradbišče montažne gradnje
Koštomaj Albert Jukičič Ante Horvat Franjo Leutarevič Juraj
Gradbišča sektorja Celje
Mikulčič Stjepan Osredečki Jože Hrčan Andrija Težak Alojz Kos Florjan
Sektor skupnih služb
Podgornik Elza Novak Kristina Kukovec Zlatka
Kovinski obrati
Jelen Ivan Doler Branko Brežnik Ivan Maurin Stanko Apotekar Ivan Kozamurnik Marjan Agrež Anton Jelenski Stefan Hanjšek Anton
Zahvaljujemo se tudi vsem mladincem, ki so se udeležili akcije, pa iz zdravstvenega razloga niso mogli darovati krvi.
Hkrati izražamo obžalovanje, da se akcije niso udeležili vsi mladinci, ki so se prijavili in ostali mladinci, žal jih ni malo ki sploh niso čutili odgovornosti in pravega odnosa do te humane akcije.
Vodstvo aktiva MO »Ingrad« Celje
PRVA DELOVNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK V LETU 1968
Organizacija ZK v podjetju je pregledala na konferenci dne 18. aprila 1968 svoje dosedanje delovanje po reorganizaciji ZK. Na konferenci se je organizacija spoprijela z novimi in zahtevnejšimi nalogami v sodobnejšem in razvitejšem družbenem življenju. Kljub temu, da še živi določen del kolektiva (kjer ne manjka tudi članov ZK) v prepričanju, da je vse v redu, se konferenca ZK s tem ni sprijaznila. V ta namen je posebej opozorila in dala nekaj konkretnih nalog nadaljnjega dela pri izvajanju družbe-no-ekonomske reforme. V življenju in delu organizacije ZK se je o 4. plenumu CK ZKJ zelo veli-o spremenilo. Mnogim članom ZK, kakor tudi ostalim članom naše delovne skupnosti moramo dati polno priznanje, da se je miselnost članov kolektiva zelo spremenila pri iskanju novejših metod in oblik dela v neposredni proizvodnji, ki iz dneva v dan doživlja revolucionarne dosežke znanosti. Pozitivna stran se kaže v tem, da so:
a)	manjše težnje po lokalizmu;
b)	večji interesi po mehano-opremljenosti;
c)	delitev ustvarjenih sredstev se še dopolnjuje v smeri nagrajevanja po delu;
d)	premaknilo se je kadrovanje v smeri izboljšanja kvalifikacijskega sestava kolektiva;
e)	integracijski procesi dosegajo zavidljive uspehe;
f)	proizvodnja se prilagaja tržišču in še veliko drugih vprašanj je dobilo nove impulze za doseganje čimboljših rezultatov v cilju, da vsak čimveč prispeva ne glede na delovno mesto in položaj v naši delovni skupnosti.
Prav zaradi tega se pred nas postavljajo novi družbeni odnosi, ki jih bomo premagali edinole, če bomo enotni, odkriti, tovariški in samokritični. Na žalost pa temu še ni tako. Ko je sekretariat sklical navedeno konferenco, je bil prepričan, da bo interes zanjo večji. Pokazalo pa se je drugače. Konference se je udeležilo 63 % članov ZK. Na konferenco smo povabili preko dvajset gostov iz naših delovnih enot, družbeno-polit. organizacij itd. Konference pa so se udeležili le štirje gosti, in sicer: politični sekretar občinskega komiteja ZK Celje tovariš Zvone Dragan, predsednik aktiva mladinske organizacije GIP »Ingrad« Darinka Mastnak, Honigman Berta in Pinter Jože. Od gostov se je opravičil samo tehnični vodja ing. Čmak Henrik. Kaj pa ostali? O tem bo morala spregovoriti druga delovna konferenca. Ne želim posegati v etatizem, čeprav še imamo borbe z njim, lahko trdim, da je na robu propada, saj konferenca meni, da se bomo morali temeljito pripraviti za nadaljnje ukrepe. Konferenca je ugotovila, da so naše naloge zelo konkretne in jasne s tem, da jih je potrebno čimbolj smotrno in konkretno prilagajati našim razmeram in potrebam. Izogibati se moramo načelnih stališč o našem sedanjem in bodočem razvijanju, živeti moramo v takih pogojih, kjer se bo interes in samozavest dvignila na splošno raven v prepričanju, da bodo edino pravi družbena-socialistični od-
nosi pripravili družbo do tega, da bo bogatejša. Iz tega lahko zaključimo, da je enotnost še vedno neizogibna moč. V pogojih, ko razvijamo integracijska sodelovanja s sorodnimi podjetji, moramo obvladati večjo dinamičnost. Pri nastopu navzven moramo biti bolj organizirani. Posebna pozornost mora biti na raznih zahtevah npr. gibčnost administracije tudi izven podjetja preko skupščine do federacije. Delitev dela mora biti upoštevana na enakih pravicah kakor doma tako v pogledu na mednarodno delitev dela naše panoge.
Konferenca je nakazala zelo koristne naloge nadaljnjega dela družbenih organizacij in organov upravljanja s tem, da moramo še naprej razvijati samoupravljanje in ga še bolj približati neposrednemu proizvajalcu. Člani DS in ostalih organov morajo postati pravi poslanci svojih delovnih enot in nositi hkrati moralno družbeno odgovornost za razvoj celotnega podjetja ali enote kot take. S takimi ukrepi se bo odnos do samoupravljanja spremenil posebej še, če bo obveščanje slonelo na konkretnih nalogah, katerih pa ni malo. Vsi samoupravni organi se morajo zavedati, da morajo volivci vedeti kako le-ti delajo. Prav tako se konferenca zavzema, da bi čas raznih zasedanj bil prilagojen takemu času, da bi čimveč članov delovne skupnosti imelo možnost prisostvovati zasedanjem. Nakazana je bila potreba, da se važnejših obravnav na DS in drugih udeležijo tudi poslanci
Dovolite, da se vam v imenu upravnega odbora Sklada za štipendiranje mladih talentov iskreno zahvalimo za vaše razumevanje in podporo, ki jo je vaša delovna organizacija dala našemu Skladu.
Zahvaljujoč uvidevnosti in razumevanju velike večine delovnih organizacij in družbeno-poli-tičnih organizacij, na katere smo se obrnili za pomoč, je naš Sklad v tekočem šolskem letu podelil 8 štipendij mladim nadarjenim in socialno šibkim dijakom oz. študentom. Pri podelitvi štipendij se je upravni odbor strogo držal pravil sklada, ki zahtevajo, da lahko kandidat dobi šti-
skupščine, če se npr. obravnava problematika povezana za širši interes komune in republike.
Konferenca je posebej opozorila na aktivnost sindikalne organizacije po DE. Ugotovitve so nakazale, da je delo sindikalne organizacije premajhno in člani kolektiva od le-te več pričakujejo. Zaradi tega se zavzemamo za efikasnejše in čimbolj neposredno delovanje sindikalne organizacije po DE. Prav tako se sindikalni organizaciji odpira vrsta novih in konkretnih nalog.
