Naročnina anevnn Iztlnjn co državo SHS mesečno 20 Dtn polletno 1Z0 Din celoletno 240 Din za Inozernsfvo mesečno 35 Din nede jsltu Izdala celote no vJugo-tlavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peill-vrsln mnll oglasi po 1 30 ln 2 D, veCf! oglasi nad 43 mm vU(n« po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniSkcindelu vršilca po lo Dlo g Pn veCiem o narožtlu pcpusl Izide ob 4 r jul, n| razen ponde))Ka In dneva po prezntku —■.Il I H. I ■ ■ ■il--Ir. rt Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. «'lil lioltopls i se ne vraCafo, nct ranici rana plima ae ne snrciemafo UrednISIva telefon Stev. SO. upravnlitva Stev. 328 Polffičeu lisi sza slov&nstei narodi Uprava le v Kopltar/evl ul.il. 6 ^ Celcovn 1 račun z Clubllana štev. lO.O SO In 10.349 aa Insrrate, Sara/evoit. 75U.1, T.anreb it. 39.011. Praga ln »umi/ At. 24.797 Božič 1926. Na sveti večer se bedo naše misli zatopile v poezijo božičnega oznanila o miru na zemlji. In premišljevali bomo, koliko odgovarja realnost blagovesti, ki eo jo peli nebeški duhovi ob rojstvu Božjega deteta. Na zunaj vlada po vsem izomikanem svetu z malimi izjemami mir, in prizadevanja, da se ohrani, so velika. Pogoji pa, ki so nujno potrebni, da bi ta prizadevanja za trajnim mirom bila tudi uspešna, tudi danes še izdaleka niso dani. Globoko zopet v človeške umove pronlkuje zavest, da je treba postaviti vse življenje na temelje krščanske vere, srca so razpoložena z:. polni preobrat v tem smislu in manifestacije milijonov za katelištvo so tako iskrene, sijajne in pretresljive, da se nihče ne more ubraniti vtisa, da stojimo pred izrvanrednim pojavom obnavljanja notranjega življenja veli' ega dela človeštva. Podobne smeri se pojavljajo tudi izven naše Cerkve ter se odražajo daleč izven njenega območja v obliki odvračanja od materia-lizma prejšnje dobe. Vendar pa javno življenje teče še vedno večalimanj naprej po starih tirih, pojmovanje o bistvu in nalogah države je še vedno tako pogansko kakor je bilo, in v praksi je makijaveJizem slejkoprej splošno udejstvujoča se metoda. Socialna nasprotja ločujejo v nezmanjšani ostrosti človeštvo v dva neizprosno sovražna tabora in mednarodni odnošaji so še zelo oddaljeni od ideala skupnosti vsega človeštva, temelječe na krščanski veri in etiki. V tem oziru bo treba še ogromnega dela in prizadevanj, da bo obnovi posameznikove duše v njenih globinah, duševnemu preobratu ln pretresu sledilo tudi preoblikovanje javnega življenja v vseh njegovih panogah in Izrastkih, Vsi ti problemi, ki oznamenujejo sedanji 5as, razgibujejo seveda tudi dušo slovenskega naroda. Toda usmeritev slovenske duše je veliko stalnejša, jasnejša in sigurnejša nego drugih veliko številnejših in kulturno starejših narodov. Ogromno kulturno delo, ki ga je izvršilo in vrši dalje katoliško narodno gibanje, je naše ljudstvo obvarovalo pred mnogimi zmotami, da je ostalo zdravo Ln da se lažje duhovno orijentira v velikih pretresljajih današnje dobe. Slovensko ljudstvo bo letošnji Božič kljub veliki gmotni bedi in političnim nepri-likam, ki stalno razburjajo državo, lahko pra. znovalo vsaj s ponosno zavestjo, da je v svojem jedru ostrlo pošteno, da se od nobene sile in pritiska ni dalo odvrniti od svoje poti, da ga zgledi politične nemoralnosti okoliša, v katerem živi, niso demoraliiirali. Slovenski narod ni kapituliral ne pred grožnjami ne pred nasiljem ne pred zvijačnimi vabami in je ostal zvest tako svojemu kulturnemu krščanskemu programu kakor svoji slovenski narodni tradiciji. Odpadli so posamezniki in to ne najboljši, izneverili so se narodu in njegovim idealom nekaterniki, ki malo štejejo, usuli so se z drevesa samo suhi listi, ki jih meče veter eemintje, dokler ne bodo popolnoma zgnili. In mnoge obhaja tihi sram, da so se dali zapeljati, in v marsikom se že zbuja kesanje izgubljenega sina. In celo zagrizeni in načelni sovražniki slovenskega imena in slovenske narodne biti •o prisiljeni počasi preobračati svojo zastavo. Ze na današnji Božič moremo mirno reči, da je slovenski narod svoj boj izvojeval zmagovito. Vsak danes ve, da Slovencev kot naroda ni mogočo izbrisati, njihovega narodnega razvoja ustaviti, jih z nasiljem pokoriti in jih gnesti, kakor bi ee komu zljubilo. Nismo Slovenci iz takega testa! To smo dokazali s svojo potrpežljivostjo, zdravo trmo in nezloinljivost-jo, da si bo zelo zelo premislil, kdor bi hotel še nad nami poizkusiti svoje eksperimente. Pa četudi pridejo še težave, slovenski narod se jih ne bo ustrašil. Premagal jih bo kakor je vse prejšnje. S to zavestjo bomo praznovali danes sveti večer. Vlada še vedno ni sestavljena. BELGRAD, 23. dee. (Izv.) Mandatar krono g. Uzunovič jc danes storil prve korake, da bi izvršil nalogo, ki mu jo je poverila krona. Ker ima sedaj nevezan munilat, to je, da lahko sestavi delovno vlado negloue na stranke in ne-glode na število strank, se splošno misli, da so mora kriza kmalu končati in da bo g. Uzu-no i storil vse, da v najkrajšem času sestavi takšno vlado. Radikalni klub mu je dal v tem pogledu popolnoma proste roke in izrazil samo svojo muenje glodo nekaterih strank, s katerimi bi radikalni klub najraje sodeloval. G. Uzunovič jo danes dopoldne najprejo pozval k sebi zastopniko demokratskega kluba. Z ozirom na to je imel g. Davidovi« pred tom sejo, na kateri je prišlo do precej osbrih razprav med obema strujama, in sicer med struio, ki jo za vstop v vlado pod malenkostnimi pogoji, in med strujo, ki je v principu skoraj proti vstopu. Ker principielno no more biti proti vstopu, postavlja tako težavne pogoje, da jih mora g. Uzunovič odbiti. Takšne vesti o sporu v demokratskem klubu so s posebno vnemo širili agenti samostojnih demokratov, ki so celo vedeli pripovedovati najrazl čnojšo podrobnosti. Pri mero-dajnih demokratskih voditeljih smo se o tem poučili in zvedeli, da te vesti no odgovarjajo resnici. Nasprotno je res, da je v demokratskem klubu popolna enotnost pogledov na sedanji položaj. Kar se tiče toga, da jo demokratski klub za pogajanja z Uzunovičcm določil in pooblastil g. Marinkoviča, je vzrok samo v tem, da je na včerajšnji seji radikalnega kluba ravno g. Uzunovič predlagal, da naj se klub z mandatarjem g. Davidovičem sploh ne pogaja. Zato je povsem razumljivo stališče demokratskega kluba, da na ponovna pogajanja s sedanjim mandatarjem g. Uzunotičem no pošilja svojega voditelja g. Davidoviča. G. Davidovič je tudi osobno odklonil Uzunovičcvo vabilo. G. Voja Marinkovič jo nato obiskal g. Uzunoviča in dal časnikarjem sledečo izjavo: »Ker je g. Uzunovič davi obvestil g. Davidoviča, da jo od Nj. Vel. kralja dobil mandat aa sestavo delovne vlade in da želi sporazuma z Demokratsko zajednieo o programu novo vlado, jo klub po poročilu g. Davidoviča in na njegov predlog mene pooblastil, da dam g. Uzunoviču odgovor v i menu Demokratsko zajednice. O svojem razgovoru sem nato obvestil naš klub, ki je vzel razgovor na znanje. Pooblastil mo je, da v sporazumu z g. Spahom nadaljujem pogajanja % gospodom U z t; no vitem, kakor bi bilo potrebno.« Že iz tega komunikeja so je videlo, da šanse za sporazum med g. Uzunovičcm in Demokratsko zajednieo niso velike. Popoldne je g. Uzunovič ponovno pozval k sebi g. Marinkoviča. G. Marinkovič je vztrajal pri stavijo-nih zahtevah, nakar mu jo g. Uzunovič naznanil, da zahtev no moro sprejeti, in da misli, da so postala nadaljnja pogajanja med njim in Demokratsko zajednieo nepotrebna. Tudi g. Marinkovič je sam dal o tem naslednjo izjavo: »Popoldne sem so drugič sestal z gosp. Uzunovičcm. Ugotovila sva, da so pogajanja o sodelovanju Demokratske zajednice v njegovi vlsdi, ki bi jo naj sestavil on, trčila na iste težavo, kakor prejšnja. S tem so so nadaljnja pogajanja prekinila.« G. Uzunovič se jo nadaljo tekom dopoldneva pogajal z g. STJEPANOM RADIČEm. Pogajanja so bila prav kratka, kar jo razumljivo, kajti radičevci so pripravljeni stopiti v vlado za vsako ceno. Tudi tokrat ne stavlja g. Stjepan Radič nobenih pogojev, marveč jo g. Uzunoviču izjavil, da je njegova iskrena želja sodelovati v vsaki vladi pod vsakim pogojem. G. Uzunovič je to vzel na znanje in je o tem obvestil radikalni klub. V radikalnem klubu so jo pojavilo mnenje, da bi so g. Uzunovič z g. Stjepanom Radičem nikakor no smel pogajati, kaj šele sprejeti njegovo stranko v vlado. Misli se, da so jc g. Stjepan Radič i dosedanjim svojim delovanjem, posebno s svojimi nastopi popolnoma diskvalificiral in da bi njegovo sodelovanje v vsakršni vladi samo ote-žovalo normalno delovanje vlade in bi bilo v škodo države in ljudstva. To klubovo mišljenje jo prišlo zelo močno do izraza. Posamezni ugledni člani so odločno izjavljali, da so bo g. Stjepan Radie moral ozirati na to mišljenje, Z ozirom na to mislijo, da je vsaka kombinacija z g. Stjepanom Radičem izključena. Lc v skrajnem slučaju, fe g. Uzunovič z ozirom na to, da so se prekinila pogajanja z Demokratsko zajednieo, no bi mogel dobiti nobeno drugo skupine, bi prišel t poštev g. Stjepan Kadil i ivoio stranka, Popoldne sta g. Veja Marinkovič in g. dr. Spaho v Jugoslovanskem klubu obiskala gosp. dr. Korošca in ga obvestila o dosedanjem poteku svojih pogajanj z g. Uzunovičcm ter o pogojih, ki sta jih stavila g. Uzunoviču in končno tudi o tem, da so sc pogajanja z g. Uzunovičcm prekinila. Žc tekom teh razgovorov je g. Uzunovič prosil g. Korošca, da bi ga obiskal. Okrog 5. ure jc g. dr. Korošec odšel v predsedništvo vlade k g. Uzunoviču, kjer je ostal dolgo časa. O razgovoru " g. Uzunov čem jc g, dr. Korossc izjavil časnikarjem naslednje: »G. Uzunovič mc je obvestil, v katerem stadiju se na temelju njegovega mandata nahajajo pogajanja. Ker sc ti razgovori še niso dokončali, so še vedno možne razne rešitve in mandatar krone me jo prosil, naj ga po posvetovanju s svojim klubom in političnimi prijatelji jutri zopet obiščem ter obvestim o našem mišljenju.-.