SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 30 de abril - 30. aprila 2009 NADALJUJMO Z DELOM SLOVENIJA-HRVAŠKA Dobra osnova za rešitev ALENKA JENKO GODEC na Obi^^^^ zb'^'^^, 26. a^-rila Znova nas je zbrala dolžnost, da pregledamo in podamo obračun novega poslovnega leta, 61. po številu. Enainsestdeset let že hodimo po poti, ki so jo začrtali naši ustanovitelji. To je delo, ki ga opravljamo po naših zmožnostih, z odgovornostjo in dobro voljo, ki nam jo narekuje pripadnost narodu, ki je po več kot tisoč letih zgodovine dobil lastno državo šele pred 18. leti. Opravljeno delo je bilo že nakazano v poročilih delegatov. Vse delo se je načrtovalo na mesečnih sejah, ki so bile redno obiskane in na katerih je vladalo razumevanje in prijateljski odnosi. Naše društvo ima tudi značaj krovne organizacije in povezuje delo vse skupnosti. V tem oziru Medorganizacijski svet redno deluje. Sklicanih je bilo 5. rednih sej in ena izredna ob priložnosti obiska državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu, g. Zorka Pelikana. Na teh sejah načrtujemo skupno delo, izmenjavamo ideje in se soočamo z delom po Domovih. Tukaj pa nam ostane še nerešena točka naših načrtov, in to je Federacija. Ob tej priložnosti vabim, da bi projekt znova pregledali resno in temeljito in skušali najti izhodiščno točko. Za nami je tudi praznovanje 60. obletnice našega obstoja. Izrazili smo zahvalo in se spomnili tistih, ki so nam stali ob strani v tistih prvih in težkih trenutkih naše skupnosti v novi domovini. Praznovanje smo zaključili z slavnostnim koncertom ob priložnosti obiska Ptujskega noneta. Naša prva skrb in naš ponos so naše šole. Osnovnim šolam, srednješolskemu tečaju SSRTMB, ABC po slovensko, se počasi priključujejo ABC tudi po Domovih. To bo skoraj nujno potrebno, kajti 60 let zdomstva pušča tudi svoje sledove. Tednik Svobodna Slovenija redno izhaja in je trdna vez vsej naši skupnosti. Najlepša hvala uredniku in sodelavcem za njihovo delo in požrtvovalnost. Iz srca pa tudi Bog lonaj vsem odbornikom in pisarni za njihovo delavnost in vzajemnost. Pri svojih prizadevanjih za ohranjanje slovenstva in slovenskih vrednot uživamo tudi razumevanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, od katerega smo tudi letos prijeli finančno podporo, ki nam olajšuje delo v tukajšnjih se vedno težkih razmerah. Po zadnjih volitvah, se je spremenila vlada R.S. Dr. Boštjan Žekš je bil imenovan za ministra za Slovence po svetu, državni sekretar pa je dr. Boris Jesih. V svojih izjavah zatrjujeta enakopravnost vseh Slovencev po svetu. ,,Vsi so naši." Prvi koraki Urada v razmerju do nas to tudi potrjujejo. Smo tudi v tekočih stikih z veleposlaništvom R.S. v Argentini. Vedno skušamo najti pozitivne odgovore na različna vprašanja. Operativne stike s Slovenijo kanaliziramo preko Izseljenskega društva Slovenija v svetu, smo pa tudi v dobrih odnosih s Slovenskim svetovnim kongresom in Rafaelovo družbo. Za zaključek pa tale misel. Pred 60. leti smo bili pahnjeni v brezdomstvo. Naši otroci in vnuki, so že rojeni v novi domovini. Kje je meja brezdomst-va? Do kam potegniti našo narodno nit? Odgovor: čimdalje. Zato delamo, da naši potomci še dandanes črpajo verske, etične, narodne in kulturne vrednote v naših šolah, organizacijah, domovih. Torej, nadaljujmo z opravljenim delom. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju na srečanjih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovičem predstavil nov kompromisni predlog, a o vsebini predloga niti tokrat za zdaj nobena stran ni želela dajati izjav. Po srečanjih z ministroma se je Rehn sestal tudi s predsedujočim triom EU v sestavi Francije, Češke in Švedske ter jih seznanil s pogovori. Trio se je nato sestal še z ministroma. ,,Trio je popolnoma podprl Rehnov kompromisni predlog in pozval obe strani, naj hitro najdeta rešitev," je Nagyjeva še ponovila besede češkega predsedstva EU. Zadnji predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško predstavlja brez dvoma napredek in je dobra osnova za dogovarjanje, je po današnji zaprti skupni seji odbora DZ za zadeve Evropske unije (OEU) in odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) za STA ocenil predsednik OZP Ivo Vajgl. Predsednik vlade Borut Pahor bo skupaj z zunanjim ministrom v naslednjih dneh opravil konzultacije z vodji vseh parlamentarnih strank. Pred končnim oblikovanjem stališča in odgovora Slovenije komisarju Rehnu pa se bo po besedah Vajgla ozp, verjetno na izredni seji, znova sestal, opravil razpravo in nato odobril izhodišča in odgovor Slovenije. Po oceni Vajgla se bo to zgodilo nekje v prvi^tretjini maja. Žbogar je že po seji vlade dejal, da dopolnjeni Rehnov predlog vključuje številne predloge slovenske strani. Tudi Žbogar je poudaril, da je predlog dobra osnova, pred končno različico pa je potreben še razmislek in širok konsenz. V pogovoru za TVS pa je dejal, da predlog povezuje reševanje vprašanja meje in sprostitev hrvaških pogajanj z EU. Do sprostitve teh pogajanj bo prišlo, ,,ko bo sporazum dogovorjen in usklajen ter nato potrjen v obeh parlamentih", je pojasnil minister. Dogovor, ki bo omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, je blizu, je po nizu srečanj v Bruslju menilo češko predsedstvo EU. Optimističen je tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandro-kovič, ki ocenjuje, da novi kompromisni predlog v veliki meri upošteva znana hrvaška stališča. Slovenija je sporočila le, da bo predlog preučila. „Predsedujoči trio EU je trdno prepričan, da je dogovor, ki bo omogočil nadaljevanje pogajanj, sedaj blizu," je sporočilo predsedstvo. ^Predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske, ki je sodeloval na srečanjih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom ter evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, je obe strani tudi pozval, naj bosta v tej „odločilni fazi konstruktivni". Trio tudi pričakuje čimprejšnji dokončni odgovor obeh strani na najnovejši Rehnov kompromisni predlog. Hrvaški strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo Davor Vidas je izjavil, da je najnovejši predlog evropskega komisarja za rešitev Ollija Rehna za reševanje hrvaško-slovenskega spora o meji ,,korak naprej". Doda pa je, da predlog potrebuje dodatne dodelave zaradi določanja termina ,,stik Slovenije z odprtim morjem". ,,Če gre za vprašanje plovbe, potem je za rešitev stika Slovenije z odprtim morjem nujno potrebno vključiti tudi Italijo, ker gre za vprašanje treh držav," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ob tem poudaril Vidas. Slovenija, Hrvaška in EU so sedaj na ključni točki dogovarjanja, je v Luksem-burgu poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn. ,,V teh mesecih smo že odtekli 42 kilometrov maratona in sedaj smo dosegli stadion. Sedaj je pomembno, da ne obupamo, temveč da ohranimo zagon in dosežemo ciljno črto," je ponazoril komisar. Na vprašanje, ali razume razpravo kot pritisk na Slovenijo, je komisar odgovoril: „Komisija ne deluje s pritiski na države članice". Za izmenjavo mnenj se je po njegovih besedah odločilo češko predsedstvo EU, sam pa pričakuje le podporo svojemu predlogu. Polemični praznik V ponedeljek, 27. aprila, so v Sloveniji spet praznovali ,,dan upora proti okupatorju". Praznik pod tem imenom praznujejo od leta 1992, saj je bil prej znan kot ,,dan Osvobodilne fronte" ali dan OF. Na ta dan naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). V resnici je bila OF oziroma najprej imenovana Protiimperialistična fronta ustanovljena 26. aprila. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se tisti dan sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu, ob tem pa ta upor tudi monopolizirala. V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva; Fronto pa je vodil Boris Kidrič. Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t.i. Dolomitske izjave 1. marca 1943. S to izjavo so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank. Državna proslava je letos potekala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Borut Pahor. V^l ••• • • v« v« • Sloveniji pripravljeni na prašičjo gripo Po besedah predstojnice Inštituta za varovanje zdravja Alenke Kraigher zaenkrat še ni omejitev gibanja in prepovedi potovanj. Odsvetujejo pa potovanja v Mehiko, tistim, ki pa bodo potovali, pa svetujejo, naj sledijo nasvetom in naj bodo čim bolj pozorni, je dejala. Dodala je tudi, da naj bodo potniki, ki se vračajo iz Mehike, pozorni na svoje zdravje. V primeru gripe podobni bolezni pa naj se oglasijo pri svojem zdravniku. Kot je zatrdila, dobivajo iz Svetovne zdravstvene organizacije in drugih pristojnih organizacij sprotne informacije o bolezni in njenem širjenju. Obenem je poudarila, da strokovna skupina ministrstva za zdravje, inštituta in Klinike za infekcijske bolezni Kliničnega centra bedi nad tem, da bodo v veljavi učinkoviti ukrepi, ko bodo ti potrebni. Po besedah predstojnice centra za nalezljive bolezni pride do prenosa bolezni s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, torej s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem. Zato svetuje, naj pri kašljanju prekrivamo usta s čistim robcem in si nato umijemo roke. Nasploh je potrebno pogosto umivanje rok z milom. Izogibati se je treba stikov z bolnimi, v primeru bolezni pa ostanimo doma, je še opozorila. Virus prašičje gripe, ki so ga odkrili v Kaliforniji, Teksasu in Mehiki, je nov virus, ki vsebuje gene prašičev, ptic in človeka v novi kombinaciji. Takšnega virusa doslej na svetu niso zasledili. Obstaja dokaz, da se virus prenaša med ljudmi. Trenutno cepiva proti virusu prašičje gripe ni, širjenje okužbe pa preprečujemo s higieno. Če uživamo svinjsko meso, se ne moremo okužiti z virusom prašičje gripe. Virusi prašičje gripe se namreč ne širijo s hrano. Uživanje toplotno dobro obdelanega svinjskega mesa je varno, zagotavljajo na inštitutu. Prašičja gripa se je zaenkrat pojavila v več mehiških zveznih držav. V Španiji so odkrili prvi primer prašičje gripe v Evropi. Raziskave potekajo tudi Škotskem in v Skandinaviji, za en primer pa sumijo tudi v Avstriji. V ZDA so se odzvali kritično, a priznali, da pričakujejo „morebitne smrti". V Mehiki je zaradi prašičje gripe umrlo nad 149 ljudi do torka 27., ko pišemo te vrstice. Simptomi: Simptomi prašičje gripe so nenadna vročina nad 38 stopinj Celzija, kašelj, glavobol, boleče vezi, zamašen nos, utrujenost in pomanjkanje apetita. Ljudje, ki so se okužili z virusom, poročajo o izcedkih iz nosu, bolečem grlu, slabosti v želodcu, bruhanju in diareji. Prašičja gripa je v preteklosti povzročila pljučnico, zamašitev dihalnih poti in hudo poslabšanje zdravstvenega stanja. Širila naj bi se kot navadna gripa. Cepiva za človeka ni, za prašiča za svinje pa ga je že moč dobiti. Zaenkrat še ni jasno, ali bi ljudem pomagala trenutna ,,sezonska" cepiva. Farmacevti po svetu sporočajo, da znova hitro zmanjkuje zdravila Tamiflu, ki je družbi Roche ogromen zaslužek prinesel že med paniko zaradi ptičje gripe. Stran 2 30. aprila 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Kdo je neodvisen? TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Objave v buenosaireških dnevnikih v zadnjem tednu na daljavo povzročajo veliko zaskrbljenost, strah, nekaterim morda celo paniko. Morda pa je z daljave pojav napihnjen in ni tako hudo, kot piše. Saj papir vse prenese, pravijo. Pa tudi bralci — vsaj nekateri. V mislih imam informacije o razmahu odvisnosti pri mnogih, predvsem mladih, z mamilom paco, o izjavah duhovnikov, ki delujejo po buenosaireških villah, da mamila niso kazniva. Težak položaj, ki ga je zaznati verjetno bolj po efektih kot po samem uživanju. Pa saj največkrat odvisnost spoznamo po posledicah, ki imajo v veliki večini isti vzrok.^ Vsaj tako nekako je izzvenelo predavanje dr. Bernarda Špacapana na Grajskem večeru na Rakovniku, ko je govoril o zasvojenosti z internetom. Res, ne moremo primerjati zasvojenosti s pacom z internetom ali — širše povedano — z raznimi modernimi tehnološkimi proizvodi, kot so računalniki, internet, ipodi, telefončki, s katerimi se lahko samozadovoljujemo (hm ...) Vsi pa imamo lahko iste ali podobne vzroke, začenši s prenizkim samospoštovanjem itd. In tako zapademo v odvisnost. Teh pa ni tako malo. Še najbolj znana sta zasvojenost z alkoholom in raznimi mamili, poznane so pa tudi druge, kot je to z delom (deloholiki), neuravnovešeno prehrano (buli-mija), z igralstvom (predvsem igrami na srečo) in v zadnjih letih se je pojavila tudi omenjena zasvojenost z internetom. Tako v zadnjih letih, da svetovna organizacija za zdravje tega pojava še ni uvrstila med tovrstne bolezni, ga bo pa na seznam zelo verjetno uvrstila na naslednji skupščini. Bernard je veliko svojega profesionalnega življenja (upokojil se je lansko leto) posvetil problemu zasvojenosti na obširnem ozemlju goriške pokrajine in se soočal z obolenji in zdravljenju marsikaterega od teh pojavov. In zanimivo: v vseh teh letih se ni srečal s pojavom zasvojenosti z internetom na tem italijanskem območju. Ga je pa zasledil na slovenski strani! Zakaj? Najbrž bi se hitro pogodili za vzroke, ni pa to politična meja, ki je ločevala do nedavnega obe državi. A to bi lahko bila tematika kakega drugega pisanja. In kako lahko pomagamo premagovanju te odvisnosti? Pripomočki so neverjetno enostavni in vsem pri roki. Ker je to pojav, ki ga je predvsem zaznati pri otrocih in mladostnikih, je treba začeti s tem, da otroka pred desetim letom ne pustimo samega na internet, ampak da je vedno ob njem odrasla oseba. Računalnik mora biti obvezno v skupnem prostoru, vsem na razpolago in vsem na očeh. Tudi časovna meja (na dan, teden) mora biti določena. Odrasli pa moramo tudi s svojim zgledom vplivati nanje: da sami nismo preveč navezani, da poznamo mejo, da se znamo pogovarjati v družini in imamo tudi realne — ne samo virtualne - stike z znanci in prijatelji. Ko govorimo o omejitvah, se moramo tudi zavedati, da spada tovrstna