Skupno sodelovanje organizacije ZK, sindikalne organizacije in aktiva ZM v podjetju je zabeležilo nekaj uspešnih skupnih razprav in dogovorov in je take
pendijo samo v primeru, če ie odličen (v izjemnih primerih prav dober) in socialno ogrožen.
Prosimo, da posredujete našo zahvalo vašim samoupravnim organom in preko njih celotnemu delovnemu kolektivu. Istočasno želimo, da tudi v prihodnje spremljate delo sklada in mu ne odklonite pomoči, če bomo prosili zanjo. Od razumevanja in pomoči vseh delovnih organizacij, skupščine in družbeno-političnih organizacij je odvisen obstoj Sklada in število mladih talentiranih ljudi, ki bodo lahko dobivali pomoč iz tega sklada.
Občinska konferenca SZDL Celje
oblike dela treba še organizirati v letošnjem letu.
Konferenca je sprejela nekaj konkretnih sklepov, npr.:
—	da se po enotah v podjetju formirajo podaktivi ZK,
—	da se imenuje več komisij (poleg idejnopolitične in kadrovske komisije še npr. komisija za razširitev organiz. ZK).
Organizacija ZK želi čimveč sodelovanja z vsemi člani kolektiva, posebej še v letu 1968 v katerem je vrsta kongresov ZK po socialističnih republikah in na ravni zveze. 0 pripravah na kongrese in o konkretnih obravnavah kongresnega gradiva bomo posebej obravnavali na posvetih in v našem Glasilu.
Franjo Vrbnjak
PRAVNI
KOTIČEK
Z uvedbo 44-urnega delovnega tednika je podjetje prešlo na sistem prostih sobot.
Ali se šteje delo ob prostih sobotah kot delo v podaljšanem delovnem času s 50 % dodatkom, ali pa je šteti delo, odrejeno ob prostih sobotah kot delo v rednem delovnem času?
O podaljšanem delovnem času (nadurnem delu) smo pisali že v 12/67 številki glasila.
Dodatno pa pojasnjujemo:
Po določbi 10. člena Temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna se za podaljšani delovni čas šteje samo tisto delo, ki je opravljeno nad 48 ur na teden ne glede na to, da smo uvedli 44 urni delovni teden.
Ce je v statutu v določenih primerih delo odrejeno v podaljšanem delovnem času na prosto soboto, je tako delo treba šteti za delo v podaljšanem delovnem času samo, če je delavec povprečno že opravil več kakor 48 ur na teden.
Ni obvezno, da mora imeti delavec prosto ravno soboto. Ce delovni proces drugače zahteva, ima lahko prost kakšen drug dan v tednu.
Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času (nadurnem delu) dobi delavec šele takrat, če
znl-isti p-e! fiv cd—iiri po"oj r,i.
Zaradi velikih statičnih in dinamičnih udarcev na »težki« progi valjarne zahtevajo temelji dobro temeljenje. Na 1 m3 vgrajenega
1'p'""" v ter*Pije smo vgradili pr 891:" b54pr-hi'-ta železa.
Slika prikazuje gradbišče valjarne v Železarni Štore — in sicer betoniranje temeljev za »težko« progo.
ZAHVALA
Naši operativci so bili tokrat hitrejši od naših fotografov. Objekt »Sinalco« smo zgradili in oddali investitorju v 100 delovnih dnevih. Slika priltzauje delo v notranjosti tega objekta. Vodja gradibšča je bil tov. Maks Gajšek, dipl. grad. tehnik.
Ustanovljeno je združenje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah
Objekt »SINALCO«
oddan investitorju
5. junija je bila slavnostna otvoritev tovarne za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, ki jo je »Ingrad« zgradil v 100 dneh. Investitor je KK Žalec.
Glavni podatki objekta:
Hala je tlorisne površine 50 X 25, višine 6 m, prostor pa se deli v proizvodno halo in skladiščne prostore. Konstrukcija so železobetonski stebri, na katerih je montirana jeklena strešna konstrukcija razpetine 25 m.
Strop je siporex, stene pa duri-sol, kombinirane z valovitim salonitom, okna montažna, beneton profili, ostali deli sten pa so obdelani s kopelit steklom.
Z gradnjo objekta, oziroma pripravljalnimi deli smo pričeli 1.
2.	1968, v 100 delovnih dneh pa so bila končana vsa gradbena ter obrtniška dela. Vrednost vseh opravljenih del je 140,000.000 din, medtem pa so bila izvršena še dodatna dela za ca. 44,000.000 din. Vrednost celotnega objekta z opremo, ki so jo montirali Nemci pa je preko 700,000.000 din.
Glavne porabljene in izvršene količine na objektu: izkopa za točkovne temelje in odstranitev humusa	ca.	930	m1
zasipa v hali	ca.	1140	mH
vseh betonov, od katerih je največ vidnih	ca.	500	m:l
opaža za vidne	betone ca. 1435	m:l
vse jeklene konstrukcije za ostrešje, za razne razdelilne stene in betonska jekla za armirani beton ca. 70 ton
Kanalizacija in tlaki so izvedeni iz kislino odpornega keramit-nega materiala.
Za zunanjo ureditev je bilo na-voženo 4.000 m’ nasipa, 650 m:l robnikov, Cestno podjetje Celje pa je opravilo 2.500 m* asfaltnih del.
Vsa instalacijska in energetska dela na objektu je opravilo združeno podjetje »Smelt« iz Ljubljane.
Projekt je izdelal ing. gradb. Žerovnik iz projektivne organizacije Velenje, jekleno konstrukcijo pa ing. Vedlin iz Zavoda za metalne konstrukcije iz Ljubljane.
Objekt je bil zgrajen v rekordnem času, kar je nedvomno zasluga kolektiva, predvsem pa neposrednega izvajalca gradbišča Žalec. Prav ta objekt nam lahko služi kot dokaz, da je »Ingrad« zmožen ob pravilnem organiziranju del opraviti dela solidno in v kratkih rokih.
Kolektiv gradbišča Žalec pa je lahko za vzgled tudi ostalim gradbiščem, kako lahko ob skupnem sodelovanju dosegamo uspehe na tehnološkem in finančnem področju v splošno zadovoljstvo investitorjev.
Ne smemo pa mimo dejstva, da hi bil objekt oddan še 15 ali 20 dni prej. če bi ob načrtovanju organizacije na samem začetku del sodelovali prav vsi, ki so bili za to zadolženi — no, vendar kljub temu nismo ovirali niti 1 dan razvoja in napredka montažnih del.
Vodstvu in kolektivu gradbišča čestitamo k uspešni delovni zmagi.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Mestni sindikalni svet Maribor, Izvršni komite Zveze komunistov Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije so sklicali 24. 5. 1968 v Mariboru skupščino združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah.