« G. Uzunovič je nato odšel v dvor, kjer jc Nji V. kralja obvestil o dosedanjem poteku pofgajsnj in o možnih kombinacijah, ki bi sc na podlagi dosedanjih pogajanj kliko ustvarile. Po naših informacijah iz radikalnega kluba bi bile te kombinacije sledeče: Prva kombinacija bi bila Uzunovič - Ko-rošec-Radič. Ta kombinacija bi bila številčno najmočnejša. Obenem bi bil azslo močna, ker bi bili v njej zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovcnccv. Z ozirom na g. Radiča je ta kombinacija zelo malo verjetna, ker je zelo težko, da bi radikalni ldub po njegovem napadu na pokojnega Pašiča in po njegovem dosedanjem delovanju in neprestanem oviranju normalnega delovanja dosedanjih radikalno - radičev-r&lh vlad hotel še nadalje ©stati z njim v ■v! udi. Druga kombinacij?., ki jo radikali najbolj forsirajo in katero smatrajo kol najbolj zdravo, je kombinacija Uzunovič - Korošec - Jovanovič - Nikič. Ta kombinacija sicer številčno nc bi bila tako močna, kakor prva, vendar se misli, da bi bila za delo bolj sposobna, hitrejša in solidnejša, kakršna je baš potrebna v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah. Radikali se posebno zavzemajo za to kombinacijo, S tem bi se približali obe radikalni siru ji Jovanovič in oficielci radikali. Nadalje mislijo, da bi bila ta kombinacija po enotnosti v pogledu ca razne probleme najbolj solidarna. Nekateri radikali so tudi mnerja, da bi bilo morda bolje, da bi se sestavila kombinacija Uzunovič - Korošec - Pribičevič. To so ugledni osebni Pribičevičevi prijatelji, ki so v tem oziru danes storili koraka — ali po Pribičevičevi prošnji ali nc, to se ne ve. — Ta kombinacija pa je seveda ravr.otčd*o izključena. Po znanih nastopih Pribičeviča in njegovih prijateljev je težko verjetno, da bi megla večina z njim sodelovati. Ravnotako je natančno znano stališče Slovenske ljudske stranke, kar se tiče Pribičevičevih prijateljev v Sloveniji posebno pa jc po dogodkih pri Slavecski banki in drugod še bolj odločno, kakor je bilo prej. Po mišljenju radikalov ostane torej v sedanjem stadiju najbolj verjetna kombinacija Uzunovič - Korošec - Jovanovič - Nikič. V tej smeri so radikali začeli z živahno agitacijo. Splošno sc misli, da bo g. Uzunovič že tekom jutrišnjega dneva mogel sestaviti vlado. Čc bi se mu to nc posrečilo, bo pa moral vrniti mandat. V rad kalncm klubu prevladuje mnenje, da ss bo Uzunovičeva misija topot končala z uspehom. Bolgrad, 23. dec. (Izv.) Kakor smo včeraj poročali, je bil v Belgrad poklican g. Aca Stanojevič, ki jo danes prispel. Po njegovem prihodu so postali pašifovci r radikalnem klubu pogumnejši. Na vso strani so pretili in razglašali, da tako, kakor se sedaj dela, ro delati ne moro in no sme. Poudarili so, da Uzunovi-čeve zaupnico ni smatrati kot popolno mišljenje p.li popolno zaupanje radikalnega kluba in da bo treba še temeljitih sprememb, proden sc bo g. Uzunoviču posrečilo obdržali sc na površju. Pašičevci so pripovedovali nnjfnntastič-nejše kombinacije, čimbolj so je približevala noč, tem ostrejše so postajalo njihovo grožnje. Velike nndo polagajo na to, da se bo kriza v poslednjem trenutku obrnila v njihovo korist in na to, da bo jutri Nj. Vel. kralj Stanojeviča najbrž sprejel ? avdienco. G. Aca Stanojevič, ta dous ct machina, ki je v zadnjih dveh letih, ko Pašič ni mogel več obvladati vseh došivv, imel s »voio ufieovuontio v Belgradu tolikšen uspeh in jo vsako krizo rošil v korist radikalno stranko, so pojavlja tudi v tom trenutku, ko bi so imela žo nad tri tedne trajajoča kriza končnoveljavno na ta ali | na oni način rešiti. Belgrad, 24. dec. (Izv.) Zvečer so se dogodki pričeli razvijati s filmsko brzino. Dosedaj sc g. Uzunoviču niti najmanj ni mudilo, da bi pospešil rešitev krizo. Tekom današnjega večera pa jo sam in po svojih ožjih prijateljih storil najrazličnejšo korake, da bi še tekom današnje noči sestavil novo vlado. V toj sniori so se vršilo razno avdienco. Najprej jo bil na dvoru g. Uzunovič, za njim g. Srskič in finančni minir.tor g. Peric. Nato so bili povabljeni v predsedništvo vlade ob pol 10 g. Pavle Radie, ob četrt na 11 pa g. dr. Korošec, ki so jo v predsedstvu mudil vsega lo par minut. Časnikarjem ni hotel dati nobenih izjav in ie takoj odšel nn svojo stanovanje. V pro Isodništvu vlade so so med tem zbrali skoro vsi radikalni m nistri. Okrog 11 so so pričeli razhajati. Opaziti jo bilo, da so v glavnem precej slabo razpoloženi. V mero-dnjne razprave so niso hoteli spuščati. Izjavljali so samo, da so dola na vladi radiknli-ra-dičovci-SLS in da so ta pogajanja še niso končala. Kljub temu so misli, da morebitne izne-liaditve tokom noči niso izključene. ljudska obsodba demo- Radi hinavskega postopanja mariborskih samostojnih demokratov v občinskem svetu se je vršil včeraj zvečer polnoštevilno obiskan zbor zaupnikov SLS za mesto Maribor. Govorili so dr. Jerovšek, župan dr. Leskovar, poslanec Žebot iu drugi. Z bo rovi: le i so so. glpsno in z velikim ogorčenjem obsodili proti-Ijudsko in intrigantsko postopanje SDS. Soglasno in z velikim odobravanjem so sprejeli zaupniki sledečo resolucijo: »Zbor zaupnikov SLS za mesto Maribor jo na svojem zborovanju dne 23. dccembra vzel poročilo o delovanju in taktiki kluba SLS v občinskem svetu, posebno pa g. župana dr. Le-skovarja z odobravanjem na znane. SLS kot predstavnica večine mariborskega prebivalstva so zahvaljuje g. županu in izreka celokupni delegaciji SLS v občinskem svetu za premišljeno, vzorno in napredno gospodarstvo v mestni občini popolno zaupanje. Zahvaljujemo se našim zastopnikom za njhovo vztrajnost in neomahljivost ler za veliko socialno delo, ki se je izvršilo ped županovaniem dr. Leskovarja. Z ozirom na postopanje SDS, NSS in SKS pred sprejetjem mestnega proračuna za leto 1027 izjavlja zbor zaupnikov, da od-kl-nja SLS vsako odgovornost, če bo gospodarski, kulturni in socialni napredek mariborske občine trpel. SDS, NSS in SKS nosijo vso krivdo, ako se bodo gospodarske razmere v našem mestu še bolj poslabšale. Z ozirom na napade naših nasprotnikov na g. župana in na celo SLS radi Daše kandidatne liste z.a volitve v oblastno skupščino izjavljamo, da odklania-ir-o vsako kuratelo, ki bi nam jo rada vsilila SDS in njeni novi zavezniki. Zbor zaupnikov sprejema soglasno in z velikim odobravanjem kandidatno listo, katere nosilec je naš načelnik in meslni župan dr. Leskovar.« Zaupni sestanki - prepovedani Zagreb, 23. dec. (Izv.) Okrajni glavar v Prclogu (Medjimurje) jc izdal odlok, s katerim se odreja, da sc morajo okrajnemu glavarstvu javiti 24 ur vnaprej ne le javni shodi, ampak tudi zaupni sestarki političnih strank. Dovoljenje je treba dobiti od okrajnega glavarstva za vsak zaupni sestanek posebej. Ta odlok jc-v nasprotju z določili in duhom ustave, k: pravi, da se morajo naznaniti politični oblast: samo javni shodi, dočim se v tem slučaju c zaupnih sestankih sploh nc govori. Ta odlok jc bil izdan le s tem namenom, da sc dclajc težave HPS, ki je posebno v zadnjem času razvila v Medjimurju izredno močno agitacijo, OBSOJENI STAROKATOLIŠKI DUHOVNIKI, Zagreb, 23. dec. (Izv.) Včeraj so bili pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojeni staro-katoliški duhovniki Anic Dorkovič, Luka Biskupovič, Stjepan Zagorac in Nikola Kalo-djera, ker so bili obtoženi, da so 14. novembra t. 1. udrli v župno cerkev v Stcnjcvcu in tam imeli službo božjo. Katoliški župnijski odbor jih je radi tega tožil radi motenja posesti. Imenovani starokotališki duhovniki so bili pod pretnjo kazni 10C0 Din obsojeni, da morajo končati s tako prakso motenja posesti. Obenem pa so bili obsojeni na poravnavo so-uu ih stroškov v C. IA esk 1800 Din. Catholicus: Papež in fašizem. V javnosti slišimo večkrat očitek, čel, da Je sv. Stohca preveč prijazna fašizmu, in da se premalo meni za manjšine, ki se nahajajo v Italiji. Najprej moramo konstatirati, da sv. Stoli- ca more nastopati v Italiji le toliko, kolikor more v vsaki drugi državi, pač še manj! Dočim ima namreč v mnogih državah papež svoje diplomatske zastopnike, nima sv. Stoli-ca z italijansko vlado nikak h uradnih stikov. Papež intervenira pri vsaki drugi vladi lažje nego pri italijanski, ker z njo — skratka no občuje. To je posledica tako zvanega »rimskega vprašanja«, ki — kljub vsem časnikarskim in političnim »prerokbam« — ne bo tako hitro rešeno. Sveta Stolica je in bo v tem vprašanju konciljantna, nikoli pa ne bo izdala svojih principov! Drugič moramo omeniti, da če papež priznava obstoječo vlado ali vladajočo dinastijo v kakd državi, ne odobrava s tem ni najmanje vsakega njenega koraka. Papež hoče, da katoličani priznavajo avktoriteto ne samo v Cerkvi, temveč tud v državi, zakaj brez avktoritete ne more obstojati ne Cerkev ne država; hoče da spoštujemo nos i tel j a avktoritete, tudi tedaj, ko nositelj avktoritete ni pobožen: »Suhditi estote... dominis, non tan.uin et modcstls, sed etiam dyscolis« (1 Petr. 2, 18). S tem pa nI rečeno, da papež odobrava posamezne vladne čine ali kar metodo, a katero vlada kak kabinet: vzemimo, da papež sklene z Romunijo konkordat, in da se nahaja »veta Sklica v korektnih odnošaiih z romunsko vlado, iz tega ne sledi, da papež odobrava n. pr. gonjo proti Judom, ki bi se pojavila v Romuniji. Ta načela moramo imeti pred očmi, če hočemo presojati odnos sv. Stotce do fašistov. Naj nam bo ljubo ali ne, fašizem je v Italiji na vladi; to je dejstvo, ki ga more vpo šle vati ne samo papež, temveč tudi vse svetne vlade, čeprav mnoge ne simpnti/.irajo ni malo s fantovskim sistemom. Ako paktira naša država z Italijo, se mora pač pogovarjati naš minister z tamošnjim ministrom, ki se kliče zdaj Mussolini. Tu ne pomaga nobena jeza ln nobeno nasprotstvo proti fašizmu. Seveda s tom ni rečeno, da naša vlada odobrava postopanje fašizma proti manjšinam v Italiji. Kar je fašizem storil krivega, je in ostane obsodbe viedno; požig Narodnega doma v Trstu, ricinovo olje in slična nasilja so hude sence v zgodovini fašizma; slučaj Mat-teotti pa je ravno tak zločin kakor slučaj Fa-kin; zgodovina ne pozabi ne enega ne drugega. Nestrpnost je žal le prečestokrat signatura vladajočih strank, zlasti tedaj, če se v dnu ivojega srca zavedajo, da ne vladajo z idejo, temveč s silo! Močnejša sila skuša eliminirati man šo silo, če ji je na poti, kakor večji pes požene manjšega proč, ko hoče sam glodati kako kost; to gotovo ni etično; pač pa odgovarja tako postopanje materialističnemu svetovnemu naziranju, ki se izraža na političnem polju kot pravo močnejšega. Za manjšo in šibke stranke velja v vseh državah, kjer ni visoko razvito etično prepričanje, usodopolno načelo: vae vi rt is! Vsi, ki pišejo o fašizmu, naj bi tozadevno začeli iz-praševati nekoliko tudi svojo vest S tem ni rečeno, da fašizem ni storil nič dobrega; Mussolini je gotovo markantna osebnost, ki je znala spraviti preživahni italijanski narod v discipliniranost, da bi človek skoro mislil na 1'ruse Brezdvomno je mož energičen in Is! r eno zavzet za veličino svoje domovine; mož v resnici dela, česar bi ne hoteli trditi o vseh ekscelencah v Evropi; tudi uvideva. da narod mora imeti neke nadzem-ske, večne resnice, ki ga vodijo: radi tega je uvedpl z pet križ v šole in v javne urade, ter proglaša katoliško vero kot vero svojega ljudstva. To mu ie pridobilo simpatije mnogih katol.kov v Italiji, čeprav so njegovi pristaši delali in še delajo veliko težav uprav katoliškim organizacijami Toda Mussolini imn tudi velike napake: Čuti se močnega, ker ima za sabo čvrsto organizacijo, ki mu je, vsaj do zadnjih časov, biia slepo vdana. Zavedajoč se svoje moči je kdal naredi e, ki niso nikakor v soglasju s pojmom moderne države. Tiskovno svobodo je "kratkomalo odpravil; opozicionalnega časi ~pis a Itaka ne pozna več; ne trdimo, da opozicija vedno po pravici ropota, toda neodvisno časopisje je potrebno: deluje kakor ventilator, ki sicer precej šumi, toda obenem čisti zrak. V Italiji pa takih časopisov ni več, in kmalu tudi opozicionalcev ne bo več, zakaj na sto tisoče se jih je umaknilo v Francijo. Umevno je, da pri tako temperamentnem narodu, kakor je baš italijanski, rodi strogost odpor, in sicer krvav odpor; prišlo je do aten-ta'ov, pri katerih je ostal vojvoda (duce) nera-njen. Zanimivo, kako je reagirala