zasvojenost med tiste, ki jih ne moremo enostavno premagovati s prepovedjo uživanja, kot je to zasvojenost z alkoholom, mamili ali igrami na srečo. Že danes je težko (da ne pišem nemogoče) preživeti aktivni del življenja brez uporabe omenjene tehnologije, kaj šele bo, ko bodo v naslednjih letih ti otroci in mladostniki prešli v študentsko življenje ali v službe. Torej je poudarek na pravem odnosu do tehnologije, v pravilni uporabi, ne pa v enostavni (in neučinkoviti) prepovedi surfanja. Kako pa kaj pri nas doma? GB Turistični vodnik četrtič Slovenija turistični vodnik je v 14 letih postal ,,nujna oprema" v vsakem slovenskem avtu, zanimanje zanj pa še vedno ne usiha. Izšla je namreč že četrta, obogatena izdaja s še več fotografijami in podatki, ki bo, vsaj tako so prepričani pri Mladinski knjigi, vnovič potrdila, zakaj je to eden uspešnejših projektov založbe. Vodnik je prvič izšel leta 1995 in takrat tudi prejel prvo nagrado Evropske zveze za turistični tisk. Do danes so prodali več kot 70.000 izvodov v slovenskem jeziku, da je vodnik priljubljen tudi med tujimi turisti, pa priča podatek, da so v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku prodali več kot 10.000 izvodov. V čem tiči skrivnost priljubljenosti vodnika, sploh glede na razširjenost tovrstne produkcije? Urednik Marjan Krušič je na novinarski konferenci dejal, da je za najobsežnejši turistični vodnik s podnaslovom Zvesti spremljevalec pri odkrivanju naravnih in kulturnih lepot bistvena preglednost, pričujoča knjiga pa je posebna tudi po tem, da ,,pokrije tudi zadnjo streho v Sloveniji". Ključne novosti vodnika so, da je še obsežnejši - kar 715 strani, da premore nove in večje fotografije, nove zemljevide, načrte, posodobljeni prelom, ki knjigo še bolj približa uporabniku, in novo rubriko Biseri ob poti, ki še posebej izpostavi ,,nujne" točke. Krušič je dodal, da je v besedilu kar 2600 sprememb in posodobitev, tako da je vodnik zelo aktualen. Poleg Krušiča, ki je vodja projekta, avtorjev temeljnih besedil Antona Gosarja in Matjaža Jeršiča ter drugih članov ekipe sta za novosti pri četrti izdaji poskrbela oblikovalka Petra Jerič in avtor opreme Tone Jeseničnik. Pretnarjeva nagrada Kmeclu in Rozmanu Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenske literature in jezika po svetu letos prejmeta dva slovenska slavista, akademik dr. Matjaž Kmecl in dr. Andrej Rozman. Po mnenju sosveta za podelitev nagrade sta mednarodno zaslužna za posredovanje in promoviranje slovenske literature. Nagrado jima bodo izročili 22. maja na Velenjskem gradu. Pretnarjeva nagrada s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom, izjemoma dvema ali skupini, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Nagrado od leta 2004 na tradicionalnem Herberstein-skem srečanju književnikov oziroma od leta 2008 na mednarodno razširjenem Lirikonfestu v Velenju podeljuje- ta Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija. Izkazana je s častno listino ambasadorskega naslova, umetniško skulpturo Ambasador SKJ akademskega kiparja Jureta Smoleta, denarno ter z ustvarjalnim bivanjem v Lirikonovi književniški rezidenci. Doslej so jo prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005), Gančo Savov (Bolgarija, 2006), Božena in Emil Tokarz (Poljska, 2007) ter Kari Klemelä (Finska, 2008). Boris Pahor za evroposlanca Tržaški pisatelj Boris Pahor je kandidat stranke Slovenska skupnost (SSk) na samostojni listi Južno tirolske ljudske stranke (SVP) na junijskih volitvah v Evropski parlament. Pahor je kandidaturo že formalno potrdil pred notarjem v Trstu. Hitro se bližajo odločilni trenutki. Prihodnjega 9. maja morajo stranke predstaviti kandidatne liste. Zato mrzlično potekajo priprave in pogajanja, ker niti v vladi niti v opoziciji še ni vse jasno. Kdo je bolj privlačen? Kako daleč so tisti časi, ko so stranke izbirale svoje kandidate po tem, kateri je bolj sposoben za določeno mesto in bo bolje opravljal delo, ki mu bo z ljudskim glasom naloženo. Danes velja le vprašanje, koliko glasov lahko pritegne ta ali druga osebnost. V čem je sicer bistvo ,,pričevalnih" kandidatur, katerih smisel je, da izvoljeni kandidat ne bo zasedel svojega mesta? Ta pojava priča le o dejstvu, da je politični sistem do konca pokvarjen. Vendar to ni zapreka, da predvsem vlada še naprej išče osebnosti, ki bi jim lahko prištele kak glas v brezupnem naporu, da bi si zagotovila dosedanjo večino v parlamentu. Tako je ta teden pristala ne tretjem mestu vladne liste v provinci Buenos Aires znana igralka Nacha Guevara, katere značilnost je, da je tako v filmu kot v gledališču poosebljala Evo Peron. To sovpada tudi z zahtevami nekaterih županov Velikega Buenos Airesa, ki nočejo na listah znaka vladne povezave (FPV -Frente para la Victoria), temveč stari (večni) grb pe-ronistične stranke, ker je bolj privlačen in lahko prisloni še kak glas. Sicer pa je podobno tudi pri opoziciji. Ricardo Alfons^n se je povzpel na prva mesta levičarske povezave po izbruhu oboževanja njegovega pred kratim umrlega očeta. Gabriela Michetti je ta teden odstopila kot podžupanja prestolnega mesta, da načeluje kandidatni listi poslancev desne sredine. In še bi lahko naštevali ^ Imena, imena, imena. Glede kandidatov se obzorje počasi jasni. Bivši predsednik Kirchner je že vpisan v volilnem imeniku province Buenos Aires. Eli-sa Carrio bo tretja na listi leve povezave v prestolnem mestu. V prestolnici pa ima vlada težave, ker dejansko ne more sestaviti svoje liste. Kirchnerizem je tukaj v nazadovanju do take mere, da še sedaj ne vedo, pod katerim imenom se bodo predstavili in kdo bo kandidat. Kar nekaj osebnosti se je izgovorilo. Celo bivši župan Anibal Ibarra, ki je svoj čas prisegal na Kirch-nerja, sedaj raje nastopa samostojno. Tako se lahko zgodi, da vlada ne bo imela lastnega poslanca v prestolnici. Ko govorimo o raznih imenih, se je znova pojavil Carlos Reutemann. On že presega letošnje volitve in misli na 2011. Predstavlja se kot predsedniški kandidat in v tem smislu je izja- vil, da je „boljši" kot Kirchner ali Macri, dva možna tekmeca na prihodnjih predsedniških volitvah. Imena pa se začenjajo nenehno pojavljati po mestu in predmestju, kjer udarniški člani strank ali plačani delavci vztrajno lepijo na stene plakate z imeni in fotografijami ranih kandidatov. Nikogar pa ob tem ne briga, da je tako početje ilegalno. Zakon namreč prepoveduje, da bi se volilna propaganda izvajala izven dovoljenega roka, ki je 32 dni pred datumom volitev. Medtem pa ^ se nadaljujejo vsakdanji problemi, med katerimi je gotovo najbolj občuteno pomanjkanje varnosti. Ropi, napadi in umori sledijo iz dneva v dan. Prekupčevalci mamil napredujejo v svoji ofenzivi. Te dni je pritegnila pozornost izjava duhovnikov, ki opravljajo dušno pastirstvo v bednih naseljih (villas miserias). Enemu izmed njih celo grozijo s smrtjo, ker o tej zadevi preveč govori. Po vsem severu še naprej razsaja mrzlica dengue, čeprav o njej zadnje čase manj pišejo. Razumljivo: prašičja gripa je zatemnila domače težave. Nadaljuje pa se polemika med vlado in privatnimi ustanovami glede številk v gospodarstvu. Da inflacije po vladnih ugotovitvah ni, to že vemo. Sedaj se debata suče okoli industrijskega delovanja. Vlada ne priznava, da je v zastoju, saj beleži komaj par stotink nazadovanja, medtem ko Industrijska unija zagotavlja zastoj vsaj 8 odstotkov. Povratek sindikatov? Se še spomnite stare peronis-tične prakse, ki je predvidevala udeležbo v javnem življenju? Peronizem so sestavljale tri glavne veje: politična, sindikalna in ženska. Tudi na volilnih listinah je bilo sorazmerje enako: za vsako vejo tretjina kandidatov. Udeležba žensk je sedaj zakonsko zagotovljena v vseh strankah. Sindikati pa so bili potisnjeni v ozadje. Se bo kaj spremenilo? Seveda: čim bolj se bližajo volitve in se vlada zaveda nevarnosti poraza, tem bolj močno se slišijo zahteve sindikalistov, naj jim zagotovijo vredna mesta na kandidatnih listah. Zavedajo se potreb vlade in pritiskajo v najbolj primernem trenutku. Še več; sin glavnega tajnika CGT (Hugo Moyano) in vodja sindikata prevoznikov je celo zahteval, da ,,je že čas, da sindikati dobijo svojega ministra". Jasno je, da se bo po volitvah vlada vsaj delno spremenila. Bom med ministri zopet kak sindikalist? Morda. Najbolj verjetno pa je, da bo morala oditi ministrica za zdravje Gra-ciela Ocana, ki je zaradi denarja, ki ga nekontrolirano prejemajo sindikati, s temi v bojnem stanju. SLOVENCI V ARGENTINI 62. občni zbor društva Zedinjena Slovenija V nedeljo, 26. aprila je naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija imelo svoj redni letni občni zbor. To je vedno važen dogodek, saj poleg notranjega dela, ki se izraža v raznih kulturnih dogodkih, usmerjanju osnovnega in srednjega šolstva, vodenju osrednjega tednika, podpiranju mladinskega delovanja in organiziranju aktivnosti mladcev in mladenk ter skrbi za arhivsko in zgodovinsko področje, društvo tudi vodi Medor-ganizacijski svet in s tem koordinira delovanje Domov in organizacij celotne skupnosti. Dan se je začel v sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Daroval jo je g. Dane Vrečar za vse pokojne člane in odbornike ustanove. V cerkvenem nagovoru je tudi navezal evangeljsko misel te nedelje z našo organizacijo in delom za skupnost. Ob 11. uri se je začel 61. občni zbor v gornji dvorani Slovenske hiše. Predsednica Alenka Jenko Godec je pozdravila navzoče in ugotovila, da je zbor po društvenih pravilih sklepčen. Po začetni molitvi sledil izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila člana Stane Hrovat in France Jerovšek, ki sta bila soglasno potrjena; enako za preštevalca glasov Franci Korošec in Franci Žnidar. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Nato je podal poročilo tajnik Tone Mizerit in blagajničarka gospa Tonči Vesel. Svoja poročila so zaporedoma prebrali še odborniki-vodje posameznih referatov: kulturni referent Andrej Golob, mladinski referent Stanko Jelen, voditeljica šolskega referata Ani Klemen, za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, za tiskovni referat ga. Pavlina Dobovšek ter za zgodovinskega arh. Jure Vombergar. Najvažnejša poročila bodo objavljena v prihodnjih številkah našega lista. Končno je svoje poročilo podala še predsednica Alenka Godec. Njene misli so objavljene na uvodnem mestu tega izvoda. Po nekaterih vprašanjih in pojasnilih, je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrešnico odboru, kar so prisotni s ploskanjem storili. To pot so bila na vrsti volitve novega odbora za mandatno dobo 20092011. Predstavljena je bila samo odborova lista, ki je bila soglasno potrjena. V tej dobi bo še naprej vodila društvo gospa Alenka Jenko Godec, v odboru pa jo bodo spremljali: prof. Neda Vesel Dolenc, Lic. Franci Markež, arh. Jure Vombergar, Jone Mizerit, Antonija Vesel Re, Aleks^Šuc, Stanko Jelen, Franci Žnidar, Andrej Žnidar, Alenka Prijatelj Schifffrer, Terezka Prijatelj Žnidar, Ani Klemen, Marjana Batagelj, Angelca Klanšek, Metka Mizerit in Vinko Rode. Nadzorni odbor bodo sestavljali dr. Katica Cukjati, Božidar Fink in Pavlina Dobovšek; razsodišče pa arh. Marjan Eiletz in Lojze Rezelj. Dušni pastir je prelat dr. Jure Rode. Ob določanju članarine za tekoče leto je zbor sklenil, naj ostane enaka kot doslej. Pri slučajnostih se je govorilo tudi o vprašanju Federacije, ki naj bi bila ustanovljena v preteklem letu, pa do tega ni prišlo. V izmenjavi mnenj, ki jih je usmerjal dr. Andrej Fink, so se preučile razne možnosti. Govorilo se je tudi o razširitvi odbora ZS in vlogi Medorganizacijskega sveta. Vsekakor je zaključna misel izražala potrebo zadevne strukture, ki naj povezuje našo skupnost. Na tem se bo delalo v prihodnji dobi. S tem je bila snov izčrpana in predsednica Alenka Jenko Godec je z zahvalo prisotnim članom in z molitvijo, ki jo je vodil dr. Jure Rode, zaključila že 62. redni občni zbor. SLOMŠKOV DOM »lanska večerja ob 60-letnici slovenske šole V soboto 18. aprila je bil v slavnostno okrašeni dvorani, polni veselih omizij, odmeven družabno kulturni dogodek. Slikarska dela Toneta Kržišnika so krasila dvorano in še povzdignila slavje. Odbor nadaljuje z letnimi srečanji članov in prijateljev, združenimi z večerjo in priložnostnim programom. Letošnje leto odmeva ob praznovanju pomembne obletnice - 60 let slovenske šole v ramoškem okraju, jedra druženja rojakov, ki so sicer praznih rok a polni življenjske volje komaj prišli iz razrušene Evrope pa so že mislili za prihodnost: vzgojo mladega rodu. Večer je uved a podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc, napovedala program in pozdravila domače goste, še posebej pa predsednico krovne organizacije Zedinjene Slovenije Alenko Jenko Godec. Navdušujoče besede sta nato spregovorila predsednik Doma Marko Selan in domači dušni pastir Franci Cukjati. Podvodja šole in učitelj petja Marcelo Brula ter Marta Selan Brula sta nato predstavila z močno skupino šolarjev višjih razredov obširen izbor živahnih pesmi z orkestralno spremljavo (snemanje). Navdušeno petje mladih pevčkov je zaključila duhovita pesmica V Ramosu sem jaz doma. Petje so še popestrile recitacije in pa projekcija slik iz življenja otrok Slomškove šole v teku let. Za življenje organizacije so najpomembnejši njeni člani. Tega se zaveda tudi odbor Doma. Zato je tudi tokrat slovesno sprejel 16 novih članov in počastil s priznanji sedem zaslužnih članic, ki so skozi desetletja na različnih poljih naše skupnosti delovno sodelovale in tako doprinesle k duhovni in tvarni rasti Slomškovega doma: Pavla Kovač Škraba - gospodinjsko delo in odsek ZSMŽ, Ivanka Mali Rode - sodelovanje z dušnim pastirjem in šolo, Francka Trobec Javoršek - gospodinjsko delo ter sodelovanje pri kulturnem delu in šoli, Angelca Podržaj Kastelic - gospodinjsko delo in pri šoli, Saša Zupan Omahna -pouk in vodstvo pri šoli ter socialno delo, Anika Hočevar Škerlj - gospodinjsko delo, Andrejka Dolinar Hrovat - slikarsko delo in