Skupščina, kateri je prisostvovalo preko 10 udeležencev tovarniških glasil, je obravnavala predvsem položaj in vlogo tovarniških glasil in informiranje nasploh v delovnih organizacijah.
Ustanovljeno je bilo posebno združenje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, ki bo delovalo pri Društvu novinarjev Slovenije.
Na posebno željo organizatorja tega posvetovanja objavljamo sklepe, ki jih je sprejela skupščina.
Vse večje število delovnih kolektivov in organov upravljanja spoznava, da je nujno zagotoviti najbolj objektivno obveščanje članov o delu organov upravljanja, družbeno-političnih organizacij, o vseh dogajanjih s področja življenja in dela v delovni organizaciji. Da bi dejavnost vseh Činiteljev bila čimbolj povezana, usmerjena in organizirana, je sprejela ustanovna skupščina združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah naslednje sklepe:
Glasila delovnih organizacij in druge oblike komuniciranja v delovnih organizacijah se morajo zavestno razvijati v smeri, da bodo neposredni proizvajalci vedno manj objekt informiranja in vedno bolj njegov aktivni subjekt.
Komuniciranje v delovnih organizacijah naj bo grajeno na osnovi samoupravnega dialoga med enakopravnimi subjekti v kate-
rem naj bo informiranje le del procesa družbenega komuniciranja, kajti, če hočejo biti delavci dejanski samoupravljala, morajo biti informirani o vsem. Zato ni odveč, da tudi v statute delovnih organizacij vnesemo konkretna določila o tem: kdo, koga in kdaj mora obveščati.
Urejanje družbenega komuniciranja in sredstev informiranja v delovnih organizacijah naj bo grajeno na samoupravnem sistemu, ker se je le tako možno izogniti individualnemu »krojenju« in prilagajanju informacij posameznim težnjam.
Združenje si bo prek svojih organov, družbeno-političnih organizacij in samoupravnih teles trajno prizadevalo, da komuniciranje v delovnih organizacijah preraste v resnično samouprav-ljalsko komuniciranje, grajeno na družbenem javnem mnenju.
Združenje in odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih se bosta prek sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij zavzemala za samoupravno komuniciranje (ne samo informiranje) ter da v statutih delovnih organizacij dobi komuniciranje svoje mesto in vlogo, ki ga terja nadaljnji kakovostni razvoj samoupravljanja.
Odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo bo deloval na področju informiranja zaposlenih v delovnih skupnostih in skrbel, obravnaval ter predlagal izboljšave glede položaja in vsebine sredstev informiranja. Hkrati bo seznanjal urednike glasil s političnimi dogajanji v sindikatu, Zvezi komunistov, Socialistični zvezi, družbe.
Zvezi mladine ter z drugimi pomembnejšimi prizadevanji naše
Združenje si bo s pomočjo Društva novinarjev Slovenije in prek ustreznih izobraževalnih institucij prizadevalo za stalno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov, ki v delovnih organizacijah skrbijo in odgovarjajo za samoupravno komuniciranje, da bo le-to čimbolj izkoriščeno in resnično služilo nadaljnjemu kakovostnemu razvoju glasil delovnih organizacij.
Sindikat in Zveza komunistov v delovnih organizacijah morajo zastaviti vse svoje sile, da bi bila vloga tiska v delovnih organizacijah in informiranost vsakodnevna potreba in nujnost vseh zaposlenih.
Člani združenja se bodo zavestno zavzemali, da bodo prek sredstev obveščanja v delovnih organizacijah resnično objektivno obveščali javnost. Pri tem delu naj jih vodi in usmerja kodeks jugoslovanskega novinarstva ter zakon o tisku.
Člani združenja prevzamejo vse moralno-politične obveznosti, ki jih nalaga kodeks jugoslovanskega novinarstva. Pri svojem delu se bodo člani združenja trajno zavzemali za uresničevanje načela javnosti, ki jih proklami-ra naša ustava.
Z vso doslednostjo si je treba prizadevati za preprost in razumljiv način pisanja ter za čistost slovenskega jezika. Na to naj zlasti pazijo odgovorni uredniki glasil v delovnih organizacijah. Odločno je treba odklanjati tujke ali popačenke.
Skupščina združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah predlaga uredniškim odborom, da v svojih glasilih poročajo o delu današnje skupščine ter seznanijo člane svojih kolektivov s sprejetimi sklepi. Uredništvo
Nezgode pri delu v letu 1967
V letu 1967 smo imeli 117 poškodb pri delu, od tega:
—	74 lažjih primerov,
—	30 srednje težkih,
—	12 primerov težkih poškodb,
—	1 smrtni primer na poti na delo.
Od tega je bilo 14 prometnih poškodb. Število poškodb po posameznih enotah je razvidno iz tabele.
Zaradi poškodb pri delu smo izgubili 1.288 delovnih ur ali 1.536 delovnih dni, kar je v primerjavi z izgubljenimi urami v letu 1966 zmanjšanje za 47 %.
Kljub temu, da je število poškodb pri delu znatno padlo, pa s stanjem varstva pri delu v podjetju ne moremo biti zadovoljni. V letu 1967 je bilo po deloviščih ugotovljeno 539 pomanjkljivosti,
kar kaže, da elementi nevarnosti nastopajo še vedno v velikem številu in da vodstva gradbišč še vedno ne izvajajo varstvene mere in ukrepe v dovoljni meri in po pravilniku.
Eden ključnih faktorjev za zmanjšanje poškodb pri delu je poučevanje neposrednih proizvajalcev o varstvu pri delu. S tem smo lansko leto pričeli, kar pa mora postati vsakoletna ustaljena metoda za zmanjševanje poškodb pri delu. Edino, če bo neposredni proizvajalec seznanjen z nevarnostmi, ki mu pretijo in poučen kako se jim mora izogniti, če bo vedel kako mora varno delati, lahko pričakujemo, ob doslednem izvajanju ostalega tehničnega varstva, da bosta število in resnost poškodb padli.	G. H.
ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU ZA LETO 1967
DE	L	SR	T	SM	Skupaj	Od tega prometnih
CELJE		3			3	
MONTAŽA	9	4			10	_
ŽALEC	3	1		1	5	2
LJUBLJANA	30	3	4		37	2
SLOV. KONJICE	4	5	1		10	2
STORE	6	3			9	1
ZAKLJUČNA DELA	4	3	3		10	3
CENTRALNI OBRATI	6	3	2		11	3
MEDLOG	3	3			6	1
KRALJEVIČA	11		1		12	
SPLOŠNI SEKTOR	1	2	1	—	4	—
SKUPAJ	74	30	12	1	117	14
Ob Voglajni smo začeli graditi skladišče za »Tkanino-galanterijo« Celje. Objekt velikosti 38,80 X 19,80 m in višine 14,60 m je štirietažen iz armirano betonskega skeleta. Dela lepo in hitro napredujejo, vodja gradbišča pa je tov. Fifer, dipl. grad. tehnik.