na te atentate Cerkev in kako Mussolini. Mussolini je sklical parlament in diktiral, da je treba uvertt smrtno kazen za atentate pr ti članom vladai-ske hiše in — prvemu ministru. Cerkev pa je sklicala vernike v svoja svetiš"a in zahvalila Roga, da se atentat ni p srečil. Cerkev obsoja namreč vsak politični atentat; umor je umor, tudi če se vrši iz političnih motivov. Ona moli za nositelje državne oblasti, tudi če le-ti niso katoliki, pač tudi ^ za po„anske; drži »e ovomiua, ki pošilja Jeremija Judom ▼ babilonski spžmoBti: >IS8ite Sllffll dal mir dežele, v katero sem vas dal odpeljati in molit® za njo k Gospodu, ker njen mir bo vaš j mire (Jer. 29, 7). Ko moli za oblastnike, moli za javni blagor, za mir; radi tega tudi Pavel zelo poudarja, >naj se opravljajo prošnje, molitve, ... zahvaljenja ... za kralje in za vse oblastnike, da bi mirno ln pokojno živeli« (1 Tim. 2, 2). Če so duhovniki po aknta'u na Mussolinija molili >Te Deumc, niso hoteli s lem odobravati n. pr. njegovih tiskovnih zakonov«, temveč zahvaliti Boga, da je obvaroval življenje moža, ki stoji na čelu vlade. Cerkev moli za oblastnike tudi tedaj, če trpi od njih krivico. Ko Je dunajska vlada odpravila konkordat in uvedla celo vrsto »liberalnih« zakonov, je Pij IX. obsodil z vso energijo te zakone, toda Cerkev je tudi po vsem tem nadaljevala na cesarjev rojstni dan slovesno službo božjo. Medtem pa ko je Cerkev po atentatu na i Mussolini a molila, so divjali fašisti kot raz-| jarjeni proti vsemu, kar ni fašistovskega zna-ča ja. Katoliške institucije so pretrpele ogromno škodo, v Italiji je vladala vkljub železni roki vojvode prava anarhija. To je ozračje, iz katerega se je porodila alukccHa sv. Očeta v konsistoriju 20. decembra, oziroma oni del, ki govori o fašizmu. Pij XI. je po poklicu učenjak, radi tega j — tudi ko bi ne govoril s tako visokega me-: sta — bi vedeli že v naprej, da bo govoril stvarno, precizno, naravnost kritično natančno. Stvarnost zahteva, da se pravično razdeli senca in svetloba, ko slikamo kako osebnost. Samo grajati, ie znamenje nasprotstva; samo hvaliti, ie znamenje slepega partizanska; pravičen človek deli hvalo in grajo po zaslugi. Papež izraža najprej svoje veselje, da se Je ponesrečil atentat proti žrvljenju onega moža. »ki s toliko energijo vodi usodo domovine«; Pij XI. je bil med prvimi, ki so zahvalili Boga. da je minister ušel nevarnosti. Zato tembelj obžaluje, da so povodom atentata fašisti uprizorili pravo neurje proti katoliški akciji, da se v svoji ra-jarjenosti niso ustavili ne pred svetostjo templjev, ne pred častivrednim dostojanstvom škofov (misli na škofa Endrici v Tridentu). ne pred svetim značajem duhovnikov. Fašisti so se zagnali nad najboljše katoličane, kar je toliko bolj obsodbe vredno, ker so rprav katoličani po svoji veri in religiji najbolj trdni in zavzeti branitelji reda in soo'a!ne-a miru (per la loro stessa fede e rel'gione i piu valdi e i piu fervidi difensori del1'<>rdine e della tranquillita sociale). — To bo jasne bt sede! Re« jte. pravi papež v svfeji I akkuciii, da je vihar že precej prešel, toda škoda, ki jo je vihar povzročil, je ostala: »tanto piu gravi e veramente lagrimevoli restano i gnasti, le rovine, i danni.« Res je tudi, da je vlada Izdala stroge naredbe proti takemu nasipu, da je dala mnogim tlačenem tudi zadoščenje, teda Pij XI. nima do vlade pravega zaupanja: Pnrtroppo la liducia non e aneora i ne plena, r.e sirarn. Zakaj pa nima papež zaupanja do fašl-j stovske vlade? Zato, ker drži fašizem Damoklejev meč nad »A-ione cattolica«, ki je papežu tako ljuba kakor zenica očesa: la pupilla degli occhi nostri. Dalje, in posebno radi tegf*, ker faSistov-sko pojmovanje države nI katoliško: »ura con-cezkne dello stato, che non pito essere la con-ce-ione cattolica.« Država je mnogim političnim strujam malik, tako tudi faš. stom: »država jim je smoter, državljan pa zgolj sredstvo, ki ga država monopolizira in a b s o r -birr«. Te jasne obsodbe veljajo neposredno fašistom, posredno pa vsem državam. Mussolini ju je treba priznati, da je velik organizator, kar se tiče zgolj tehnične strani, toda on ni ne filozof ne psiholog. Hotel je močno stranko, stranko, ki bi se istovetila z državo, zato pa je sprejemal pod znamenje snopa vse, kar se je zglasilo, da hoče nositi črno srajco. Take mase ni mogoče nadzirati in na ta nač'n so se vr nili v stranko tudi 1'ud e, ki so (kakor se pritožuje Pij XI) sicer sprejeli nov napis in novo ime, so pa ostali, kar so bili: nasprotniki religije: »nomini che, sotto nuove insegne e ntiovi nomi, rimangono sempre trli steFsi setiari d1 ieri, sempre gll stessi nemiri della eocieta e della religione.< Malo čiK'no je. ako vlada uradno manifestira za rePgijo. pri tem pa postopajo njeni organi na npdo^tojen način z duhovniki. Onim, ki so razglasili, da je papež v zad-n!em konzistoriiu zagovarjal Mus«olin:ja, bi priporočili, da čitajo vso papeževo aloku-cijo; neke stavk« smo nalašč citirali v italijanskem jeziku, da se ve, da eo to preči-ne besede sv. OScta in ne še le izvajanja pisca teh vrs(':c. Italifa je v veliki politlški krizi; želimo, da bi to ljudstvo, ki je dalo cerkvi toliko svetnikov in svetu toliko umetnikov, razumelo glas sv. Očeta, ki je oče vseh narodov; želimo. da bi Mussolini, ki je toliko proslavljal milega Frančiška, uvidel. da Je treba vsaj nekaj te milobe uporabi;ati tudi v politiki; in to ne samo nasproti Slovanom In Nemcem v Italiji, temveč tudi nasproti vsem manjšim strankam. Frančišek, ta »najbolj italijanski svetnik«, je bil apostol miru; sovraštva on ni poznal; tako naj bi tudi njegovi častiki ne poznali sovraštva prvii uruKOfudcoui iu manj- šinam v lastni državi Italija, M je ob Fran- diškovem jubileju izdala znamke z njegovo podobo, mora videti v Frančišku ne samo cvetko na drevescu italijanske nacije, temveč od«vit nebeške milobe; z nebes je zajemal moč za svoj čudovito lep značaj, k nebesom kaže njegova roka. Katoliška vera, ki jo Mussolini hvali, ni pojav italijanske nacije, ni na- rodna tradicija, temveč dar z nebes, kj ga je Kristus prinesel vsem ljudem: če bo Italija pojmovala katolicizem v tem zmislu, kakor ga poudarja Pij XI. v svojem geslu: Pax Christi in regno Christi, bo mnogo prU pomogla k temu, da se uresniči vzvišeni bon Žični program: Et in terra pax hominlbus! italijanski tisk o jugoslovanski notranjepolitični kriz!. Rim, 23. decembra. (Izv.) Tukajšnja politična javnost z velikim zanimanjem zasleduje potek notranjepolitične krize v Jugoslaviji. Mnenje, ki si ga je napravila spričo tega poteka, tolmači »Tribuna« sledeče: »Razvoj jugoslovanske krize kaže, kako absurdna je bila pretveza tistih, ki so hoteli padec Uzunovičevega kabineta izvajati iz po-dpisa arbitražne pogodbe med Italijo lal Albanijo. Čc bi bilo temu res tako, pač ne bi bilo težko sestaviti ministrstvo, ki bi osvajalo zunanjo politiko, katera bi bila manj »italofilska« nego je bila Ninčičeva. Spor je pač globlji. Radičev in Pribičevičev govor ▼ zadnjih dneh sta jako poučen dokument o političnih nasprotjih, ki vznemirjajo državo.« Nenaden zapleiljai med Nemčijo in Frariciio. Razsodba francoskega vojnega sodišča. Berlin, 23. dec. Dno 21 .decembra se je pred franc sklrn vojnim sediščem v Landau (nemško zasedeno ozemlje) zaključila razprava proti 24 letnemu francoskemu podporočniku Rouzierju, ki ga je sodišče oprostilo. Rou-zier je bil imel v noči 17. septembra 1926 na ulici v Germersheimu nastop z neko nemško družbo. Rouzier je pri tem proti družbi rabil pasji bič in ra en tega streljal iz revolverja. Nemec Miiller je ostal na mestu mrtev, njegov tovarš Mathes pa je dobil strel v glavo in še vedno leži v bolnici. Francoski državni pravdnik je zavzel stališče, da je Rouder prekoračil meje silobrana in je predlagal zanj eno leto ječe. Priče so izpovedale, da je podporočnik Rouzier znan po svoji aroganci in prenapetosti In da je imel radi pasjega biča že prej konflikte. Porazen učinek v Nemčiji. Kljub temu je vojno sodišče Rouzierja oprostilo vsake krivde, pač pa obsodilo štiri člane prizadete nemške družbe na 2 do 6 mesecev ječe, ranjenega Mathesa pa celo na dve leti ječe. Ta razsodba francoskega vojnega sodišča je delovala v Nemči ji porazno. Mnenje celokupne javnosti brez razlike se zliva v en sam ogorčen protest. Vsi listi naglašajo, da je to napad na dosedanje uspehe spravljivosti med Francijo in Nemčijo in da je pod takimi pogoji vsako zbližanje v bodoče nemogoče. Diplomatifni koraki nemške vlade. Nemška vlada je brzojavno naročila poslaniku v Parizu v. Hoeschu, naj vloži protest v francoskem zunanjem ministrstvu. Državni komisar za zasedena ozemlja Langenwerth v. Zemniern je vložil ugovor pri Porenskl komisiji. Zunanji minister dr. Stresemann Je spričo napetega političnega položaja odložil svoje potovanje v inozemstvo. Državni minister za zasedena ozemlja dr. Bell je nasproti zastopniku Wolffovega urada označil razsodbo francoskega vojnega sodišča kot nezaslišano zmoto, kl opozarja nemško ljudstvo, da je njegova najnujnejša naloga, da pribori osvoboditev zasedenega ozemlja. Nemški narod pričakuje, da bodo poklicane francoske oblasti ravno v Inn« davskem slučaju vse storile, da ee krivica popravi. Vodstvo nemške socialno demokratične strrnke je poslalo francoski socialistični stranki brzojavko, v kateri opozarja na opravičeno ogorčen o celokupne Nemčije nad landausko razsodbo, ki ogroža nadaljnji razvoj nemško-francoskega zbližanja; prosi francosko sestrsko stranko, naj posreduje pri francoski vladi, da se spričo božičnih pravnikov obsojeni Nemci kpusto na svobodo, ne da bi bila s tem prizadeta poi>ebna revizija razsodbe. Nemški časnikarji, ki so bili kot poročevalci navzoči v L: udau, »o takoj po razglasitvi razsodbe poslali Briandu ogorčen protest, Odgovor v Franciji. Pariz, 23. dec. Nemški protesti zaradi opro fičenja podporočnika Rouzierja pred vojnim so, diščem v Landau povzročajo v Franciji živahen odmev. Skrajni levičarski listi z razsodbo niso zadovoljni in opcarjajo na njene zle po-skdice v zunanji politiki. Vsi ostali listi pa zavračajo nemške proteste kot neopravičene. »Totnps« piše, da je razsodba pravična in nepristranska in ostro graja, da se je hotela v proces od nemške strani zavleči politika. »Ne želimo poosiriti prepira — piše list dalje — toda, če se je vprašanje že spravilo na to polje, petem spominjamo na škandalozne opro-i stitve, ki jih je Izrekla nemška justica nad sramotnimi zločini, ki so v vseh stopnjah nemške hijerarhije onečaščali vojno. V Relčhu «e sistematično ščitili grehi cesarske vojs^e. C9 je v Porenju tekla kri, je tega kriv nemški nacionalizem, kl je prebivalstvo neprestano huisknl proti okupacijskim četam in napov«. doval prott njim nekako sveto vojno.