razstave ter politično narodne naloge. Nato je mladina postregla z domačo večerjo, dobro s koristnim pa je povezal vreden srečelov in prispeval h kritju stroškov in družabnosti. J.T. KNJIGE VINKO RODE Sodalitas ob stoletnici (2) 80 let „Nedelje" - slovenskega verskega lista na Koroškem: Simon Triessnig. ,,Prva Nedelja je izšla marca leta 1926. Do leta 1941, ko je bila ukinjena, je izhajala kot mesečnik. Prva številka po vojni je izšla za božič leta 1945. „Nedelja" od prelomnih osemdesetih let 20. stoletja do sodobnega koroškega verskega tednika 21. stoletja", je napisala Jerneja Jezernik, urednica lista od 2007. Kot pravi avtorica, so bila prelomna leta obdobje ,,zunanje-ga prepiha in notranjega plamena". Ko je 1977 umrl Jože Vošnjak, ki je dve desetletji urejal Nedeljo, ,,je urednikovanje po sili razmer, vendar z veliko mero vneme, strokovnosti in odgovornosti, prevzel Jože Ko-peinig". Zgodovina Sodalitete opogumlja za prihodnost: to je pogovor, ki ga je imela z g. Jožetom Kopeinigom, mag. Marija Vrečar. Takole pravi g. Jože o svojem delu:"Kot mlad duhovnik pred 41 leti si sploh nisem mogel misliti, kako se bom pozneje zaljubil v našo skupnost (Sodalitas), ki mi res veliko pomeni. (...) Tinjski dom slej ko prej vsako leto priredi več desetin duhovnih programov v obeh deželnih jezikih. Sodaliteta je dala meni pečat, da sem srečen v tej skupnosti ... Ob koncu tega pogovora naj še dodam: Če bi Sodalitete ne imeli že sto let, bi jo morali letos ustanoviti za nadaljnjih sto let!" Dokumentacija: 100 let Sodalitete presvetega Srca Jezusovega. Spet Marija Vrečar: Pregled celotne dokumentacije s komentarji, citati, zanimivimi podatki; obsega 125 strani. Naj navedem odlomek iz zapisnika ustanove iz leta 1948, ki me je posebno pretresel: ,,Na adventni sodalitetni sestanek 16. dec. 1948 so povabili tudi nadpastirja. 43 sodalov je veselo pričakovalo svojega protektorja. G. Knezoškof v svojem nagovoru (... ) nenadno preide na narodnostno vprašanje, o čemer govoriti smatra za svojo škofovsko dolžnost. Pri tem se krčevito drži pisma Leona XIII (1901) češko-moravskim škofom, (ki ga) po svoje raztol-mači, češ narodnostne pravice so zgolj privatne zadeve posameznika. (^) Narod kot občestvo ne pomeni nič in ni nosilec nikakih pravic...naj se sprostimo od herezije nacionalizma ter naj smo po Pavlovem...omnia omnibus... Naj opustimo idejo, da se imamo za poklicane, da skrbimo za ohranitev narodnega življenja. S tem je prejela oficijelni placet krškega knezoškofa Kajbičeva odredba iz l. 1941, glasom katere je večina navzočih poslušalcev bila vržena v Hitlerjeve zapore. Smisel in vsebina škofovih očetovskih besed sta očividno bila ta: Odpovejte se že enkrat svoji zapetosti in ne skušajte reševati na smrt obsojenih ... V nas pa se je ... veselo pričakovanje razblinilo v ogorčeni užalje-nosti in nepopisljivi, bridki razočaranosti ..." (str. 433, 34, 35). Da, tudi od strani cerkvene hierarhije Sodalitas ni bila vedno deležna razumevanja in podpore. Vendar je ustanova nadaljevala s svojim poslanstvom in doživela sto [et svojega obstoja, kljub razburkanim časom. Častitljivo 100-letnico je praznovala Sodaliteta na različnih prireditvah. V tem znamenju je potekala tudi tradicionalna glasbena revija „Koroška poje". V svojem pozdravu je predsednik Jože Kopeinig dejal: ,,Upanje je spomin, ki ga usmerimo v prihodnost." Slavnostni govor je imela Bernarda Fink, ,,ki je na posrečen način povezala navdih umetnosti z Božjim ustvarjalnim duhom," kot poroča kronist. Na nedeljo 25. junija 2006, so vsi jubilanti - Sodaliteta, Nedelja, Šolske sestre, Misijonska akcija in Katoliška akcija - skupno vabili na slavnostno prireditev v stolnici. V zadnjem delu Zbornika sledijo: Seznam predsednikov Sodalitete (9), člani Sodalitete, seznam avtorjev (10) ter že omenjeno imensko kazalo (12 strani). Kako naj zaključim ta pregled? Zbornik je monumen-talno delo, vanj je položenega veliko raziskovalnega dela, ljubezni, pa tudi strokovnosti. Marija Vrečar je v njem razvila svoj akademski profil kot zgodovinarka in teologinja, in nenazadnje globoko ljubezen do svojega naroda. Zbornik dokumentira stoletni boj koroških Slovencev za svoj obstoj. Tudi tokrat ugotovimo, da stojijo na braniku slovenstva duhovniki, predvsem člani Sodalitete. Vendar se bralec ne bo mogel ubraniti občutka, da je šel razvoj na Koroškem v teh sto letih, žal, nepovratno, v škodo slovenstva. V duhu žalovanja, ki ga izraža pesem Rož, Podjuna, Zila. PS: Za urednico Marijo Vrečar je bil Zbornik njeno zadnje veliko delo, zakaj kmalu po tem je hudo zbolela in umrla. Je tudi avtorica študije ,,Lambert Ehrlich: Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20." Objavila tudi ,,Winden - Krainer - Slowenen." Nazadnje je bila odgovorna za arhiv Dušnopastirskega urada za Slovence na Koroškem. V Družini sem bral njeno osmrtnico, zelo občuteno. Osebno pa sem zvedel za njeno smrt od njenega strica Daneta Vrečarja. Izguba mlade, talentirane in edine nečakinje ga je zelo prizadela. Naj velja tale zapis tudi kot priznanje njenemu nesebičnemu delu. (Konec) KAKO JE Z NAŠIM BRANJEM Svetovni dan knjige Vladimir Jurij Voršič -osemdesetletnik Unesco je 23. april dan razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Generalni sekretar Unesca Koičiro Matsuura je v tradicionalni poslanici opozoril na osvobajajočo vlogo branja. Matsuura je prepričan, da je knjiga tudi nujen pripomoček za opismenjevanje ter ob tem na spletni strani organizacije Unesco navedel podatek, da eden od petih ljudi na svetu ne zna niti brati niti pisati. Knjiga, tako generalni sekretar Unesca, ponuja možnost širjenja znanja, z njeno pomočjo se posameznik lažje vključi v družabno, politično in kulturno življenje. Ena vodilnih vlog organizacije Unesco je tudi širjenje znanja in kulture, zato se zavzema, da bi bile knjige dostopne po vsem svetu, saj imajo pravico do branja prav vsi. Ena od akcij, ki podpirajo takšno stal išče, je tudi svetovna prestolnica knjige. Letos je to Bejrut, za pri-h o d n j e leto pa je čast pripadla Ljubljani. Velike priložnosti, ki jo ponuja svetovna prestolnica knjige, se slovenska literarna scena dobro zaveda, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Pregl pa je v svoji lokalni poslanici vendarle opozoril na manj svetle plati bivanja, ki pa jih lahko reši tudi branje. ,,Ko so naši upi razigrano želeli planiti v brezmejno tretje tisočletje, nam je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Peščica ljudi se ni znala omejiti v svojem pohlepu, pozabila je na spodobnost in na soljudi. Svet, ki se mu je nasmihalo splošno blagostanje, se je zamajal. Mnoge sanje so se sesule v prah. Nenadoma se vsi sprašujemo: kako naprej in kam? Zdaj je čas, ko si moramo vzeti pravico do trenutka in pogledati v knjige. V vseh knjigah piše vse. Jih želimo spet vzeti v roke? Jih še znamo brati? Vredno je in treba je!," je zapisal predsednik DSP. Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je organizacija Unesco razglasila leta 1997. Ta dan, 23. april, je sicer datum smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, a ima tudi bolj veselo razsežnost, ob tej priložnosti si bralci poklonijo knjigo. Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni. Idejo je iz Katalonije prinesel pesnik Boris A. Novak in jo zaupal takratnemu predsedniku DSP Evaldu Flisarju. V Kataloniji si na praznik svetega Jurija že več desetletij podarjajo cvet in knjigo. Ideja z rožo se v Sloveniji sicer ni prijela, s knjigo pač. V libanonski prestolnici Bejrut, ki ga je Unesco razglasil za Svetovno prestolnico knjige 2009 (Beirut World Book Capital 2009), so se zbra i številni gosti -nemški in mehiški pesniki, francoski prozaisti, italijanski in egiptovski založniki, španski oblikovalci, švicarski ilustratorji ter nizozemski, alžirski, maroški, sirski, tuni-zijski in drugi knjigotržci. Bejrut je kot letošnja prestolnica knjige sicer pripravil okoli 120 dogodkov, od tega deset nosilnih projektov -od festivala mladih arabskih književnikov prek srečanj domačih in tujih literatov do preglednih knjižnih razstav in drugih dogodkov. Prav isti dan je pričel Mednarodni knjižni sejem v Buenos Airesu, in organizatorji trdijo, da je ponudba knjig raznovrstna in, da vsak bo lahko našel svojo knjigo v dobri ceni. Vprašanje, ki se takoj po tem stavi je, če sploh še beremo in kaj beremo. Iz odgovora odstranimo skripta ali knjige, ki jih moramo prebrati za predmete v šoli ali univerzi, časopisje in elektronske pošte in se ta svet skrči, a ne ostane prazen. Seveda je kakšna kratka pripoved, povest, ali daljši roman. Torej odgovor je pozitiven: beremo! In lahko še dodamo, da tudi razumemo kar je napisano na listih. Kaj pa s slovensko knjigo med nami? Če primerjamo današnje stanje z začetki naše skupnosti, je izid gotovo negativen. Koliko se je tedaj pisalo, zalagalo in bralo! A ni še vse zamujeno. V družini je tisti prostor, kjer se še lahko reši položaj in vzbudi ljubezen do knjige, do branja. Naj bo format klasičen ali moderen, naj bo knjiga papirnata ali elektronska, dobra knjiga je še vedno najboljši prijatelj! STARI SLOVENSKI OKUSI Gibanice so znane po vsej Slovenjji, doma pa so zlasti na Štajerskem in v Prekmurju. To je okusna večplastna dobrota, namenjena tako sladkosnednim kot res lačnim. Gre za pogačo iz tankega testa v več plasteh z različnimi nadevi; od samega sira pa vse do sira, jabolk, smetane, orehov in maka. Večini od nas je sicer najbolj znana prekmurska gibanica, zato smo v nadaljevanju raje posvetili prostor tistim malo manj znanim, a vseeno pregrešno dobrim gibanicam. PRLEŠKA GIBANICA Sestavine: 1 kg. bele mehke moke, 2 jajci, 1 žlica sončničnega olja, voda, sol. Nadev: 1,5 kg skute, 700 cm3 kisle smetane, 4 jajca, 250 g masla, 100 g sladkorja, 200 g rozin, maslo za mazanje. Iz sestavin naredimo vlečeno testo in ga razdelimo na 8 delov. Skuto, 300 cm3 smetane, jajca, sladkor in rozine premešamo. V poma-zan pekač damo vlečeno testo in ga pomažemo z raztopljenim maslom. Na to damo še eno plast vlečenega Večplastni užitki testa in ga premažemo s tretjino nadeva. Na nadev damo testo in ga spet premažemo s tretjino nadeva. Gibanica mora tako imeti tri nadeve iz skute, na vrhu pa dve do tri plasti testa premazanih z maslenimi premazi. Gibanico nato prelijemo s preostalo smetano in maslom ter jo spečemo v pečici. HALOŠKA GIBANICA Sestavine: 600 g moke, 2 dag kvasa, 1 jajce, 50 g masla, 200 cm3 mleka, sol. Nadev: 500 g skute, 2 jajci, 300 cm3 kisle smetane. Iz moke, kvasa, jajca, masla in mleka ter soli naredimo kvašeno testo. Pregneteno testo pustimo nato pol ur počivati. Medtem pripravimo nadev, tako da v skledi pomešamo skuto, jajci, malo soli in 200 cm3 kisle smetane. Testo razvaljamo v debelini pol centimetra, obložimo z njim pekač in ga namažemo z nadevom. Rob testa zvije-mo po premazu navzgor (okoli 2 prsta na široko). Gibanico prelijemo z ostankom smetane in jo spečemo v pečici. Nasvet: nadevu dodamo še 300 g zmletih orehov ter 2 žlici medu ter pripravimo po istem receptu. AJDOVA GIBANICA Sestavine: 1 kg ajdove moke, 0,5 l slanega kropa, 100 g masla. Nadev: 400 g skute, 300 cm3 kisle smetane, 4 jajca, sol, 100 g sladkorja, maslo za mazanje. Ajdovo moko poparimo s slanim kropom. Dodamo maslo in oblikujemo testo, ki ga tanko razvaljamo, premažemo z nadevom, zvijemo in spečemo na dobro pomazanem pekaču. Nadev naredimo tako, da vmešamo skuto, jajca, maslo in smetano. Vir: Zdrava slovenkuhinja, Ljubljana, 2001. Pred nekaj dnevi, je Vladimir (Vladko) dosegel to zanimivo življenjsko številko. Rojen je bil v Celju, 12, aprila leta 1929, kot četrti otrok v družini mame Libuše Fanfulove, Čehinje, in očeta Alojzija. Imel je sestro Bogdano in brata Milivoja, rojena na češkem, kjer je družina nekaj let prebivala, saj je prva svetovna vojna očetu Alojziju prekinila študije prava v Pragi in jih moral šele po njej dokončati. Ko je leta 1922 doktoriral iz prava, se je družina naselila najprej v Mariboru, kjer je bil rojen Drago, zatem pa v Celju, kjer je bil rojen še Vladko. Komaj štiri leta staremu otroku je umrla mama na posledicah pljučnice. Leta pozneje se je na dom poročila Terezija Tomšič. Poleg mamine smrti, se je vrstila še Milivojeva, ki je po nesreči, ko je šel kot prostovoljec k vojakom, umrl leta 1939. Ko so Nemci vdrli v Celje so očetu, ki je bil predsednik Velikega Celja, župan, zasedli pisarno, vse zaplenili in še njega dali v zapor. K sreči so lahko vsi zbežali v Ljubljano, nato pa v Avstrijo, kjer je Vladko dokončal srednjo šolo in začel univerzitetne študije. Brat Drago je bil vrnjen in umorjen kot tisoče drugih slovenskih žrtev. Po begunstvu v Avstriji, se je družina vselila v Argentino. Tukaj je, kljub težavam z jezikom, kmalu položil izpite na ,,Colegio Nacional de Buenos Aires" in si odprl pot na univerzitetne študije, sicer inženerijo, kar je po treh letih zapustil. Istočasno se je zaposlil kot pleskar. Bil je zelo aktiven delavec v slovenskih organizacijah in kot univerzitetnik sprejel prvo predsedništvo Slovenskega Akademskega Društva. Pri mladinskih srečanjih je spoznal Mir-janko Bajlec in se z njo leta 1958 poročil. Zrasla je lepa družina petih otrok. Medtem je neutrudno služboval v tekstilnem podjetju, študiral na buenosaireški univerzi in diplomiral kot ,,Licenciado en admi-nistracion de empresas". Napredoval je kot profesionalec, izpopolnjeval študije z različnimi kurzi. Zelo rad je poučeval in to še po upokojitvi na univerzah UADE, ITBA, dajal različne kurze na INTI, itd. Deloval je tudi med Slovenci in bil predsednik odbora staršev v osnovni šoli v San Martinu, profesor slovnice na srednješolskem tečaju Marka Bajuka in odbornik v slovenskem domu v San Martinu. Sedaj je pa rad v krogu sinov, hčera in posebno še vnukov, ki hodijo radi na obisk k starim staršem. Še vedno goji slikarstvo, podvržen je pisanju spominov na mlada leta v Sloveniji in zanimivosti okolja tiste življenjske dobe. Dragi Vladko, ker si dober prijatelj, mož