Za investitorja EMO smo poleg mazutnega rezervoarja zgradili še cisterno za nafto s prostornino 60 m*.
Tudi ta mora imeti varnostni bazen.
GLAVNI VZROKI POŠKODB PRI DELU
Zaradi nepravilnega delovanja strojev — 4 poškodbe.
Zaradi nepravilno zgrajenega, opremljenega ali vzdrževanega delovnega mesta — 27 poškodb.
Zaradi nesmotrnega ali nezanesljivega dela pri posamezniku, nepazljivost — 34 poškodb.
Zaradi slabe organizacije dela
—	10 poškodb.
Ker delavec ni imel primernih poklicnih izkušenj (samo priučen)
—	4 poškodbe.
Zaradi kršitve predpisov o varnosti, ker delavec ni poznal nevarnosti ali ni bil o njej poučen
—	11 poškodb.
Zaradi nediscipliniranosti — 3 poškodbe.
Naključna nezgoda — 4 poškodbe.
Število poškodb po mesecih v
letu 1967: Januar	13
Februar	13
Marec	9
April Maj	13 16
Junij	5
Julij	9
Avgust	7
September	10
Oktober	12
November	5
December	5
Skupaj	117
Število poškodb	po dnevih v
tednu v letu 1967: Ponedeljek	23
Torek	16
Sreda	25
Četrtek	17
Petek	15
Sobota	19
Nedelja	2
Skupaj	117
Število poškodb	po urah v dne-
vu za leto 1967: v 1. uri	6
2. uri	5
3. uri	18
4. uri	8
5. uri	18
6. uri	8
7. uri	4
8. uri	19
9. uri	1
10. uri	1
11. uri	4
Na poti v službo 8 poškodb. Na	
poti iz službe 4	poškodbe. Med
službo — prometni	i — 2 poškodbi.
Vtisi in zanimivosti iz strokovne
Svojo dvomesečno prakso sem opravljal na Poljskem — v mestu Bydgoszcz, kamor sem bil poslan preko mednarodne organizacije za izmenjavo študentov IAESTE.
Mesto ima okrog 250.000 prebivalcev in je po velikosti podobno Ljubljani. Tu je industrij-
Gradbeno podjetje, pri katerem sem bil na praksi, ima uradni naslov BVDGOSKIE PRZED-SIEBIORSTVO BUDOVNICTVVA MIEJSKIEGO (BPBM) in je specializirano za gradnjo stanovanj. Ustanovljeno je bilo pred 18. leti kot splošno gradbeno podjetje. V letu 1952 je prišlo v gradbeništvu do delitve dela,
Slika prikazuje montažna stanovanjsko stolpnico. Elementi so izdelani v tovarni in nato prepeljali na gradbišče. Težki so od 0,5 do 4,5 t, kar zahteva težke dvigalne stroje.
sko in upravno središče vojvodstva. Njegovo staro ime je Brom-berg, ker je bil do ustanovitve poljske države leta 1918 nemški. Že sam pogled na stari del mesta pokaže značilno prusko arhitekturo. Večina starejših zgradb je opečnih, z neometanimi fasadami, ki pa so bogato obložene s slikovitimi fasadnimi obliko-vanci. Mesto je bilo, tako kot vsa poljska mesta, med JI. svetovno vojno zelo razrušeno. Tu se je pravzaprav začela II. svetovna vojna 1. septembra 1939. Samo 5 km od mesta teče reka Visla.
Po vojni je zelo primanjkovalo stanovanj, industrija je bila na tleh, zato je razumljivo, da so v teh prvih povojnih letih gradili precej stihijsko in neestetsko. Izhod iz velike stanovanjske stiske je bila edino hitra, enostavna in poceni montažna gradnja. Tako so deloma sami razvili montažno gradnjo, deloma pa so prevzeli ruski sistem.
oziroma do specializacije. Za vsako vejo dejavnosti je bilo tedaj v Bydgoškem vojvodstvu ustanovljeno 'posebno gradbeno podejtje s posebnim planom in vnaprej določeno letno realizacijo.
Danes je v podjetju BPBM zaposlenih 1545 fizičnih in 335 umskih delavcev. Njihova letna realizacija znaša 245,000.000 zlotov (1 zlot = 50 S-din). Vse to kaže na precej visoko stopnjo produktivnosti. Na montažni sistem so prešli leta 1960.
Zanimiva je primerjava med cenami za l m2 stanovanja glede na montažno oziroma tradicionalno gradnjo.
V podjetju so skalkulirali, da stane 1 m2, grajen tradicionalno, 2400 zlotov, a montažno 1900 zlotov. Te cene se seveda spreminjajo, saj zavisijo od cen materialov in cen za delo. Mogoče je zato še boljša primerjava porabe delovnega časa za 1 m3 stanovanja. Po-
datki, ki sem jih dobil na razpolago so tile: 4,24 ure za 1 m2 pri montažnem sistemu ter 6, oziroma 9 ur pri tradicionalnem sistemu, glede na velikoblokovnc ali maloblokovne objekte.
Podjetje ima v svojem sklopu lastno betonarno, mizarsko delavnico, mehanično delavnico in lastno produkcijo prefabricira-nih montažnih elementov. Vendar pa lastna produkcija ne krije vseh potreb, zato te elemente tudi kupujejo. Vse prefabricira-ne stene so nosilne — iz armiranega betona in v glavnem debeline 12 cm. Potrebna je kvalitetna toplotna izolacija, ki jo dosežejo s tem, da vse fasadne elemente in tiste elemente, ki pridejo v neposreden stik z zunanjo atmosfero, oblagajo z zidaki iz lahkega aeriranega betona, ki ga poznajo pod imenom »gazovi« beton. Debelina teh zidakov, ki se lahko uporabljajo tudi za zidanje samostojnih sten, znaša 24 cm. Tako imajo zunanji fasadni elementi zelo masiven in robusten izgled, saj so debeli skupaj z nosilno steno 36 cm. Stropni elementi imajo višino 24 cm, vendar niso polni. Po vsej dolžini imajo okrogle odprtine premera 20 cm, njihov razpon pa znaša tudi po 5 m. Svetle etažne višine imajo izmero 2.50 m, zato imajo vsi stenski elementi višino
2.52 m. Teža teh komadov se giblje od 0.5 — 4.5 tone. Za transport na gradbišče uporabljajo oosebno konstruirana vozila, na katerih vozijo elemente v položaju kot so pozneje montirani.
Lahke elemente iz aeriranega betona producirajo v tovarni v Solcu, manjšem kraju, približno 15 km oddaljenim od Bydgoszcza. Ker je proces izdelave zelo zanimiv, me je glavni inženir v BPBM ing. Arciszevvski popeljal na ogled te zanimive tovarne.