« V. Iloesch v zunanjem ministrstvu. Pariz, 23. dec. Včeraj se je po nalogu svojd vlade oglasil pri generalnem tajniku zunanjega ministrstva Berlhclktu nemški poslanik v. Hoesch. Ustno mu je sporočil noto nemške vlade o bolestnem vtisu, ki ga je na vso Nemčijo napravila landnuska razsodba in opozoril ; na neugodne p skdice, ki jih utegne imeti ta i dogodek za politiko francosko-nemškega zhk ; žanja. MSGR. R. H0RSKY. v Praga, 23. decembra (Izv.) Tukaj je umrl msgr. Rudolf U o r s k y, ustanovitelj katoliške stranke in prejšnji avstrijski poslanec. EKSPLOZIJA NA SOFIJSKEM KOLODVORU v Sofija, 23. decembra. (Izv.) Poslopje centralnega kolodvora je bilo radi lahke eksplozijo močno poškodovano. Namestnik po-j stajenačelnika Popov in drugi železniški i namoščenci so bili težko poškodovani. Ne ve se, da li je vzrok eksplozije zločin ali ne- srečno naključje. v Sofija, 23. decembra (Izv.) Preiskava je dognala, da je prišlo do eksplozije na tukajšnjem centralnem kolodvoru radi tega, ker j je počila plinova cev. v Rantul (Illinois), 23. dccembra (Izv.) i Med letom sta trčili skupaj dve letali. Letalci | — 4 častniki — so bili mrtvi. iitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniina m Hajboljša krelifa za čevlje RimmiiMitmii!iimmi!ii!iimmiiiiiiii>mt>, ....................„>„........B nniniiuii< Na ;>Jutrovo« javkanje zaradi razpusta zbornice odgovorimo kratko tole: SDS arske obtožbe proti Ogrinu, Jelačinu, dr. Ravnikarju, Puclju in Krajaču, češ da so oni povzročili razpust zbornice, so za imenovane gospode v tem slučaju samo dobra reklama. Kajti vsakdo, 1 ki je kaj pomagal pri tem delu, jc storil pravici dobro delo in ponsaga'., da jc pošteno slovensko trgovstvo in obrtništvo dobilo zadoščenje. SDS naj se ne boji, da bosta novi komisar in njegov namestnik delala tako kakor bi delali kaki gerentje SDS. Korupcije z nastavljanjem uradništva in zidanjem zbornice, ki jo očita »Jutro«, bi si dovolila kvečjemu SOS. Komisar in namestnik bosta pa vodila posle tako, kakor sla jih vodila doslej na stvarno istih mestih. Verjamemo pač, da bosta napravila marsikaj, kar SDS nc bo všeč, toda koristi SDS še niso koristi stanovske zbornice slovenskih pridobitnih slojev. Slovenski pridobitni krogi so se pri zadnjih volitvah z ogromno večino izjavili za Jelačin-Ogriaovc liste. Ta večira je zahtevala razveljavljer je volitev, ki so jih SDS-arji pri-sleparili. Sleparije, ki so zdaj po ministru Krajaču uradno ugotovljene, so le senca dejanske velikopotezne sleparske in protizakonite akcije s katero je hotela SDS osvojiti sebi večino mandatov v zbornici. Če danes SDS vpije, da se ji godi z razpustom krivica, pa pravijo obrtniki in trgovci, da bi bila nezaslišana krivica, če bi ostale sleparije SDS nekaznovane in bi s sleparijami dobilo jutrovstvo oblast v zbornici. Minister jc to pot dal zadoščenje pravic!, zadoščenje slovenskim trgovcem in obrtnikom, zadoščenje zakonu v najvišji možnosti. Imenoval je za komisarja g. Ivana Jelačina in Ivana Ogrina, ki imata za s-:boj večino prejšnje zbornice in večino oddanih glasov pri zadnjih volitvah. Dejanska zaupnika vsc;5a slovenskega trgovstva in obrtništva sta dobila oblast, da izvedeta nove volitve, pri katerih bo slovenskemu trgovstvu dana možnost, da se SOS zahvali za falziliciranje glasov pri zadnjih volitvah. liko najmanjših in tako raznobarvnih kamenčkov, da je nastala pestrobarvna celota, k» vpliva na bravca harmonsko, enotno, kot slika iz celega. To je glavna vrlina knjige. Kmetova je ostala vseskozi pravična napram svoji snovi in umetniško uravnovešena. Treba jc pa bilo uacl nabrano in izglajeno snov dahniti dih ustvarjajoče osebnosti, dati barvo barvam, enotnosti raznovrstnostim in solnca žarkom. In ta osebna stigmatlcija da vsakemu spisu šele lastno osebno noto. vtisne umetnini pečat ustvarjajoče roke in razlije nad njo žar tistega ognja, ki naj žari iz vsakega lepega dela. Kmetova je ženska duša, mehka, občutljiva, nežna. In ta pajčolan ženskosti in neizmerne rahločutnosti ženr.*:e duše jc pogrnila pisateljica čez Frančiškovo podobo in s tem ustvarila ljubeznjivo knjigo, kot je bi! njen junak najljubeznjivejši med svetniki. Nikjer nc najdeš trdosti, vse mehko, vse božajoče; celo tista strašna podivjana in sirova doba 12. stoletja izgubi svojo ostrost in edurnost pod peresom Kmetove. Pisateljica pozna iz avtopsije vse kraje, ki jih opisuje. Na mestu jc dihala lepoto am-brijskih gozdov, sc opajala v oljčnih gajih in se sprehajala po solnčnih rebri.h Frančiškove domovine. Zato so nični opisi tako preprosti, neobložeoi, markantni in resnični. Ni besedičenja, amoak besede. Ni iskanja in hotenja, ampak dejstva in ustvarjanje. In to ni nemala vrlina knjige. \f /IftKt »n 'i Ini-iinliT m o « X«o!li »» • Uuui uiinvujuuuiiiuf v vk J>U| xvv/ oc V aa— kdo mora boriti za »dobrot« tega sveta«, ako se hoče skromno preživeti in obleči, v časih socialne bede in pehanja za mamonom, jo knjiga, kot je »Sv. Frančišek Asiški«, naravnost tihi pokoj. Jc uteha, je vzor. Frančiškovo geslo je »naša ljuba sestra revščina«, naše »še 200 Din mi manjka za obleko«; njegova beseda »samo najbolj potrebno si izprosi od dobrih src«, naše »niti vinarja si ne morem dati na stran za slabe čase« — koliko nasprotje, kolik prepadi On — svetnik, mi pa slabotni, v svet pogreznjeni črviči; On velikan-svetnik — mi reveži in hlapci svojih teles — in svojega časa. On preprost, a mi nismo nikdar dovolj učeni, dasi vemo, »da jc učenost huda reč, ki srce izpije«. On zcničevalec najmanjše udobnosti, mi pa vsi razneženi in mehkužni. Kakšen junak jc ta najmanjši brat! In temu junaštvu jc ženska postavila spomenik! Ako smo prej rekli, da Kmetova ni — za posamezne epizode v celoto, moramo resnici na ljubo povedati, da jc to »nizanje« večkrat samolastno ustvarjenje. Berite poglavja »Nevihte« ali »Sestre in mati Klara«. Ali »Sveta noč in jaslice«, »Pot na goro La Verna«, »Brat Jakoba«, »Očeta ni več« to so samosvoje lepote, ki so pognale iz srca pisateljice in bedo šle do src. Se nekaj naj poudarim — knjiga je, čim bclj ko gre h koncu, tem bolj zanimiva. Nc utrudi te, ampak poživi, nc dolgočasi tc, ampak priklene nase! Nc moreš pustiti branje, J-l.l__ 1___r-r n . . . uuK-^,1 ut ivuii^da. i u. uj;a nc stori sama snov, to je način pisanja Kmetove. Poglavje o Kaj se godi doma Zopet požar v Šenčurju. Po dvodnevnem odmoru Je brezsrčni poži-»glec zopet poiskal svojo Irtev. 0 polnoči med »redo in četrtkom je bilo videti večji ogenj v Sen-Surj 11 pri Kranju. Kot so nas informirali, Je pogorel hlev g. Višnarja. Do skrajnosti morajo biti premeteni zločinci in izvežbanl ▼ svojem poslu; laj je vsa obramba zastonj, pozitivnih uspehov nI. Ob tej priliki se razširjajo razne vznemirljive vesti, n. pr. govor v Kranju, da bo mesto na Sveti večer na več krajih zažgano, da bo padla bomba na župno cerkev itd. Gotovo je, da je na teh govoricah tudi veliko fantazije, izvirajoče iz psihoze splošne razburjenosti in strahu. Kdaj bodo zločinci padli v roke pravici? Vesti o aretiranih požisakih. Po Ljubljani in tudi po nekaterih gorenjskih itrajih se je včeraj dopoldne z veliko naglico raznesla vest, da se je orožnikom posrečilo prijeti štiri požigalce in da so jih že pripeljali v Ljubljano. Senzacijonalna vest ni bila resnična in je temeljila na pomoti. Orožniška patrulja dveh Orožnikov je res včeraj z jutranjim gorenjskim vlakom pripeljala iz Kranja tri aret-rance, k; so osumljeni, da so izvršili neko staro tatvino usnja ln podplatov. Pripeljali so jih v zapore deželnega todišta ter jih včeraj dopoldne izročili jetniški npravi, ki je sicer odločno dementirala vse vesti s aretaciji požlgalcev. širijo se pač govorice, da jo orožniki že na sledu enemu Izmed požigalcev tn da Je njegovo aretacijo pričakovali v najkrajšem 5asu. Sicer Je Gorenjska podubna mestom, nad katerimi je proglašeno obsedno stanje. Po noči je vsako kretanje tujih oseb pod najstrožjo kontrolo orožniških patrulj ln domačih nočnih straž. Turisti, ki bodo za božične praznike poselili Gorenjsko tn nje planine, morajo bili zelo previdni ter naj ttosljo seboj pravilne legitimacije. Grozen čin blazneža. Kakor smo že včeraj poročah, je v ponedeljek tvečer okoli C. ure izbruhnil požar pri Šuštarju na Dobravi, katerega pa so pazljivi Dobravčani ndušili, predno se je mogel razširiti in naprav.ti kako večjo škodo. S tom je bila zaenkrat nevarnost pri kraju Toda razburjenje in najbrže tudi Itrah sta bila povod, da se je domačemu sinil Francu Pikonu omračil um. V torek popoldne je pričel besneti ln nikogar ni pustil blizu. Sedel sli ležal je v zapečku ln v roki držal nabasan »amokres. Proti večeru pa se je pomiril in z bratom popolnoma normalno govoril. Iz previdnosti lo iz sobe odstranili vse, s čemer bi mogel škodovati sebi ali drugim. Ob 9. uri zvečer pa je bil po telefonu poklican tvorniški zdravnik, naj nemudoma pride na Dobravo, ker je Pikon zaklal ivojcga otroka, nato pa samega sebe. Toda že žez četrt ure nato je sledilo drugo poročilo, da ni potreba hoditi, ker sta že oba mrtva. V sobi na polici je namreč ležala britev in po to je Pikon bliskoma skočil ter prerezal svojemu dveletnemu otroku vrat, nato pa še samemu sebi. Otrok je bil takoj mrtev, on sam pa Je podlegel šele čez nekaj časa strašni rani, ki si jo Je prizadejal. Bil je 35 let star ter zaposlen v tovarni na Dobravi. Svojčas je bil v avstrijski mornarici in je zaslovel med mornarji vsled vztrajnega plavanja pri potopu »Zentei, ko je okoli šest ur plaval proti črnogorski obali, kjer je bil potem tudi dalje časa r ujetništvu. Pikon zapušča ženo in dva otroka. Dve žrtvi požigalske pobesnelosti na Gorenjskem 1 ; Smrtna nesreča v rudniku. r~ Žrtev svojega poklica Je postal rudar Brez-ttfkar. Dne 21. t m. ob 11. url dopoldne se je rrušil odkop, kjer je nesrečnež delal, in ga zasul. Sorudarji so mu takoj priskočili na pomoč, toda kljub neumornemu delu se jim nI posrečilo, da bi ga rešili. G. ravnatelj je bil takoj obveščen. Prišel je na mesto nesreče ln bodril rudarje. »Solnčni pesmi« so pisana z redko in prav posebno intuitivnosti, ki ne najde z lepa primere. Morda se ne motimo, če pravimo: Sele v drugi polovici knjige je Kmetova Frančiška povsem našla in doživela. Ko bi bila z isto gorkoto še enkrat napisala, izpopolnila prvo polovico, pa bi bila knjiga res brez hibe. Pohvaliti moramo njen svojski jezik, ki je lep, pravilen, slovenski občuten. Seveda mora imeti pravec te knjige pravo duhovno razpoloženje, ni treba brati v času, ko ni razpoloženja v tebi. Sicer te tudi v takih trenolkih ogreje, če jo pa bereš takrat, ko si razpoložen, te pa naravnost dvigne in razžari. Je tudi to dobrota knjige, da je vsebina po naslovih razčlenjena in da prav i užitkom bereš takoj v sredi, nc da bi prej prebral vse od začetka. Knjiga je opremljena prav lepo in tiskana na fin papir. Naslovna stran učinkuje izredno nežno in plemenito. Notranje slike so pa vse Giottove, kar je čisto prav. Smelo trdimo, da smo se s to knjigo Slovenci prav dostojno oddolžili velikemu Frančišku Asiškemu ob njegovi scdcmstoletnici. —d—d— Popolna razpredala flirii na nhrnl/O *seh P^dmetov damske, lUUI Ha uururfc moške in otroSke konfekcije, dežnih ptaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Beruatovlč, Mestni »ra 5. — Prodaja se pod nnkupno ceno. L« v prvem udsl. Vhod samo skozi vežo Gornji del trupla so odkopall, toda