in oče, te imamo vsi tvoji zelo radi in želimo veliko božjega blagoslova na mnoga leta. m. v. G. JOŽE RAZMIŠLJA Živeti zase To ni dovolj! To tudi ni pravi namen našega življenja. Nihče ne živi sebi in nihče sebi ne umrje. Samo Bog je mogel in smel reči te besede. Samo On živi zase, ker je Bog, ker je vse. Ni odgovoren nikomur in ni večjega od Njega. ,,Jaz sem, ki sem". Od nas pa nihče ne sme ponoviti Kajnovih besed: ,,Ali sem jaz varuh svojega brata?" Jezus sam je rekel: ,,Glej, prihajam, da izvršim tvojo voljo". In Mariji je dejal tako nerazumljive besede: ,,Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?" Hotel je reči, da niti On ne živi samo zase. To je ravno namen življenja vsakega izmed nas. Ne živeti samo zase. Z drugo besedo: ne biti samotar. Vsi smo na nek način varuhi svojih bratov. Nihče ne živi samo zase. Od Stvarnika smo vsi prejeli družbeno in družabno naravo. In prav ta nam pove, da živimo in delamo tudi za druge in oni za nas. Samo to je pravilno gledanje na življenje in na njegov namen. Nihče ne sme reči: ne potrebujem nikogar in od nikogar ničesar. To ne drži. Eden za vse in vsi za enega. In samo to je pravilno. Živim za Boga, ker sem od Njega in Zanj ustvarjen. Če ne bi bilo Njega, tudi mene ne bi bilo. Zato je dejal sveti Avguštin: ,,Zase si nas ustvaril, o Bog". Oče in mati ne smeta misliti in živeti samo za sebe. Živita in se žrtvujeta za svoje otroke in s tem skrbita tudi za sebe. In veliko poklicev ima prav to in bolje služijo drugim in skrbijo za druge. V naši skupnosti imamo veliko zgledov, ko ljudje skoraj živijo in delajo več za druge kot za sebe. Človek, ki živi samo zase in ga drugi ne zanimajo, je sebičnež in koristolovec. Vedno napeljuje vodo samo na svoj mlin. Posnemajmo tiste velike ljudi, ki so na sebe skoraj pozabili, da so lahko in več oni bili in delali za druge, tudi za slovenski narod. Najdemo jih povsod, vseh starosti in poklicev, ki jim je življenje bilo sveto in so dobro izrabili svoje sposobnosti. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NA DELO BREZ DOVOLJENJA Belgija bo maja odpravila omejitve na svojem trgu dela, ki veljajo za delavce iz Slovenije ter še sedem vzhodno- in srednjeevropskih držav iz širitve 2004, so potrdili na belgijskem zunanjem ministrstvu. Delavci iz teh držav bodo lahko od 1. maja svoj poklic v Belgiji opravljali, ne da bi jim bilo treba pridobiti delovno dovoljenje. ZLATI GROB V KRANJU V arheoloških najdbah na grobišču v kranjskem Lajhu so arheologi našli še en zlati grob. V njem so namreč poleg koščenega glavnika in pasne spone med drugim našli tudi zlat obesek s štirimi alamandini (poldragi vijoličasti kamni). Obesek je zahodnogermanski, kar "še enkrat potrjuje bogastvo tukajšnjih prebivalcev iz 6. stoletja," pojasnjuje vodja izkopavanjJosipovič. Poldragoceni kamenčki so po obesku razporejeni v obliki križa, kar je znak krščanske simbolike. Pod desnim komolcem so arheologi našli enorezen koščen glavnik, levo od glave pa torbico z ženskimi pripomočki, v kateri sta bili dve pinceti, kresilo in škarje. Kot je še dejal vodja arheoloških izkopavanj, gre za grob pod grobom oziroma nadstropni grob iz sredine 6. stoletja. Najdeno okostje kaže, da je šlo za žensko, staro med 20 in 30 let. boljSe in slabSe napovedi Mednarodni denarni sklad (IMF-FMI) Sloveniji v objavljeni gospodarski napovedi 2009 napoveduje zmanjšanje obsega bruto domačega proizvoda (BdP) za 2,7 odstotka. Gospodarska rast naj bi se vnovič vrnila leta 2010, ko bo po napovedih sklada znašala 1,4 odstotka. Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je predstavil poročilo o razvoju za leto 2009, v katerem ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih skozi hitro gospodarsko rast sicer uspešno dohitevala povprečni BDP Evropske zveze, vendar pa se bo brez ustreznih strukturnih sprememb v gospodarstvu to dohitevanje upočasnilo. Umar v poročilu, ki spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije iz leta 2005, ugotavlja, da je Slovenija v letih gospodarske konjunkture uspešno dohitevala povprečni BDP EZ in tako v lanskem letu po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat dosegla ce o 92 odstotkov BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči v sedemindvajseterici. UMRL JE BOŽO KOS V 78. letu starosti je 19. aprila umrl znani ilustrator Božo Kos. Kos (brat pesnika p. Vladimirja Kosa na Japonskem) je bil eden najbolj prepoznavnih in inovativnih slovenskih ilustratorjev, znan kot izvrsten satirik in dolgoletni urednik revij Pavliha in Ciciban. PO SVETU praSičja gripa Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja izbruh prašičje gripe v Mehiki, se bodo predvidoma v četrtek na nujnem zasedanju sestali ministri za zdravje držav članic Evropske unije. Kot je sporočilo češko predsedstvo povezave, bodo na zasedanju uskladili evropske ukrepe proti smrtonosnemu virusu. Na zasedanju naj bi sodelovala tudi evropska komisarka za zdravje Andrula Vasiliu. hrvaSka pot do EU Reforme, ki jih mora Zagreb še izvesti na svoji poti v Evropsko unijo, bodo najverjetneje bolj upočasnile približevanje Hrvaške povezavi kot spor glede meje s Slovenijo, je v pogovoru z novinarji v Zagrebu dejal vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert. Po njegovih besedah mora Hrvaška še veliko postoriti na področju pravosodja, ladjedelništva in kmetijstva, hkrati pa je zelo pomemben element tudi sposobnost države, da opravi s svojo preteklostjo, kar zadeva njeno sodelovanja s haaškim sodiščem za vojne zločine, kot tudi sojenje vojnim zločincem, proti katerim poteka proces na Hrvaškem. EKVADOR Ekvadorski levičarski predsednik Rafael Correa praznuje veliko zmago, saj je sodeč po neuradnih rezultatih po treh četrtinah preštetih glasovnic na nedeljskih predsedniških volitvah zanj glasovalo okoli 50 odstotkov volivcev. Obeta se mu, da bo po 30 letih prvi ekvadorski predsednik, ki bo izvoljen že v prvem krogu volitev. ISLANDIJA NA LEVO Islandska volilna komisija je potrdila, da se je po 18 letih vladanja konservativne Neodvisne stranke na Islandiji zgodil obrat na levo. Socialni demokrati so na parlamentarnih volitvah prejeli skoraj 31 odstotkov glasov, njihovi koalicijski partnerji Levo zeleno gibanje pa slabih 22 odstotkov. Prihodnja Islandska vlada bo sicer imela težko nalogo, saj bo morala državo izkopati iz globoke finančne, gospodarske in politične krize, ki je SLIKARSKA RAZSTAVA SKA Razstava tu v tujini vzgojenih in po večina tukaj doraslih umetnikov, ki se je vršila prejšnjo soboto in nedeljo, je obsegala 39 del, od teh 33 olj, 3 tuše, 2 akvarela in 1 pastel. Bila je zaradi manjšega števila slik bolj pregledna od lanske razstave. Vtis, ki so ga dobili na razstavi gledalci, je bil velik napredek od lanskega leta in to vkljub manjšemu številu učiteljev in prav koncentraciji razstavljavcev na skoraj izključno oljnate slike ... Razstavljali so dela: Ivan Bukovec, Anton Kržišnik, Andrej Makek, France Papež, Darko Šušteršič, Jure Vombergar in Metka Žirovnik. M. Marolt SLOVENCI V ARGENTINI I. prosvetni večer Društva Slovencev je bil v soboto 25. aprila v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Predaval je g. J. Hafner o satelitih in Luni. Potem ko je predstavil prave satelite, planete, je predavatelj orisal sedanje stanje v človeških poskusih, vstopiti v vsemirski prostor. ... Predavanje so spremljale skiop-tične slike. Projicirane so bile dovršeno z novim in modernim epidiaskopom, ki si ga je nabavilo Slovenski dušno pastirstvo iz Sev. Amerike. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Mehleta Antona in njegove žene ge. Marije roj. Habič, v Lanusu se je rodil sin prvorojenec. — V družini g. Feliksa Urankar-ja in njegove žene Jelene roj. Žitnik so pa dobili 18. aprila t. I. sinčka. Čestitamo! SAN JUSTO Društveno življenje v San Justu je zelo razvito. Zlasti je v mesecu aprilu ponovno oživelo športno življenje v Našem domu v zvezi s pripravami za nastope pri športnih prireditvah, ki so vključene v Slovenski dan. Dne, 7. aprila je odbojkino igrišče dobilo novo razsvetljavo, tako, da bodo vsem članom, ki jih veseli odbojka, omogočili treningi v večernih urah, enako tudi seveda večerni športni nastopi in tekmovanja. Upamo, da bo ta pridobitev potegnila za seboj veliko naših prijateljev, in bomo tako mogli v naših prostorih videti nove obraze, ki do sedaj niso prihajali, ker pač ni bilo zadostnih udobnosti za športno delovanje. ... Svobodna Slovenija, 30. aprila 1959 - 18 RESUMEN DE ESTA EDICION Islandijo potisnila na rob bankrota. DOGOVOR Rusija in ZDA sta s srečanjem v Rimu zagnali pogajanja, katerih cilj je doseči dogovor o nasledniku pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja iz obdobja hladne vojne. Šlo je za prvi uradni stik o tem vprašanju med delegacijama. Po prvem srečanju naj bi se zdaj ameriški in ruski pogajalci sestajali redno. Dogovor naj bi bil dosežen še pred iztekom veljavnosti sporazuma, prvo poročilo o napredovanju dogajanj pa predsednika pričakujeta julija. Ameriški predsednik je zmanjšanje jedrskega orožja postavil med svoje prednostne naloge, naklonjenost ideji pa je pokazala tudi Rusija. PROTEST STUDENTOV Zagrebškim in zadrskim študentom so se pri protestih proti šolninam pridružili še študenti v Splitu. Akcijo pa bodo razširili še na preostale fakultete, dokler ne bodo dosegli svojih ciljev: brezplačnega šolanja za vse, ki pravočasno opravijo svoje obveznosti. Na Dunaju pa zaradi odprave dni brez pouka protestira približno 20 tisoč učencev in dijakov. Odprava teh dni, do katerih so bili do zdaj upravičeni poleg počitnic, je posledica kompromisa med ministrstvom za šolstvo in učitelji, ki niso pristali na podaljšanje delovnega časa za dve uri in pol na teden. LOS LIMITES CON CROACIA Como es de conocimiento de nuestros lectores, Eslove-nia y Croacia mantienen una larga disputa Iim^trofe. Un acuerdo inicial entre ambos pa^ses fue luego ignorado por Croacia, llegandose a un punto muerto. Ahora Eslovenia cuestiona la entrada de Croacia a la Union Europea, hasta tanto se aclaren los puntos en cuestion. Esta semana el comisario europeo para la incorporacion de nuevos pa^ses, Olli Rehn, formulo una nueva propuesta, que por declara-ciones de ambas partes se acerca bastante a un punto de posible coincidencia. (Pag. 1) GRIPE PORCINA Eslovenia tambien se prepara ante un posible caso de gripe porcina. El Instituto esloveno para la proteccion de la salud mantiene contacto con la Organizacion mundial de la salud y otras organizaciones, para actualizar los datos respecto del nuevo virus. La enfermedad se contagia entre las personas a traves de la saliva, ya sea al toser o hablar en voz alta; el principal consejo es taparse la boca al toser y lavarse frecuentemente las manos con jabon. El virus de la gripe porcina es una nueva combinacion que hasta ahora no se conoc^a en el mundo. Aun no existe vacuna contra la enfermedad por eso recomiendan extremar las medidas de higiene y no estar en contacto con quienes ya se encuentran infectados. La enfermedad no se transmite al ingerir carne de cerdo cocida. Los primeros casos se detectaron en California, Texas y Mexico. En Espana se conocio el primer infectado del continente europeo. Las autoridades recomiendan no viajar a las zonas afectadas. Los s^ntomas son similares a las gripes comunes: alta temperatura corporal, tos, dolor de cabeza, cansancio, nariz tapada y falta de apetito. Los casos tambien presen-taron malestar estomacal, vomitos y diarrea. Aun no hay vacuna para esta mutacion del virus. Ante la posibilidad de haber estado en una zona afectada y tener s^ntomas gripales, se recomienda visitar al medico. (Pag. 1) ^QUIEN ES INDEPENDIENTE? En los diarios de Argentina se lee sobre la preocupa-cion de la dependencia del paco entre los jovenes, las declaraciones de los sacerdotes respecto del paco en las villas... En Rakovnik, el Dr. Bernard Špacapan brindo un charla sobre otra dependencia, Internet. Casi no hay punto de comparacion entre el consumo de paco e Internet. Pero en ambos casos se cae en la dependencia. Hay muchas otras dependencias/enfermedades como el alcohol, el trabajo, la comida, el juego de azar. La adiccion a la tecnoIog^a, no esta catalogada aun como enfermedad, pero seguramente entrara dentro de ese grupo en los anos venideros. ^Cömo ayudar a superar esta adiccion? Las recetas son sencillas como p. ej. no dejar a los ninos menores de 10 anos solos frente a la PC. Que esta este en un espacio comun de la casa, a vista de todos. Tambien debe ser claro el l^mite de tiempo, para todos los integran-tes de la familia. El acento debe estar puesto en el correcto uso de la herramienta tecnologica y no en la sencilla e ineficiente prohibicion de navegar por Internet. (Pag. 2) ASAMBLEA GENERAL El domingo 26 de abril se realizo la Asamblea General de la Asociacion Eslovenia Unida en el Centro Esloveno capitalino. La presidente Alenka Jenko Godec recordo algunos de los puntos sobresalientes del pasado ano como fue la visita del secre4tario de gobierno Zorko Pelikan y la celebracion de los 60 anos de la Asociacion. En sus palabras tambien expreso la preocupacion y el orgullo por los cursos de idioma esloveno. Durante la Asamblea tambien se leyeron los informes de cada subcomision. Posteriormente se realizo la votacion para la nueva Comi-sion Directiva de la Asociacion Eslovenia Unida. (Pags. 1 y 3) CENA DE SOCIOS El sabado 18 de abril se realizo la cena anual de socios del centro eslovenos de Ramos Mej^a que este ano celebra los 60 anos del curso de idioma esloveno. En el salon se expusieron los trabajos del artista Tone Kržišnik. El numero cultural incluyo canciones, poes^as y la proyeccion de imagenes del curso esloveno. El Centro recibio nuevos socios y premio a otros, por su trabajo y dedicacion. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Jenko Godec, Vinko Rode, Jernej Tomazin in Pavel Brula. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O