Najprej mi je tehnolog v tovarni povedal nekaj osnovnih podatkov in me spoznal s fizikalnimi lastnostmi »gazovega« betona. Po svojih izolacijskih sposobnostih, po svoji prostorninski teži in načinu izdelave je skoraj popolnoma podoben siporexu, ki ga uporabljamo tudi pri nas. Glavna razlika je le v tem, da namesto Portland cementa uporabljajo bazične cemente. Od dodatka aluminijevega silikata za-visi aeriranost, oziroma prostor-ninska teža. Poznajo tri tipe, ki jih kar na kratko imenujejo 0.5, 0.7, 0.9, kar pomeni prostornin-sko težo 500,	700	oziroma
900 kg/m:l. Bazičen cement ima pa to slabo lastnost, da tvori z rjo na armaturi snovi, ki zelo povečajo prostornino. Tako se tvorijo pritiski, ki na beton delujejo kot nategi. V začetku, ko
Namesto lesenih konduktorjev, kakršne uporabljamo pri naši montaži si Poljaki pomagajo s cevnimi oporami, ki so trajnejši, enostavnejši in cenejši. Način montaže je drugačen od našega.
prakse na Poljskem
Piše: tov. MILAN KAC
tem problemom še niso posvečali dovolj pozornosti, so popokali ali odleteli vsi vogali, tako, da se je pokazala armatura. Ta problem so rešili tako, da so armaturo prevlekli z antikoroziv-no snovjo.
Tovarna, ki sem si jo ogledal, je zelo moderno opremljena. Njena dnevna zmogljivost je tolikšna, da z elementi napolnijo vsak dan vlak s šestdesetimi vagoni. Osnovna sestavina je cement in agregat. V okolici Bydgoszcza je teren sestavljen iz 95 % mivke in to v plasteh po dva do tri metre. Videl sem tudi manjše griče, kjer je možen dnevni kop v skoro neomejenih količinah. Z avtomobili dovažajo mivko do velikega vsipalnega jaška, kjer se mivka preseje in po transportnem traku steče do dveh velikih valjčnih mlinov. Tu se zrnca zmeljejo v drobce s premerom komaj nekaj mm in je zrnavost praktično ista kot pri cementu. Agregat v prahu se meša z vodo in se v tekočem stanju transportira preko cevi do dveh mešalcev, katerega vsak ima kapaciteto 60 m3. Agregat se avtomatično tehta, dozira se cement in v mešalniku se zmeša. Pri mešanju se dodaja aluminijev silikat (ca. l/t kg na m3 mešanice). Njegova naloga je, da se ta masa med procesom vezanja aerira. Mešanico vlivajo v velike železne zaboje dolžine 6 m in širine 2 m. Masa se nalije le do polovice in pusti dve uri, da »kipne«. Nato se s posebnim nožem postrga odvečna masa in razreže na že-ljene komade (zidake, bloke, stene, parapete). Nato gredo ti zaboji v avtoklave, kjer se suše pri temperaturi 300" C približno dve uri. Povsod sem videl visoko stopnjo mehanizacije. Pri vsem procesu sem srečal le okrog 20 delavcev.
Enako poteka izdelovanje armiranih elementov, le da pred polnitvijo zabojev z maso ustavijo armaturo. Uporabljajo viso-kovredno rebrasto armaturo z mejo elastičnosti 4200 kg/cm3. Vse mreže so zelo enostavno izvedene; armaturne palice so brez kljuk, stremena pa se točkovno varijo.
Imel sem priliko videti tudi veliko zanimivost. V posebnem oddelku tovarne so preizkušali nov način obdelave lahkega betona. Njihovi strokovnjaki so skonstruirali poseben avtomatičen stroj, kjer se elementi najprej valjajo, nato pa na velikem skobelnem stroju zgladijo. Tak element ima popolnoma gladko površino in ga je mogoče zelo natančno stikovati. Stike enostavno zalepijo z lepilom na bazi kavčuka in nato pobrusijo. Tako je takšna stena na zunanji strani že fasada, na notranji pa je potreben le še oplesk. Zadostno hidroizolacijo dosežejo na ta način, da fasado obrizgajo s poli-estersko maso, ki jo je mogoče poljubno obarvati. Sam sem videl takšen poskusen objekt v montažni hali in moram reči, da je v vsakem pogledu zelo dobro učinkoval. V tovarni so z rezultati poizkusov zelo zadovoljni. Kljub temu, da je postopek še
neizdelan in so to šele prvi začetki, pa vseeno ne morejo skriti zadovoljstva. Vsi so mnenja, da se bo gradnja stanovanjskih objektov razvijala v smeri montaže, ker je to najracionalnejši in najhitrejši način. Prepričani pa so tudi, da bodo njihovi elementi z gotovo fasado že čez nekaj. let v splošni uporabi.
Poleg ogledov njihovih lastnih obratov prefabriciranih elementov in tovarne v Solcu sem si ogledal in se spoznal z vsemi gradbišči, ki jih ima podjetje preko deset. Točen program prakse ni obstojal. Glede na moj interes in želje so mi dajali prakso na mestih, kjer se je dalo videti največ novih in zame zanimivih stvari. Najdlje sem bil na centralnem gradbišču novega naselja Blonie. To naselje bo imelo v zaključni fazi 25.000 prebivalcev. Gradijo ga že štiri leta, končano pa bo predvidoma v prihodnjem letu. Naselje je zasnovano po modernih urbanističnih načelih in predstavlja zaključeno mestno četrt. Poleg stanovanjskih blokov in stolpnic, ki jih je preko 120 po številu, so v gradnji ali že zgrajeni še vsi ostali potrebni objekti (prodajalne, gostinski lokali, kavarne, tri osnovne šole, dva otroška vrtca in večje število športnih igrišč).
V času moje prakse so izvajali zaključno — tretjo fazo. V gradnji je bilo šest 10-etažnih stolpnic, 5-etažni blok dolžine 180 m z lomljenim tlorisom, ki je tudi najdaljši stanovanjski objekt v Bydgoszczu, osnovna šoia, otroški vrtec in večja samopostrežna restavracija. Ker so bili objekti v gradnji zelo raznoliki, sem imel priliko videti nrecej novih in zanimivih stvari. V zadnjem tednu moje prakse sem se preselil na gradbišče Stroma, ker so tu prvič v praksi izven tovarne lepili fasadne elemente iz »gazovega« betona. Prvi poizkusi so se v celoti posrečili, trajno vrednost pa bo pokazal vpliv vremena, mraza in dežja v daljšem obdobju.
Na splošno sem s strokovno prakso zelo zadovoljen. Vesel bom, če bomo nekatere novosti lahko uporabili tudi v našem podjetju. Moji vtisi glede odnosov proti meni, z ozirom na skupnost ali posameznika, so zelo dobri. Vsi so želeli, da bi odnesel iz njihove dežele kar najlepši vtis. Ob slovesu sta me glavni inženir in tehnični direktor spoznala z načrti podjetja, njihovim delom, z uspehi in problemi in hkrati izrazila željo, da se med njihovim podjetjem in Ingradom vzpostavijo prijateljski stiki.