spodnji del, ki ga je držal les in zrušeni material, se ni dal oprostiti. Spočetka je revež vpil, pozneje pa so mu moči opeSale. V velikih mukah je živel do 9. ure zvečer, torej deset ur. Izmučeno rudarje so zamenjali novodofili, ki so delali naprej ln dne 22. t. m. ob 5. uri zjutraj osvobodili truplo ir. zasutega materiala. Ponesrečenec Je delal nekaj Saša ▼ Zagorju, pred nekaj meseci pa so ga premestili v Hudo jamo. Bil je marljiv in miren rudar. Zapušča mlado ženo in Jest mesecev starega otroka. Požar v Št. Marjeti ob Pesnici. V Četrtek zjutraj okrog 3. ure je začelo goreti pri posestniku Jerneju Kravos v Voseku št. 11 pri sv. Marjeti ob Pesnici-. Ker je pod »kupno streho hiša hlev in gospodarsko poslopje, je bil položaj za domače naravnost obupen, zlasti ker se nikjer v bližini ne nahaja požarna bramba. Telefonično Je bila obveščena požarna bramba v Mariboru, ki se je odpeljala z avtomobilskimi brizgalnami ter že pol ure po izbruhu ognja posegla v akcijo, dnsi je Vosek oddaljen od Maribora 10 kilometrov. Celo poslopje se je nahajalo že v plamenih, ki so prodirali že skozi strop. Vendar se je posrečilo napornemu delu gasilcev, da so rešili skoro vse pohištvo. Vse drugo je postalo žrtev plamenov, škoda je zelo velika; baje je zgorelo posestnku tudi precej gotovine. Okrog 7 ure so gasilci ogenj pogasili ter se vrnili. Poskušen vlom na Giincah. V noči od 21. na 22. t. m. je gdč. Franja Kukovčeva, prodajalka konzumnega društva na Giincah, ki stanuje nad trgovino kozumnega društva, Cula nekako cb pol 2, da je nekdo zarožljal s ključavnico, ki je visela na vratih prodajalne in da poskuša nekdo upogniti zapah. Odprla je vrata svojo spalnice, da pogleda, kaj je, ter zaslišala še kako se dva moška poltiho pogovarjata. Tedaj pa je ropot prenehal Zjutraj je opazilo, da je nekdo poskušal vlomiti v prodajalno ter da je že malo pokvnril visečo ključavnico in zapah. Vlomilca sta se najbrž ustrašila, ko sta slišala, da je Kukovčeva odprla vrata. Policija je uvedla zasledovanje. Truplo v Dravi. V sredo so videli v bližini Melja v Dravi plavajoče truplo moškega utopljenca. Truplo se je ustavilo na kamenju, ki moli iznad vodo, toda kmalu ga je voda zopet dvignila in odnesla dalje. Drevo jo |e ubilo, V V uči gomili v Prekmurju so pred nekaj dnevi podirali drevo. Ko se je začelo drevo nagibati in padati, je neka ženska začela v zbeganosti teči na ono stran, kamor je padalo drevo. Ko je videla, da se ne bo mogla rešiti, se je sklonila, da je vejevje ne bi moglo doseči. Nesreči pa se tudi tako ni Izognila. Dobila je tako močne poškodbe, da je že dve uri pozneje umrla. tir. To bi bila vsebina dekreta, s katerim Je pulski prefekt razpustil posojllnlčni odbor v žmlnju. Po tem kopitu so sestavljeni vsi drugi dekreti. Tu Je zopet zloglasni f 8. občinskega zakona, ki daj« prefektom pravico, da napravijo vse korake, ki se jioi zdijo potrebni, da se ne kril Javni red. V fcmhiju, Kaštellrju, Paztnu ln v Puli je menda izbruhnila revolucija ali se vsaj pripravlja. Delovanje posojilnic je povzročilo pri »dobromlsle-čih meščanih tako rnzburjenje, da Je nevarnost, da vsak trenutek lahko izbruhne vstaja.'.. »Lojalno prebivalstvo — pulski prefekt pravi >dobro-mlslečec — je sprejelo dekret pulskega pretekla z nepopisnim veseljem,« Je poročal tržaški »Piccolo«. Ce pojde pulski preteki po tej poti dalje, bomo kmalu brali, da je razpustil upravni svet banke N- In vedno ua podlagi § 8. občinskega reda; pulski prefekt lahko razpusti tudi vsako trgovsko družbo. Kam pa pridemo po tej poti? Cemu po vsem tem Imamo trgovski zakonik, čemu sodišča, čemu konkurzl s komisarji, ki jih imenuje sodišče tn nikdo drugi? Ce je Rimu res še kaj na tem, da primorsko ljudstvo ohrani do zakonov, države in njenih ustanov spoštovanja. Vi »a je do sedaj imelo, mora s pulskim pre-fr' i takoj pomesti. Debut goriškega prefekta. Prvi prefekt, ki ga je dobila Gorica, g. Cassini, je začel svojo ka-rijero na Goriškem zelo čudno Fašistovski stranki je vrn'1 obisk s tem, da se je podal v prostore stranke, ki se nahajajo v »Trgovskem domu«. Na kakšen natin so prišli goriški fašisti do teh prostorov, je znano; saj je še v spominu vsem ona strašna noč, ki so jo prebili goriški Slovenci po atentatu na g Mussolinija. Fašisti so tisto noč i To je pravi zamotek Aspirin tableta Pazite na modro-belo-rdeCo pečatno ui-uukol nasilno zasedli »Trgovski dom< tn vrgli i« nJega slovenska društva. Preteki je torej s svojim obiskom dal pečat lojalnosti temu nasilnemu Činu, ki spada pred kazensko sodišče; s tem Je tudi pokazal, da bi on na mest u prejšnjega podpre-fekta ravnal kakor je ravnal g. Anza, to je da bi ne storil ničesar za obrambo zakonite lastnine goriških Slovencev. Prefektov obisk fašistom je tol ko bolj presenetil goriške Slovence, ker je iste dni policijski komisar jiozval zastopnike prizadetih slov organizacij k sebi in jim prečita! Mussolinijevo pismo, v k;iterem Mussolini obža-rnje izgrede fašistov proti Slovencem. Pač dvojna mera. Slovenci v Italiji Navai pulskega prefekta na zadruge. Pazin, 21. dec. Poročali smo že, da je pulski prefekt razpustil odbore hrvatskih posojilnic v Puli (tli njene podružnice v Pazinu) in Zminju. Pravkar pa prihaja vest, da je razpuščen tudi odbor posojilnice v Kaštelirju. Lahko si je predstavljati, kakšno razburjenje je nastalo med našimi kmeti, ko zvedeli, da so prišle posojilnice iz rok ljudi, ki so si jih sami izvolili in do kater h imajo popolno zaupanje, v roke strankarskih prenapetežev, ki so se z obrekovanjem poštenih zadrugarjev prerili do mesta komisarja. K sreči je prišlo lz Trsta pomirjevalno poročilo, da je Rim odredil strogo preiskavo glede razpusta odborov omenjenih posojilnic. Naval pulskega prefekta ia njegovih podeželskih pajdašev, katerim je prefekt šel na limanice, je trenutno ustavljen. Iz Rima je prišel na lice mesta inšpektor centralne zadružne organizacije, v kateri so včlanjene tudi slovenske in hrvatske posojilnice. Organizacija ima po zadnji seji ministrskega sveta oficijozcn značaj in bo v kratkem potrjena kot državen urad. Upamo, da pridejo na dan vsa lepa dela pulskega prefekta, ki je začel prvi odkrito borbo proti slovansk m zadrugam. Dekreti, s katerimi je pulski prefekt razpustil omenjene zadruge, so naravnost gorostasni in pričajo, kam zaide lahko visok državni uradnik, ki se je slepo udal čisto navadnim izkoriščevalcem fašizma. Ljudje, ki hodijo dan za dnem obrekovat odbornike gospodarskih organizacij, ld so rešili primorsko deželo pred popolnim gospodarskim propadom, in sicer z namenom, da bi sobe spravili naprej, so prave >garjeve ovce« v stranld, kakor jih je g. Mussolini označil. In edino prefekt, ki take ljudi posluša, more utemeljiti razpust odborov posojilnice na ta-le način: V prostorih te posojilnice so bc vršili večkrat politični shodi. Delovanje vseh odbornikov je bilo vedno usmerjeno proti onemu, kar je državnega, bodisi proti osebam, bodisi proti ustanovam. Odborniki so vplivali na druge rojake, da se ne smejo vpisati v fašistovsko stranko, in prisilili vse, ki so bili že vpisani, da so izstopili. Rad tega delovanja odbornikov se je polastilo »do-bromistečlh« vaščanov veliko razburjenje; te tega se je porodila nevarnost za javni red. Da se ta nevarnost odstrani, se odbor posojilnice v Zminju razpusti v smislu § 3. občinskega zakona In imenuje komisar, ki bo posojilnico spravil » pravi it Prihodnja številka »Sloverca izide radi božičnih praznikov v torek, 28. decembra zjutraj. ir Slovenec se smrtno ponesrečil x lukscm-bnrških rudnikih. V rudniku Tetange v Luksem-burški se je 15. t. m. smrtno ponesrečil Slovenec Anton Sivka, doma iz Vrbna pri Št. Juriju ob južni železnici. Ponesrečenec, ki je bil star komaj 35 let, je delal v rudniku. Pri kopanju rude se jc vdrla nanj velika skala in mu razmesarila obe nogi. Rudniški rešilni oddelek ga je prejeljal v bolnico, kjer je vsled bolečin in prevelike izgube krvi med operacijo umrl. Ponesrečeni Sivka je bil dober in pošten delavec. Med tamošnjimi Slovenci je bil zelo priljubljen. Kako zelo jim je bil pri srcu, je pokazal krasen pogreb. Razen njegovih rojakov Slovencev se je pogreba udeležilo nad 1000 ljudi. Za pogrebom jc korakala godba 80 mož. Pokojnikovi zvesti prijatelji so preskrbeli krsto in jo na poslednji poti okrasili z lepimi venci. Ta pogreb je bil najlepši dokaz, kako Slovenci, ki so daleč stran od svoje ljube domovine, cenijo svoje rojake in kako težka jim je ločitev. Kakor so sicer siromašni, tako si v težkih urah velikodušno drug drugemu pomagajo. Rudnik, v katerem naši rojaki delajo, se imenuje Socičtč metallurgique de terres rougcs minieres D. Ersch, Louxenbourg. ir Diplomski izpit za inženjerja kemije na tehniki v Ljubljani je pretekli teden z odličnim uspehom položil g. Skalicky Zdenko, sin pred kratkim umrlega kmet. svetnika in ravnatelja B. Skalickcga iz Novega mesta. ir Angelski mladenič. Dve, tri misli za našo mladino, Silvin Sardenko nas je za božič presenetil z novim književnim darom. Delo jc majhno in skromno, a zamisel, ki je v njem jc velika in sveta. Kakšen sveti večer sem imel že vnaprej ob čitanju in premišljanju te drobne knjižice. Nisem se mogel ločiti od teh drobnih petnajsterih črtic, ki s solnčnim jutrom prično in z žarkim večerom končajo tridnevne verske vaje v samoti z angelskim mladeničem, svetim Alojzijem. In ti globoki stihi, ki so dodani črticam, skoraj sem pozabil na večerni obed, potem sem si dejal s pesnikom: »Poj-dem in jedel bom svoj kruh z veseljem in pil svoje vino z veselim srcem. Na misel mi jc prišla svatba v Kani Galilejski.« Takoj je v meni vstala želja, ko bi mogel vsem prijateljem in ljubim ljudem poslati za praznike to knjižico. O, ta Silvin Sardenkol... Dajte vsi, ki zmorete 5 dinarjev, naj vara ne odide sreča, ki bi mogla po tej dražestni knjižici posijati v vašo dušo, K. P. ■A* Vijolice v decembru. Prijateljica našega lista nam pošilja šopek duhtečih vijolic v dokaz, kako lepo »pomlad« imajo v Mošnjah na Gorenjskem. ir Društvo za raziskavanje jam prosi, da se pošiljajo prijave novih izvršujočih ali podpornih članov na naslov tajnika gosp. vscučil. prof. dr. Kenka, zool. inštitut vseučilišča, ali na naslov blagajnika gosp. inž. Turka, ravnatelja kcm. prcizkuševalnega zavoda v Ljubljani. •k Razpisana je poštarska služba v Domžalah (IV). Prošnje naj se vlagajo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do dne 5. januarja 1927. ir Pristojbina za naročene sedeže v poštnih avtomobilih. Minister za pošto in brzojav je ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu sporočil, da jc na osnovi člena 45 pravilnika o poštnem avtomobilnem prometu določil naročnino za vsak naročeni sedež v poštnih potniških avtomobilih na 5 Din, ki se plača poleg predpisane pristojbine za vozni listek. ir Nova knjiga: Irg. Gvido Gulič, znan strokovnjak na tehničnem polju nam je zopet podal nov prirastek k tehnični literaturi. Spisal ie knjigo: Parni stroj in parna turbina. Navodilo za strojnike in obrato« vodje. Služila bo dobro tudi kot učna knjiga na strojnodelovodski šoli ter strojni šoli mor« narice. Cena je vezani knjigi 80 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ir »Slovenskemu Narodu« v blagohotne uvaževanjc. Dne 21. t. m. smo priobčili članek »Državne finance v prvi tretjini proračunskega leta«. Nato je prinesel isti članek zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« dne 23. t. m. Včerajšnji »Slovenski Narod« z datumom 24. t. m. pa prinaša isti članek nekoliko izpremenjen. Vej trud in mulca »Naroda« s prevajanjem članka bi lahko odpadla, saj je članek izšel najprej i slovenščini pri nas. »Narodu« bi bilo priporočati, da čita predno prevaja iz »Lloyda«, tudi »Slovcnca«. — Isto pot je naredila tudi naša notica »Produkcija škroba v Jugoslaviji«. ie Ravnateljstvo državne žcleznice nam sporoča: V nedeljo, dne 26. t. m, vozi na progi Kamnik—Ljubljana nedeljski turistovski vlak z odhodom iz Kamnika ob 20iŽ8 ^"prihodom v Ljubljano ob 21.40. ★ Stavka v Zavidoviču v Bosni. V lesnem podjetju »Krivoja« v Zavidoviču v Bosni so se delj časa vršila mezdna gibanja, radi česar je pred tedni pričelo stavkati 3C0 delavcev. Ker podjetje zahtevam ni ugodilo, in tudi komisija iz Belgrada ni pristala na delavske zahteve, je stopilo v stavko 4500 delavcev. ir Cena beg v Zagrebu. Bivši albanski poslanik v Belgradu in bivši albanski notranji minister Cena beg je prispel v Zagreb, kjer se hoče zdraviti. * Krvav dogodek v Zagrebu. Kmetje iz hrvatskega Zagorja so te dni pripeljali v Zagreb mehove vina in ga tam prodali. Dva od njih sta se predvčerajšnjim vračala nazaj domov. Med potom r-o ju aretirali in zaprli, ker so ju osumili, da sta streljala na nekega človeka, ki je vsled strela včeraj umrl. Dogodek se je izvršil tako-le: Na isti cesti, koder sta se vozila tadva, jc kake četrt ure po njunem odhodu stražnik naletel na težko ranjenega 25 letnega brezposelnega mladeniča, po imenu Vojkoviča, ki mu je izpovedal, da sla se pripeljala mimo dva kmeta na vozu. On ju je prosil za cigareto. Eden pa je nenadoma nanj ustrelil iz revolverja in ga zadel v spodnja rebra tako da je Sla krogla skozi želodec vse prosimo, pazite. gospodinje, katere do ieda( še ne kuha o prvovrstnega prdatka h kavi, niše domače KOLINSKE CIKORIJE, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKuRlJO in gotovo bodo zadovoljne. — P i nakupovanju da dobite pravo našo KOLINSKO CI..OR1JO, katero iz najboljših snovi z novimi modern mi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini. ln na hrbtu izstopila. Policija je brž z avtomobilom vdrla za obema kmetoma, katera so kmalu došli. Preiskali so ju, toda niso našli pri njima revolverja. Odločno sta zanikala, da bi bila streljala ua Vojkoviča. Kljub tej izjavi so ju prepeljali v Zagreb in zaprli. Vojkoviča so prepeljali v bolnico in ga operirali. Ker sta oba kmeta na policiji odločno tajila, da bi bila ;>nadva streljala, so ju peljali v bolnico, da bi ju predstavili Vojkov iču. Operirani Vojkovič pa je vsled težkih poškodb prej umrl, tako da konfrontacije ni bilo mogoče izvesti. fr Senzacionalen samoumor v Zagrebu. Brckovič, ravnatelj tovarne za tiskarske barve »Chromos« v Sumoboru, jc zlorabljal svoj položaj in poneveril v tovarni večje vsote denarja, ki so dosegle do konca preteklega me-Beca 215 tisoč dinarjev. Od strank je sprejemal vplačila, katerih ni izročal blagajni Ko SO mu prišli na sled, so hoteli, da bi poverjeno svoto poravnal, deloma v blagu deloma v denarju. Vendar je pa še po tem dogovoru po-neverjal denar še nadalje. Ko ga je vsled tega tovaraa poklicala na odgovor, je z avtomobilom pobegnil v Zagreb, odkoder je pisal tovarniškemu vodstvu, da bo izvršil samoumor. Med tem je pijančeval po Zagrebu, Brežicah in okolici. Radi tega gd je tVrdkin pravni zastopnik ovadil policiji. Baš v tistem času pa se je Brckovič med vožnjo v Zagreb ustrelil na stranišču v vagonu II. razreda. Vozil se je iz Krškega proti Zagrebu. Krogla mu je šla skozi desno sence in je na levem izstopila. Samomorilec je bil na mestu mriev. ir Olajšajte bedo naprednejših slepih in položite dar slepim na altar. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. ir Lepo božično darilo je brez dvona Gradnikova najnovejša pesniška zbirka >De Profundis«. Nekaj izvodov tc dragoccne knjige je c al a založba »Jug« vezati v usnje. Pesnik sam pa je opremil tc izvode z lastnoročnim podpisom. Izvodov je lc majhno število ter se dobivajo v pisarni Jugoslovanske Matice, Šelenburgova ulica 7/II, za 100 Din Izvod. (8882) •fr Za domače knjigovodstvo, katerega rodi danes že velik del slovenskih gospodinj, je najprimernejša knjiga »Gospodinjski koledar« Jugoslovanske Matice. Poleg poučne vsebine ima tudi troškovnik za vse dni v letu. Cena 20 Din, za člane 15 Din. Naprodaj |e pri vseh podružnicah Jugoslovanske Maticc In v vseh knjigarnah. (8883) •fr Lastniki blokov št. 30, 51 A, 74 C, 38 N i dne 21. dec., št. 48 K, 36 D z dne 22. dec. iu 8t 12 E in 45 K z dne 23. dec. naj se izvolijo oglasiti v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti 23, dvorišče, kjer se jim izroče nagrade. Od zadnjih dveh razpisov še do danes niso dvignili lastniki blokov objavljenih številk prisojenih jim nagrad. Oni, ki do 31. t. m. nc dvignejo nagrad, izgube pravico do istih. Obenem si dovoljujemo vljudno opozoriti, da nadaljujemo z reklamnimi prodajami do konca meseca decembra. Cene smo ponovno znižali. Carl Pollak, d. d., tvornica usnja in usnjatih Izdelkov, detajlna prodaja: Ljubljana, Dunajska cesta 23, dvorišče. ir Pri želodčnih in črevesnih težavah, pomanjkanju teka, zaprtja, napenjanju, gore-Eici, pehanju, pomanjkanju spanja, glavobolu, nagnjenju k bluvanju, že 1—2 kozarca naravne »Franz-Josef «-grenčice temeljito izči-itifa prebavila. Bolnišnice dokazujejo, da celo težko bolni radi segajo po Franz-Josef-vodi In da jim zelo dobro de. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Kralj, dvorna dobaviteljica tovarna mila »Merima« v Kruševcu častita svojim poslovnim prijateljem za božične praznike in nastopajoče novo leto 1927, priporoeujoča svoja prvovrstna toaletna in pralna mila. ir Pisalne stroje tvorniško nove in že rabljene, kakor tudi stroje za potovanje ima stalno v zalogi Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. * Popravila pisarniških strojev se izvrše strokevnfaško in najceneje v delavnici za popravila pisarniških strojev Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. * Darilo za Božič in Novo leto je edino najboljši pletilni stroj patent »Ideal«, ki nudi vsakomur dobre dohodke in trajno eksistenco. Ivedska svetshamarKa tfaUaca i Zaloga in popoln pouk nudi Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica. 8651 ir Likerje na pol zastonj si napravite sami z esencami slovite Trifolium znamke. V vseh mogočih okusih dobite v drogeriji Sanitas, Prešernova ulica — ali pa Celje. •k Še je cas, da si nabavite za božično ali novoletno darilo priznano prvovrstna in najcenejša čipkarska dela pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Kongresni trg 2. •k Čevlje za male noge št. 35 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja, ir lto — zobna pasta najboljša, •fr Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanico Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. fr Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. 0 Opozorilo! V tajništvo SLS za Ljubljano prihajajo zadnje dni mnogi ljubljanski volivci, ki so prejeli od okrajnega sodišča obvestilo, da so črtani iz volivnega imenika in sicer na zahtevo nekega g. Cimcrmana. Tajništvo SDS pa jc izreklamiralo ljudi, ki so bili pravilno vpisani in imajo po volivnem zakonu v Ljubljani volivno pravico. Zato moramo opozoriti vse ljtibljanske volivce, ki bi prejeli kako tako obvestilo, da se proti izbrisu takoj pritožijo. Pritožbo je treba vložiti pri okrajnem sodišču tekom 3 dni po prejemu obvestila! Vsa tozadevna pojasnila daje tajništvo SLS v Jugoslovanski tiskarni. © Vprašanje policijski direkciji v Ljubljani: Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izdajalo potrdila za volivne reklamacije o bivanju volivcev v Ljubljani. Konstatiramo, da je policijsko ravnateljstvo izdajalo potrdila o volivcih, da nc bivajo v Ljubljani, čeravno se ti volivci že osem ali celo 20 let niso ganili iz Ljubljane. Reklamacije s takimi potrdili je vlagal g. Cimcrman, tajnik SDS. Vprašamo policijsko ravnateljstvo, kako in zakaj je izdajalo talca potrdila, ki niso resnična. Na razpolago imamo imena. Kako more policijsko ravnateljstvo opravičiti dejstvo, da bodo radi teh potrdil volivci izgubili volivno pravico? © Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, 26. t. m. ob 3 popolJne žaloigro »Ljubezni in morja valovi«. — To delo je Ljudski oder vprizoril že trikrat z velikim uspehom, in ker je vedno odšlo veliko ljudi brez vstopnic, jo vprizori še enkrat. Lepe nove dekoracije, novi kostumi ir dobri igravci dosežejo pri občinstvu vedno velik uspeh. Ker sc konča že do pol šeste ure, opozarjamo nanjo tudi zunanje obiskovalce. Predprodaja vstopnic v nedeljo v pisarni Ljudskega odra dopoldne od 10—12 in popoldne od 1 do začetka predstave, © Eožičnica Elizabetne konference pri sv. Petru. Dne 19. t. m. jc konferenca napravila starišem in otrokom veliko veselja. Obdarila je 54 otrok s čevlji, obleko in perilom. S pozdravnim govorom in primernimi dekla-macijami obdarovanccv, se je slovesnost ljubko povečala. — A to obdarovanje ni bilo prvo. Dne 19. novembra, na god patrone sv. Elizabete, so članice konference priredile čajanko spojim najstarejšim podpirankam. Dvanajst starih rev jc prišlo v zato pripravljeno dvorano. Poleg čaja s pecivom je odnesla vsaka na dom lep zavitek potrebnih stvari za kuho in tudi nekaj denarja. Desetim, ki vsled bolezni in starosti niso prišle, se je dostavilo isto na dom, — Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do teh obdarovanj, iskrena hvala in Bog plačaj! © Umrli so v Ljubljani. Ivan Srnjak, zidar, 41 let. — Viljem Gril, siu strojevodje, 11 let. Fedor Bezjak, sin tov. ravn., 5 let. — He'cna I.ajovic, dninarica, 29 let. — Ncda Trost, hči uradnika, 2 leti. — Janez Oblak, užitkar, 79 let. — Viktor Slapar, strugarski vajenec, 17 let. — Jakob Štrukelj, delavec, 58 let. — Anton Planinšck, sin invalida, 4 mcs. — Lovro Honigman, gostilničar, 34 let. — Marija Furlan, žena strojevodje, 34 let. © Srečke državne razredu, loterije je mogoče dobiti pri Trgovsivi banki, Ljubljana, do 8. januarja 1927. © Ljubljar.ski trg. Včerajšnji trg je nudil prav živahno sliko. Živil vseh vrst je bilo v izobilici, prav znaten je bil tudi obisk gospodinj, ki so sc oskrbljevale za božične praznike, Prav mnogo je bilo na trgu vsakovrstnega mesa. Cene mesu so ostale približno iste kakor prejšnji teden, neznaten padec beležijo cene telečjega in govejega mesa, dočim se je prašičje meso malo podražilo. Cena govejemu mesu je 15—18 Din za kilogram, telečjemu 17 do 20 Din, prašičjemu 22—25 Din ln koštru-novini 12—13 Din. Slanina jc po 20—22 Din za kilogram, prekajeno svinjsko meso pa po 25 do 30 Diu. Mast jc 23—26 Din za