Člane kolektiva obveščamo, da jih bomo tudi v letošnjem letu seznanili z ugotovitvami in vtisi naših strokovnjakov iz strokovnih ekskurzij in praks v naši in drugih državah.
Elementi so sestavljeni iz nosilnega 12 cm betona in izolacijskega 24 cm betona. Skupna debelina je 36 cm. Lahki, izolacijski betoni so izdelani z dodatkom aluminijevega silikata, ki povzroča »vzhajanje« betona. Taki betoni imajo prostorninsko težo celo do 600 kg za 1 m3, kar je toplotno skoraj enakovredno našemu siporexu. V vratne elemente vs'av-ljajo posebne vložke, ki jim služijo za pritrditev vratnih podbojev.
Športno srečanje z madžarskimi gradbinci
S športniki gradbenega podjet ja »Konstruktor« iz Maribora je bilo dogovorjeno, da nastopimo skupno z njimi v prijateljskem športnem srečanju nasproti športnikom gradbenega podjetja iz Zalaegerszega. Srečanje je bilo v naslednjih športnih panogah: nogomet, kegljanje, odbojka in šah. Športniki »Konstruktorja« bi nastopili z ekipami v nogometu in kegljanju, naše podjetje pa z odbojkaško in šahovsko ekipo. Tekmovanje je bilo napovedano za soboto, 20. aprila 1968 v Zalaegerszegu.
Tako smo navedenega dne v jutranjih urah potovali proti Mariboru, kjer so nas že čakali športniki »Konstruktorja«. Mejo smo prekoračili pri Lendavi, kjer so nas čakali predstavniki mestnega komiteja in sindikata ter gradbenega podjetja. Snidenje je bilo prisrčno, saj šporntikom »Konstruktorja« ni bilo to prvo srečanje z madžarskimi športniki. Z ozirom na spremstvo so bile tudi carinske formalnosti hitro opravljene. Obvezno pa je moral vsak menjati na meji 50 N-din za 120 forintov.
Pot smo nadaljevali proti 50 km oddaljenemu Zalaegerszegu, kamor smo pripotovali ob Tl. uri dopoldne. Na sprejemu z zakusko na Sindikalnem svetu nas je pozdravil predsednik sveta in direktor gradbenega podjetja. Za prisrčen sprejem se je zahvalil vodja naših ekip tov. Repovž. Po sprejemu smo si ogledali mesto.
Kegljaška in šahovska ekipa sta biii nameščeni v Samskem domu gradbenega podjetja, ki je tlorisno velika, 4-etažna stavba.
Tekmovanje je bilo propagirano kot mednarodno srečanje, s plakati na ulicah.
Zalaegerszeg je mesto z okrog 35.000 prebivalci in je center ju-gozapadnega dela Madžarske. Gradbeno podjetje v tem mestu pa zaposluje ca. 4.000 delavcev.
Tekmovanje se je začelo ob 16. uri po predhodnem pozdravu in izmenjavi športnih pokalov.
V	šahu smo nastopali na 10 deskah. Igrali smo na šahovske ure s skupnim igralnim časom 3 ure. Rezultat srečanja je bil 7:3 za našo ekipo s tem, da smo dosegli 5 zmag, 4 remije in 1 poraz.
Tudi v vseh ostalih panogah smo dosegli zmage, in sicer z naslednjimi rezultati: odbojka 3:0, nogomet 3:1 in kegljanje 75 podrtih kegljev več.
Dogovorili smo se tudi za naslednje srečanje v istih panogah, ki bo v Mariboru.
V	nedeljo dopoldne smo odpotovali v letoviški kraj Heviz s termalnim odprtim kopališčem, ki je znano že od časa cesarja Franca Jožefa. Nad kopališčem, premera 300 do 400 m, so na pilotih zgrajene kabine, prehodi in podesti za sončenje. Ker je bila lepa sončna nedelja, je bilo kopanje v termalni vodi s ca. 27° C prav prijetno. Ob izviru je termalni vrelec s temperaturo vode 42“ C.
V	popoldanskem času smo nadaljevali vožnjo na Blatno jezero, kjer smo imeli piknik na prostem.
Predstavniki madžarske delegacije so nas spremili nazaj do meje, kjer je sledilo prisrčno slovo z našim vabilom, na svidenje v Sloveniji, ing. Ivan Cijan
PROSTA IZBIRA ZDRAVNIKA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVODA DA ALI NE?
Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Celje je sprejela pravilnik, ki določa, da zavarovanci občin Brežic, Celja, Laškega, Mozirja, Sevnice, Slovenskih Konjic, Šentjurja pri Celju, Šmarja pri Jelšah in Žalca koristijo osnovno zdravstveno varstvo le v okviru komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in še posebej le v enotah zdravstvenega doma v občini delovnega mesta ali občini prebivališča, oziroma najbližji bolnici na območju komunalne skupnosti.
Taka odločba pravilnika pa je v nasprotju z določili Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 14/65), kateri daje zavarovancem pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda.
Glede na določbo pravilnika Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje je dal pobudo občan Edvard Bezenšek iz Šentjurja pri Celju na Ustavno sodišče SR Slovenije, katero je na svoji seji dne 8. I. 1968 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe prej citiranega pravilnika Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre v tem primeru za določbo
omenjenega pravilnika, ki nasprotuje Zakonu in ustavi. Zaradi tega je Ustavno sodišče odločilo, da se določbi 1. in 3. točke
3.	člena pravilnika, po katerem uveljavljajo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Ce 1 je zavarovanci zdravstveno varstvo, odpravita.
Iz tega sledi, da je pravica proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda pravica občana do zdravstvenega varstva, ki je urejena z republiškim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstveni službi in take pravice s pravilnikom Komunalne skupnosti zavarovancem ni mogče odrekati.
Na sliki vidimo le del objekta »Uvala Scott« v Kraljeviči, katerega smo gradili v letu 1967, dokončalo pa ga je podjetje »Vladimir Gor-tan« iz Zagreba v letošnjem letu. Hotel je arhitektonsko zelo zanimiv in se ga splača pogledali. Leži v prekrasnem zalivu in je le slab kilometer oddaljen od glavne ceste.
Tovariša Blazinšelt in Omerza pri »svojem« stroju!
Posnemajmo
Nov Izum — ne, temveč dobra zamisel dveh dobrih delavcev. Po zaslugi tov. Blazinšek Jožeta in Omerza Vladota, zaposlena v glavnem skladišču na Dečkovi cesti, čistimo sedaj cevni oder na doma izdelanem stroju. Koliko prištedimo s tem načinom čišče-
nja je razvidno iz tega, da se je prej ročno očistilo v eni uri z dvema delavcema 20 ml cevi, se daj pa kar 130 ml.
Delo na stroju je varno in ne-težavno.
Izumitelja zaslužita res veliko pohvalo ter nagrado.

..... ,
ŠPORTNA SREČANJA
Preteklo je že precej časa, odkar smo zadnjikrat poročali o športnih srečanjih in doseženih rezultatih.
Po — za naše društvo — zelo uspelih športnih igrah gradbincev nekaj časa nismo imeli posebnih tekmovanj. Le tu pa tam so bila posamezna srečanja, predvsem kegljačev in kegljačic, organizirali pa smo tudi nekaj internih tekmovanj med sektorji, pa tudi med službami.
V mesecu aprilu je bilo športno življenje v našem društvu zelo razgibano. Tekmovali smo s športniki gradbenega podjetja Stavbenik v Izoli, z gradbenim podjetjem Konstruktor in Pionir iz Maribora, udeležili pa smo se tudi skupno s Konstruktorjem, tekmovanja z gradbinici v Madžarski.
Na tekmovanju v Izoli so sodelovale naslednje ekipe:
— kegljanje moški, ki so izgubili z domačini za 56 lesov. Kje je bil vzrok za ta poraz? Morda to, da nismo pričakovali tako močnega nasprotnika in da smo podcenjevali njegove sposobnosti; morda zaradi izpada dveh naših zelo dobrih kegljačev, ki se zaradi dela na terenu nista mogla udeležiti tega tekmovanja. Kakorkoli že — kegljači so se pač morali sprijazniti s porazom.
— Balinanje. Kot vse žoge, so tudi krogle za balinanje okrogle. Kar pa je okroglega, se rado zavrti enkrat na eno, drugič pa na drugo stran. Tako so tudi balinarje premagali nasprotniki z rezultatom 2:0.
— Podobno je bilo z odbojko. Pričakovali nismo zmage niti moške niti ženske odbojkarske ekipe, ker sta obe imeli za nasprotnike izolsko reprezentanco, ki že dalj časa nastopa v ligi. Računali smo le na dobro trening tekmo. Odbojkaši so izgubili s 3:0, odboj-kašice pa z 3:1.
— Uspešni na tem tekmovanju so bili edino strelci in strelke. Strelci so zmagali za 2 kroga, strelke pa za 12.
Tako smo v Izoli doživeli precej hladen tuš, po katerem smo se ogreli šele na troboju v Mariboru kjer so bili. doseženi precej boljši rezultati. To tekmovanje v Mariboru je organiziral SGP Konstruktor, nastopala pa sta poleg Konstruktorja še podjetji Pionir iz Novega mesta in Ingrad. Doseženi so bili naslednji rezultati:
—	kegljanje moški
1.	Konstruktor	3	točke
2.	Ingrad	2	točki
3.	Pionir	1	točka
—	kegljanje ženske
1.	Ingrad	3	točke
2.	Pionir	2	točki
—	mali nogomet
1.	Ingrad	3	točke
2.	Pionir	2	točki
3.	Konstruktor	1	točka
—	šah
1.	Ingrad	3	točke
2.	Pionir	2	točki
3.	Konstruktor	1	točka
—	streljanje moški
1.	Ingrad	3	točke
2.	Pionir	2	točki
3.	Konstruktor	1	točka
—	streljanje ženske
1.	Pionir	3	točke
2.	Ingrad	2	točki
3.	Konstruktor	1	točka
— balinanje
1.	Konstruktor	3	točke
2.	Pionir	2	točki
3.	Ingrad	1	točka
Kot je razvidno iz podatkov, je
Ingrad osvojil prvo mesto v skupnem plasmanu s 17 točkami, Pionir drugo mesto s 14. točkami in Konstruktor tretje mesto z 10. točkami.
Tekmovanje je bilo v Izoli, kot
v Mariboru zelo dobro organizirano. Presenečeni smo bili tudi nad gostoljubnostjo obeh organizatorjev.
V času od 20. do konca aprila smo organizirali interno tekmovanje v počastitev 1. maja. Tekmovanje zaradi nekaterih ovir ni bilo izvedeno v celoti pred 1. majem, kot je bilo prvotno planirano, pač pa šele v mesecu maju.
(Nadaljevanje na 14. strani)
V mesecu maju si je Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Celje ogledalo gradnjo mostu preko Mure v Gornji Radgoni. Dela. ki veljajo preko 550 milijonov starih dinarjev izvaja Gradis Ljubljana in podjetje »Mayreder« iz Graca. Most je dolžine ca. 110 m in širine ca. 16 m. Dela so se pričela izvajati v novembru
1967, končana pa bodo do konca leta.
Poleg mostu so si člani DIT skupno s projektanti in izvajalci iz Maribora ogledali še dela na regulaciji Pesnice in vinsko klet v Ormožu. Seveda je bila zadnja točka programa strokovne ekskurzije najbolj vesela
Za EMO Celje gradimo kotlovnico v izmeri 33 X 16 m in višine 11 m. Konstrukcija je .jeklena. Montažna dela kotlov in ostalo opremo bo izvajalo podjetje »Ter moelektro« iz Beograda.
GIP »INGRAD« CELJE razpisuje za leto 1968
PROSTA UČNA MESTA VAJENCEV
—	15 ZIDARJEV
—	15 TESARJEV
—	1 STAVBNI KLJUČAVNIČAR
—	2 VODOINSTALATERJA
—	3 KLEPARJI
—	1 ELF.KTROINSTALATER
—	1 INŠTALATER CENTRALNE KURJAVE
Pogoji za sprejem so:
1.	Da ima kandidat veselje do izbranega poklica.
2.	Da ima kandidat uspešno dokončano osemletko (dokaz šolsko spričevalo).
3.	Da je telesno in duševno zdrav, kar bo razvidno iz zdravniškega spričevala.
4.	Da uspešno opravi psihološki test.
Učna doba traja tri leta.
Prednost pri sprejemu imajo otroci članov kolektiva.
Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do 15. julija 1968.
ČLAN KOLEKTIVA ing. ANTANASIJE BRESJANAC ODHAJA V LIBIJO
Inž. Antanasije Bresjanac se je prijavil na razpis Consortiuma in GlPOSS-a, ki sta iskala gradbene strokovnjake za prevzem gradbenega nadzora v Libiji.
Imenovani je izpolnjeval zahte-
vane pogoje in bil sprejet za delo v Libiji.
Kolektiv, predvsem pa sodelavci mu želimo srečno potovanje, prijetno bivanje v Libiji in mnogo delovnih uspehov.
ŠPORTNA
(Nadaljevanje s 13. strani)
V	naslednjih mesecih imamo predvidena še naslednja tekmovanja:
—	troboj Pionir—Konstruktor— Ingrad v Novem mestu;
—	prijateljsko srečanje s športniki podjetja Pozemni stavby v Čeških Budejovicah;
—	povratno srečanje s športniki iz Madžarske v Celju;
—	povratno srečanje s športniki GP Stavbenik iz Izole v Celju.
V	mesecu septembru se bomo udeležili športnih iger gradbincev, ki bodo v Novi Gorici. Za te igre se bomo prijavili v vseh razpisanih panogah tj.: mali nogomet, odbojka, šah, streljanje, balinanje. namizni tenis, kegljanje. Vsako leto občutimo okrepitve posameznih podjetij, zato tudi letos lahko pričakujemo močne nasprotnike in zelo hudo borbo za osvojitev najboljših mest.
Udeležili smo se tudi tekmovanj v občinskem merilu. Do sedaj so bila razpisana in izvedena tekmovanja za občinsko prvenstvo v
—	namiznem tenisu,
—	nogometu,
—	šahu
—	kegljanju za člane,
—	kegljanju za mladince.
Tekmovanje v namiznem tenisu, nogometu, šahu in kegljanju za člane še traja, kegljanje mladinskih ekip pa je bilo že izvede-
SREČANJA
no. Naši mladinci so osvojili na občinskem prvenstvu prvo mesto in se plasirali na republiško tekmovanje mladincev, ki je bilo v Kopru 4. maja. Na tem tekmovanju so dosegli 4. mesto, eden od mladincev pa se je plasiral na državno prvenstvo posameznikov. To je vsekakor lep uspeh naših mladih.
Iz tega kratkega sestavka o delu našega športnega društva je razvidno, da je delo našega društva zelo razgibano. K temu pa je vsekakor pripomoglo rezumeva-nje naših samoupravnih organov in vodstva podjetje pri odobravanju finančnih sredstev, kajti prav ti se dobro zavedajo, da je šport ena izmed oblik rekreacije, ki je nujno potrebna vsakemu delovnemu človeku.
HUMOR
NA GRADBIŠČU ...
Dijaki celjske gradbene šole so opravljali prakso na stolpnici v Gaberju. Ko jih je šef gradbišča vprašal, če so si že ogledali fasado, se je ena dijakinja začudila: »V katerem nadstropju pa je?«
Rešitve nagradne enačbe pošljite uredništvu do 1. julija 1968 z oznako »nagradna enačba«. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju in sreče pri žrebanju.
Uredništvo
POROČILO O ŠOLSKEM USPEHU NAŠIH VAJENCEV V MARIBORU
Za boljšo povezavo med šolo in podjetji dajemo ob koncu vsake izmene poročila o uspehih učencev. V drugi izmeni šolskega leta 1967/68 je bilo iz vašega podjetja na Gradbenem šolskem centru v Mariboru 26 učencev zidarske stroke, 21 učencev tesarske stroke in 2 učenca sliko-pleskar-ske stroke. Vsi učenci so pokazali zelo dober uspeh in vzorno vedenje. Prednjači pa vsekakor
3.	ZT razred, kombiniran z zidarji in tesarji. Povprečna ocena učnega uspeha v tem razredu je bila 3.90.
Ko smo v sodelovanju z razrednim predavateljskim zborom analizirali doseženi uspeh, smo ugotovili, da je k temu pripo-
mogla marljivost in discipliniranost učencev. To pa je rezultat skrbi, ki jo podjetje vlaga v vzgojo svojega kadra. Dobra vzgoja v internatu podjetja ter nenehno nadziranje učencev v času šolanja dokazujeta pravilno kadrovsko politiko v podjetju.
Želimo, da ta povezava med šolo in podjetjem ostane in se še krepi. Edirio na tak način nam bo s skupnimi močmi uspelo vzgojiti takega gradbenega delavca, kot ga potrebuje današnji čas. Šolniki pa obljubljamo, da bomo tudi v bodoče vlagali vse sile v učno vzgojni proces in tako upravičili vaše zaupanje.
Direktor
Smrekar Rudolf, dipl. ing. gradb.
KRIŽANKA
4	2	3	V	5	6	7	8			9	10	11	12
-13									14-				
15		•*	16				•*	17					
18		19	•*	20			21		••	22			
23			24-	•*	25				26	•*	••	27	
	28			29		••	30			31	32		I
		33			•*	34-		••	35				
	b<o				37		•*	38				39	
VO		•*	••	4-1			4-2		•*	4-3			44
4-5		4.(0	4-7	••	9-8	-			4-9	•*	50		
51				52		*•	53			5h-	•*	55	
56					[	5?					58		
59				I		60							
Vodoravno:
1. bivališče menihov, 9. največje jadransko pristanišče, 13. skupine gospodarskih poslopij, ki so nekdaj pripadala graščini, 14. duri, dveri, 15. italijanski spolnik, 16. mrak, noč, 17. upodabljajoči umetnik, 18. mastno strojena koža divjadi, 20. model 22. okrepčilna pijača, 23. teža embalaže, 25. radijski sprejemnik, 27. konjska sila, 28. žensko ime, 30. oskrbovanje, 33. števnik, 34. oranje, 35. tovarna v Celju, 36. naprava za stepanje, 38. praznoverje, 40. dva zobnika, 41. udeleženec sinjske viteške igre, 43. ime pevca Robiča, 45. grški bog ljubezni, 48. ročka posoda za tekočine, 50. filmski režiser (»Vesna«), 51. priprave za merjenje, 53. špansko žensko ime, 55. predlog, 56. vrsta metle, 57. prodajalec starin, 59. ime humoristke Kržišnik, 60. igralec taroka.
Navpično:
1. mesto v Dalmaciji, 2. najvišja gora Turčije, 4. osebni zaimek,
4.	konica,’ 5. zliv rek, 6. ime sovjetske atletinje Press, 7. hrib pri Beogradu, 8. kem. znak za natrij, 9. zvijača, ukana, 10. kraj pri Krškem, 11. štrajk, 12. ime Gogoljevega junaka Buljbe, 14. začetnici ital. filmske igralke (»Žena dneva«), 17. pismeno delo, 19. list-
nato drevo, 21. pogrezanje zemlje, 24. dalmatinsko moško ime, 26. barva, 29. jopič, 31. zdravilna travniška rastlina, 32. cerkveni praznik, 34. ljubkovalno ime za očeta, 36. del konjske opreme, 37. ljubljanska tovarna alkoholnih pijač, 38. oskrbnik vrta 39. južni sadež, 40. zli duh, 42. ime filmske igralke Ekberg, 44. modna novost pred leti, 46 planinska ujeda, 47. moč, 49. tovarna v Celju, 52. kratica za ljudski odbor, 54. kačji glas, 57. avtomobilska oznaka Splita, 58. kemični znak za nikelj.
NAGRADNA ENAČBA
(a — b) + (c — d) +e+(f — g) + + (h - i) + (j - k) + (1 - m) + + n + (o — p) + (r — s) = t a) krasota, b) kazalni zaimek, c) vrsta embalaže, d) avtomobilski znak Čačka, e) osebni zaimek, f) gradbeno podjetje v Celju g) dvorec, graščina, h) glavno mesto CSSR, i) nekdanji turški velikaš, j) ime pesnika Grudna, k) avtomobilski znak Nove Gorice, 1) organ prebave, m) egipčanski bog sonca, n) števnik, o) uživanje nedovoljenih poživil v športu, p) kratica za inženirja, r) del obraza, s) znak za amper, t) želja uredništva članom kolektiva.