kilogram, klobase 25—30 Din, prekajene klobase 45—50 dinarjev za kilogram. Mnogo je bilo na trgu tudi perutnine. Domača perutnina je bila po 20—35 Din kos, grsi po 70 Din, domači kuuci po 15—20 Din kos. Bosanci so pripeljali na trg mnogo sveje perutnine, ki so jo pa najraje zamenjavali za staro obleko, drugače pa so predajali gosi po 80 Din, purane po 100 Din in drobne race po 30 Din kos. Cena jajc jc znatno padla. Bosanci so jih prodajali celo po 1.25 Din kos, dočim jih domačini drže še vedno na 1.50 Din oziroma 1.75 Din. Mleko je po 3 diiarje, maslo 40—45 Din kilogram. Na trg so bile prinešene znatne količine strdi po 30 Jin kilogram. Cena sadju je bila: jabolka 4—7 Din kilogram, orehi 12 Din, maroni 12 Din. Dovolj je bilo na trgu tudi raznega sočivja, dovoz 'krompirja sedaj popolnoma krije konzum. Krompr je bil po 1.25—1.50 Din kilogram, kisla repa 2 Din, kislo zelje 3 Din kilogram. Druga leta so ljudie kupovali najraje perutnino, letos pa so kupovali največ cenejše goveje meso in zelenjavo. Ne more si vsakdo privoščiti v t~h časih za praznike purana ali pitane gosi in dosti jih je v Ljubljani, ki bodo veseli, če bodo 'meli dovolj, da sc sp'oh nasitijo. © Policijska kronika. Aretirana sta lila dva tatova, obdolžena tatvine sena pri gosp. Andrettu. Da'je je aretirana ena oseba radi splošnega suma in ena radi nočnegn postopanja. — Policiji je prijavljenih več tatvin, en slučaj poškodbe tuje lastnine, dva prestopka pasjega kortumaca in '.ost ccstnopolicijskih poročil. K današnii policijski kroniki je prav obširno prispeval tudi krali Alkohol. Policija beljži več slučajev pretepa v gostilni, kaljo-nja nočnega miru, razgrajanja, pij-nosti, nedostojnega vedenja, prekoračenja policijske ure in godbe brci policijskega dovoljenja. Zdi se, da prihajamo v sezono, ko bodo v policijski kroniki prevladovali predvsem take vrste prestopki. © Tatvine v Ljub'jani. Neznani zmrznjenci so sc polastili manjše množine drv, ki jiii lastnik g. Galle Adolf ceni na 150 Din. — Tudi seno ti varno pred kršilci sedme zapovedi. G. Rajmunclu Andrettu na Viču sta dva zli-kovca odnesla za 300 Din sena. Policiji je oba tatova izsledila in aretirala. — Tekom tega meseca je bilo pokradeno iz shrambe nekega ženskega društva na Mostecu pri Zgornji Šiški več športnega in drugega orodja v vrednosti 1390 D.'n. Tatvina jc bila odkrita šele v ponedeljek. Tatovi sukenj so sc spravili nad šolske garderobe. Prejšnjo seboto sla bili iz hodnika dekliške meščansVe • ole v Sp. Šiški ukradeni dve zimski suknji, vredni 2000 Din, v sredo pa je bila ukradena s stojala šolske garderobe v veži deške mcščaiske šole v Sp. Šiški 7C0 Din v-.- Jna zimska suknja iz rujave<«a blaga last učenca Ludvika Salmiča. — Iz nezaklenjene izložbe trgovca Miklavca v Lingar-jevi ulici jc neznan uzmovič odnesel več ženskega blaga in moškega perila v vrednosti 1000 Din. — Policija beleži še en poskus manjše goljufije v znesku 50 Din. © Krojači in Šivilje se opozarjajo na irse-rat krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg 19. © Vinotoč Grajska klet preje pri Fridrihu Mestni trg 13 v Ljubljani naznanja in vabi na pitna in pristna vina kakor: Črno in belo liter 10 Din, rizling, traminc, zavričan in haložan, cviček (Gadova peč). Čez ulico in za večje množine na dom po dogovoru popust. Za gor-ka in mrzla jedila, čaj in kavo preskrbljeno^ £>e priporoča in vabi za obilen obisk. © Za Božič dr«ie krasne svilene in volnene bluze. Kristoiič-Bučar, Stori trg 9. 1615 Po 4* Oin dobite daoiski p'aSč, čista vo'na v šest razPSnih barvah, dokler traja zaloga ©arie*=tr & Mejač samo Še?cntoi3;rtjova u!icn 3» Maribor n Sklepna pobožnost sv. leta se bo obhajala v tu a^šnji stolnici od 25. decembra do Novega leta. Opravljali jo bedo trije čč. gg. misijonarji iz Ljubljane. Začne se s pridigo cb 6 na božični drn. Spored cele pofcožnosli je sledeči: Ob treh praznikih — ua Božič, Štefanovo in Novo leto — pridiga ob 6, pol desetih in 17. Dopoldne sledi prid gi slovesno sveto opravilo, zvečer litanije s sv. 111;> shvom. Ob delavnikih so pridige ob 6, lu in 10. Po ju-trrnii pridigi je blagoslovila sv. maša, ob tri Četrt p.a 19 pred večerno pridigo l.tanije s i sv. i : 4'f> lov m. Na starega lela dan se zapoje . po večerni pridigi slovesna zahvalnica ^Te Den m«. Ob delavnikih se b(x >> slutile svete maše vsaki dan do 10. □ Na Božič se bo pela v stolnici ob 10 dopoldne Dvcrakova maša v D-duru za zbor in orl ester. □ Poskusna vožnja z novim mestnim av« toomnihiisom. V četrtek popoldne se je vršila na razdaljo Maribor—Dravograd poskusna vožnja 7, novim mesUi m avtoomn bu.-om, ki ho vzdrževal po novem letu med Mariborom in Prevalj ose' ni promet. Avtoomnibus je >a 16 oseb in prve vožnje se je udeležilo 14 oseb. Avto je rabil fd Maribora do Dravograda 1 uro in tri četrt ter vozil tja in nazaj brezhibno. Promet med Dravogradom in Prevaljami bo zaenkrat še nemogoč, l;er je lesen- most pre1: ) Me že preslab za tako težo in ga bo potreba popravili. Okrajni zastepi se bodo naprosili, da bodo dali obsekati ter obžagati one veje obcestnega sadnega drevja, ki visijo preveč na cesto in tolčejo ob avto, ki je precej visok. Zanimanje za otvori lev osebnega pr.ometa z av-toomnii iisom med Mariborom in Preval jami jO med prebivalstvom Dravske doline veliko. □ Nov avtoomnibus na progi Maribor— Ptuj, Osebni promet z dvema avtomobiloma na cesti Ptuj—Maribor vzdržuje m. lborski gosp. Lininger. Ker je postal ta promet v zadnjem času zelo živahen, nista zadostovala dva av. tomobila in je trraj mro&l g. Lininger velik avtoomnibus za 26 oseb, ki je peljal v sred^ prpoldne prvič na zgoraj omenjeni progi. Ne zamudite Božične prodaje oo reklamnih cenah! COPfiTE Iz prave fine vel-b odic dlake (Kam-melhaar) samo Din 42 — ^ Jiahor /Karo« dobite Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SL Cernetič. ^. altia konjak Z? OJledicinal alm- Creme-likerji zajamčeno čisti vinski d est i lat i so najbol,e priporočljivi. Kranj Odgovor »Jutru«. — Kranjski »Jutrov« dopisnik so je zadnji čas blagovolil pritožiti radi pre-malega obiska kranjskih meščanov pri prireditvah v Narodnem, reete Sokolskem domu. Pritožuje se, da med udeleženci ni lastnih pristašev in ni »klerikalcev«. No, če lastni pristaši ne obiskujejo kulturnih predstav v Narodnem domu, kako more >Jutro« to pričakovati od nas »klerikalcev«. Res, da da bo težko zbrisati milijonski dolg Narodnega doma pri Mestni posojilnici, a naj ga le pristaši »naprednega.- tabora sami pomagajo manjšati iu po možnosti odplačati. Sicer pa dosledno demokrati bojkotirajo naš Ljudski dom. Tudi nismo tako nespametni, da bi hodili v Sokolski dom, da nas tam izzivajo. Bilo je namreč nekoč, ko je nek gospod zahteval vstopnice od dveh naših gospodov in od nikogar drugega, a ta gospod sploh ni vršil redi-teljske službe. Hvala lepa za tako gostoljubje. In naj bodo gospodje prepričani, da nas igre S la »Vdova Rošlinka« in v grdo tendenco priostreni Cankarjevi »Hlapci« ne zanimajo. Na svidenje ob priliki — v časopisu! Otroški vrtec. Preteklo nedeljo ob 4. uri popoldne je otroški vrtec, katerega vodijo č. šolske sestre, priredil v zavodu sv. Vinka prav prikup-Ijivo božičnico. Malčki,' dečki in deklice, katerih hodi okrog 50 v otroški vrtec, so hoteli svojim sta-rišem. bratcem in sestricam pokazati, kaj so se naučili. Nastopili so z obsežnim programom 14 točk: pozdrav, petje, deklamacije, igrice, telovadba i»d. Prav raznobarven spored. Bili smo kar izne-nadeni, ko smo videli, da je mogoče v par mesecih toliko naučiti 3—6 letne otroke. Kar pohvaliti jih moramo, saj so se dobro odrezali. Veselja so jim žareli obrazki, ko so izvajali posamezne točke pred tolikimi gledavci. Želeli bi še večkrat kaj podobnega in 6e le mogoče, na kakšnem bolj pripravnem in večjem prostoru. Vsa čast č. selram za njihov trud. Prostovoljno gasilno društvo nas prosi, da z ozirom na neko notico o uvedbi nočne straže zaradi nevarnosti požigov prinesemo sledeče pojasnilo. »Društveni odbor je sklenil soglasno, da vr- F.UfčRTHEIM & COMP. KASSEN- uho AUFZUGSFABRiK AKTENGftELLUHAFT W!EN, IV/2., MOMMSENGflSSE N°: 6 DOBAVLJA: BLAGAJNE jekleno oklopne za vzidavanje varnostne ključavnice domače hranilnike DVIGALA za osebe, tovore, jedila in akte dvigala za bolnike paternoster dvigalo za opeko preizkuševanje in Za dvigala s P°Pr"vila f,vi«al Glavno zastopstvo za Slovenijo in Hrvatsko Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana, Gledališka ulica 4/111. Za stalno montažo in revizije Nad monter Viiitn Trager, Zagreb, Gundutičeva 23. Genera*no za« rohbkketr ».nfis&s&nu šijo vsi člani nočno službo, oz. gasilsko stražo vsako noč od 20. do 6. ure zjutraj; v nedeljah in praznikih pa poleg nočne službe še ]>opoldansko, ki traja od 12. do 20. ure zvečer. Na današnjem sestanku je celokupno članstvo soglasno odobrilo odborov sklep ter izjavilo pripravljenost, da vršijo poleg te redne službe še izredno službo po navodilih načelstva«. — Na to pojasnilo, ki ga lojalno radevolje objavljamo, samo priporočujemo, da smo gasilskemu društvu samo nasvetovali zaradi raznega godrnjanja nekaterih prizadetih gasilcev, da naj omeji stražo na manjše število ur. Nismo pa trdili, da ni članstvo odobrilo odborovega sklepa. Ker dobro vemo, da niso bili vri gasilci na dotičnem sestanku navzoči, odtod godrnjanje. In samo to smo mi priobčili. Tat v župnišču. Prigodilo se je te dni, da ko je naš g. kaplan še sladko iu brezskrbno spal, si je neznana oseba prilastila njegovo kolo. Tat se je odpeljal proti Gorenjski in v Kropi je padel v roke pravici. Orožniki so ga ustavili, ker je vozil brez luči, brez obotavljanja je priznal, da je kolo ukradel. Ufli? krama ie naflnfJSa za čEoSiie, ker daje čevljem največji sijaj! Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je umrl sveto-trojiški cerkvenik g. Ivan Jerebic. Pokojni je bi! mož blagega značaja, vnet kristjan in zvest naš somišljenik. Nad 20 let je na tukajšnjem koru prepeval v čast in slavo božjo, polnih 25 let pa je mežnaril pri Sv. Trojici, pod katero si je uredil lepo posestvo. Svetotrojiški in šentlenarski zvon, katera je potezal celo četrtstoletje, sta mu zapela turobno žalostinko, ko sino nepozabnega rajnega spremljali k večnemu počitku. Pogreba se je vde-ležila velika množica ljudstva in društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo. Pred hišo, v cerkvi in na grobu so rajnemu naši pevci zapeli 3 ginljive nagrobnice. — Blagopokojnemu, ki zapušča vdovo in dva sinova, svetila večna luči — Dne 18. t. m. je na Verdu umrl delovodja g. Jakob šusteršič, v visoki starosti 83 let. Vzglednemu možu naj sveti večna luč! Martina Krpana vprizori Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Sv. Štefana dan v dvorani Rokodelskega doma ob 7. zvečer. Igra se ponovi ua Novega leta večer ob ist uri. Irbovlje O Predavanje o Galileji in Jeruzalemu, napovedano za nedeljo, odpade, ker je predavatelj, dr. Jehart nujno zadržan. Na dnevnem kopu na Dobrni se zgodi veliko več nesreč kot po vseh drugih okrožjih. Priga-njanje, vijugasti železniški tiri, nezadostna razsvetljava itd. pripomorejo največ, da je delavec vedno v smrtni nevarnosti pri delu. Pritožbe ne pomagajo nič, teli nevarnih vijugastih tirov ne vidi nobeden. Vendar bi morala nekaj storiti inšpekcija dela, da se nesreče kolikor mogoče preprečijo. Predavanja o socialnih zadevah prireja ••Krekova mladina« vsak četrtek ob 5. uri v tajništvu Strokovne zveze rudarjev. Predavatelj prihaja iz Ljubljane. Zanimanje za to socialno šolo je vedno večje in je bila zadnji četrtek polna soba poslušalcev. Vabijo se še drugi. Novoletna voščila za »Slovenca« sprejema tajništvo v Društvenem domu vsaki čas. Posebno naši obrtniki se bodo morali privaditi te reklame, ki je v drugih krajih zelo razširjena. y~/. Predavanje. V torek, dne 28. t. m. je v gospodinjski šoli na Vodah (otroški vrtec) ob pol 5. uri »Zdravniško predavanje«. V torek je tudi ves dan istotam otvorjena razstava predmetov o higieni deteta. Žene in dekleta, udeležite se v obilnem številu! Mrežice o'I$ Savi Napredovanje v I. skupino služiteljev je pomaknjen sodni sluga II. skupine pri tukajšnjem okrajnem sodišču g. Ivan Š a f a r. Umrla je v nedeljo, dne 19. t. m. v bolnici Uršula Pečnik, dninarica-vdova, v visoki starosti 82 let. N. p. v m. Smrtna nesreča. V ponedeljek, dne 20. t. m. popoldne je prevažal Pavel M o 1 a n , 19 letni hlapec pri gostilničarju Karlu Deržiču, gnojnico na travnik. Ko je v bregu obračal voz, se je ta prekucnil ter pokopal pod seboj Molana, mu zmečkal prsni koš, da je bil takoj mrtev. Nesreča je tem žalostnejša, ker je bil rajni edini sin očeta, ki mu je že izročil posestvo in sam odšel v Ameriko. V službi si je hotel pridobiti še nekaj denarja, da bi se potem poročil in tako lažje začel gospodariti. Kruta smrt pa je prekrižala načrte. Smrt v vlaku. V torek, dne 21. t m. se je vozil iz Amerike v svoje rojstno mesto Vel. Pa-lanka g. Tomo Stenadl. V bližini Brežic ga je v vlaku vsled poapnelosti žil-odvodnic zadela možganska kap, nakar so ga iz vlaka pripeljali v tukajšnjo bolnico, kjer je umrl v 62. letu starosti, ne da bi prišel k zavesti. Sestanek dekanijske duhovščino se vrši v frančiškanskem samostanu v sredo, dne 29. t. m. ob 11. uri. Na dnevnem redu je referat o lil. redu, referat in razgovor o novem katekizmu ter druge stanovske zadeve. Vsa dekanijska duhovščina je vljudno vabljena. Gledališko predstavo »Begunka« uprizori v nedeljo, dne 26. t. m. (na Štefanovo) popoldne ob pol 4. uri dramatski odsek tukajšnjega Orla v veliki dvorani Narodnega doma. Sosedje in domačini Iskreno vabljeni! Vstopnice se dobivajo v predprodaji v kaplaniji. Cašlco Sejem. Tomažev sejem 21. dec. v Laškem »e ni posebno ob nesel. Obiskan je bil prav dobro, pa prometa je bilo premalo. Marsikateri gospodar in gospodinja bi si bila rada uakupila potrebnih reči za hišo In družino, a živine nista mogla prodati. Drugi viri dohodkov so jima že vsi usahnili, živina je bil še njun edini edini ud iu še ta ju je varal. Skioptične slike. Na Štefanovo po večernicah priredi gospod profesor Pavlič iz Mursko Sobote v društveni dvorani za Marijino družbo in mladino skioptične slike iz življenja Jezusovega. Smrt švicarskega konzula Julija Sriimidlina je tukaj izzvala splošno žalovanje. Gospoda konzula sp Laščani že nekaj let sem dobro poznali. Rad je prihajal v Laško ter bil z vsakim ljubezniv in prijazen, večkrat tudi velikodušen do ubogih. Tukaj si je tudi postavil tako lično vilo, da je pravi kras za trg. Vsem je žal za njim. Ohranili ga bodo v najboljšem spominu. Pokoj njegovi blagi duši. Električno luč smo zopet dobili. Radi gradbe novega jezu pri mestni centrali smo bili par dni brez električne razsvetljave, kar našim meščanom ni baš ugajalo; stare petrolejke morale so zopet na dan, no mnogi so jih morali šele kupiti ali pa se zadovoljiti z cenejšimi sveča i. i. Neslrpljivost bila .ie tolika, da so uapustili v komaj dogotovljeni rezervar vodo, ki pa se je, ker zid še ni bil suh, seveda zrušil, kar je povzročilo graditelju znatno škodo; nestrpijivi meščani pa so imeli »za jedan časak radosti, hiljadu dana žalosti«, odnosno za pet minut svetlobe zopet štiri dni temo. Sedaj je jez dovršen in dela vso čast podjetniku ing. Dedeku. Slovenska krajina. Špecijaliteta. Prekmurje je tako »srečno«, da ima kar dve vrsti radičevcev. Pri volitvah v oblastne sku]x;ine nastopijo ločeno slovenski— in hrvatski radičevci. Zakaj ta delitev, seveda ni mogoče vedeti. Zdi st; pač, da je vodila k temu želja po kandidaturi. Bivši neodvisni »Nčplap« se je postavil na stran hrvatskih radičevcev in eden njegovih glavnih sotrudnikov, Henrik Holsedl, katehet v Dolnji Lendavi tudi kandidira. Tatvina. Kakor na povelje so se začele v zadnjih tednih na vseh straneh Prekmurja tatvine kur. Iz večih krajev prihajajo pritožbe, da nobena hiša ni varna. Eno noč izginejo pri onem sosedu kure, drugo noč pri drugem. Kar po vrsti izginjajo. Neko preteklo noč so bili žižkt pri Črensovcih žrtev. Od sedmih hiš je bilo odnesenih krog 50 kur. Isto noč je bil odnešen Gabor Štefanu, trg. s perutnino in jajci v Črensovcih poln zaboj jajc. Tatvine se širijo ko kuga in ni pomoči zoper nje, ker tatovom ni mogoče priti na sled. »Martinišče«. Srečke loterije se še dobijo na župniščih zelenega Štajerja in v Ljubljani pri laza-ristih, v Hiralnici, na Rakovniku... Kdor si si jih še ni nabavil, raj kupi, da dobi upanje na lepe in dragocene dobitke, ki jih ima loterija. »Marti-nišče« bo dom revnih slov. katol. dijakov, zato se naj vsak potrudi, da ga na nekak način pomaga zidati. Slov* Konjice Predstava. Kaf. izobr. društvo priredi na Štefanovo popoldne ob pol 4 igro »Koza Jelodvorska«. Ker se prvikrat izvaja na našem odru, pričakujemo obilen obisk. Pred prodaja vstopnic po običajnih cenah v trgovini g. Valenčaka. Nobenemu ne bo žal, da je prišel. Plesne vaje. Lansko leto so jih imeli že tukajšnji Nemci, a letos jih imajo tudi Slovenci. Torej se na obeh straneh mnogo prepleše v korist milemu narodu. Dopisi Dravlje. V nedeljo 19. decembra ob 7 zvečer je uprizorilo draveljsko »Prosvetno društvo« znano Grillparzerjevo žaloigro »Prababico« pri obilni udeležbi občinstva. Zanimalo nas je, kako bodo igrali na majhnem podeželskem odru tako igro. In bili smo naravnost očarani. Slišali smo, da nameravajo ponoviti to igro v Št. Vidu. Prav je! Občinstvu ne bo žal, če bo videlo to dramo. Sv. Jurij ob juž. žel. Že dolgo časa se goji želja, da bi se v trgu Sv. Jurij ob juž. žel. nastanil brivec, ka'eri bi tudi ob petkih in sobotah opravljal svoj posel. Dobra eksistenca za enega samca je zagotovljena. Vojnik. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« ter »Čebelarskega društva': imata svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2. januarja 1927 ob 8 v osnovni šoli v Vojniku z običajnim dnevnim redom. S tem se vabijo vsi člani k udeležbi. Gornja. Ponikva pri Žalni. V soboto zvečer, 18. decembra, je umri previden s svetimi zakramenti Viljem M a s t n a k , posestnik p. d. Gornji Stojanovšek, star 62 let. Letošnje poletje ob znanih nalivih začetkom avgusta se je hudo prehladi], iskal je nato zdravja v Krapinskih toplicah, a zaman. Bil je globokoveren, izobražen in je znal več jezikov. Pogreb je bil v ponedeljek, 20. decembra, predpoldne in ga je vodil sorodnik domačin č. g. Martin Vrzelak. Ljubi Viljem, večna luč naj Ti sveti! Ziri V Ameriki je umrl Mihael Govekar in zapustil nekaj tisoč dolarjev. 18 letni sin Miha je kupil 2 avtomobila in z njima oskrbuje potniški promet na cesti Žiri—Logatec—Ljubljana. — Z vrhniško elektriko smo nezadovoljni. Marsikak večer ne sveti niti 1 uro. Iu po 7 Din kilovat tudi ni poceni. — V nedeljo je bil tu g. dr. Pire, da bi predaval o ]>omoči v nezgodah, pa lii bilo elektrike za skloptični aparat. Zvečer je priredila podružnica Jugoslovanske Malice v Kat. domu igro »Bele vrtnice*. Prireditev je dobro uspela. Na Silvestrov večer uprizori dramatični odsek Prosv, društva igro »Vaški lopov«. Na sporedu so tudi pevske točke. — V torek nas je prestrašil klic: na Selu gori ! Takoj je bilo vse na nogah. Zgorela je bajta Kmetovega Jakoba. Ker je bilo vso leseno, je zgorelo, še preden so mogli prili gasilci. Zažgali so otroci z božičnimi raketi, ki so jih metali v zrak in je ena padla na slamnato streho. * »Gospodinjski koledar« Jugoslovansko Matice je najlepše novoletno darilo našim gospodinjam. Cena Din 20, za člane Din 15. Naprodaj pri podružnicah Jugoslovanske Matice in v vatli knjigarnah. Jubilejna številka „Dogol'yba" {prva za leto 1927) jc razposlana in jo prejme večina naročnikov žc danes. Obseg slavnostne, bogato in lično v bakrotisku ilustrovane številke je povečan. Opozarjamo osobito na krasno v barvotisku izvršeno originalno prilogo »Marijino oznanjenje«. (Izvirnik je umetnina slikarice ge. H. Vurnikove.) Za lažje ume-vanje slike objavlja »Bogoljub« točno in jasno razlago strokovnjaka g. dr. K. Novi naročniki naj se urno priglase, da si bodo zagotovili dragoceno prilogo. — Vsebina: »Bogoljubu« ob srebrnem jubileju. (Knezoškof ljubljanski.) — Po tridesetih letih. (Knezoškof lavantinski.) — Sveta noč. Pesem. — Članki: Moja betle-hemska noč. — Spomini starega urednika »Bogoljubu« ob 25Ietnici. — 2e pet in dvajset let. Pesem. — Kako berimo »Bogoljuba«, — Kri mučencev ... — Pisma svetni inteligenci. — Naši vzori: Pavle Šumanov. — IlOOletnica sv. Cirila. — Družbeni glasnik: Igra — moderna leča. — Iz življenja Marijine družbe. — Cerkveni razgled: Po svetu. — Po domovini. — Dopisi. — Raznoterosti. — Dobre knjige. — Naša umetniška priloga. — Govorilnica. — Odpustki. — Spremstvo: Voščilo za novo leto. — Prošnje. — Zahvale. rjulzlian&jko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 24 decembra: Zaprto. Sobota, 25. decembra, na Sveti dan ob 15 pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Izven. (Znižane cene.) Ob 20: KOVAIiSTVO IN LJUBEZEN. Izven. (Znižane cene.) Nedelja, 26. decembra ob 15: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Izven. Znižane cene Ob 20: SLABA VEST Izven. (Znižane cene.) Ponedeljek, 27. decembra: STALNI GOST. BOU- BOUROCHE. Red B. Torek, 28. dccembra: Zaprto. Sreda, 29. decembra: SKOPUH. Red D. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 24. decembra: Zaprto. Sobota. 25. decembra, na Sveti dan od pol 20 zv }"' premijera Mozartove opero »COSI FAN TUTTE«. Izven. Znižane cene * Nedelja, 26. decembra ob 20: GROFICA MARICA, Izven. (Znižane cene.) Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto. Torek, 28. decembra: MANON. Red C. Sreda, 29. decembra: CARMEN. Red E. Državno Narodno gledališče r Ljubljani b» imelo v tekočem budžetskem letu 1926-27 za 804.864 Din manj izplačane dotacije, nego je v lin. zakonu od Narodne skupščine bilo odobreno. Radi tega pride slovensko gledali!če v Ljubljani v zadnjih mesecih tekočega budžeiskega leta, to je v januarju, februarju in marcu 1927 v največje de-name težkočo. Budžetni oddelek v Belgradu pa je poleg tega predloga uprave tako reduciral, da bo v bodočem budžeiskein letu 1927-28 za Narodno gledališče v Ljubljani dotacija še za 1,340.000 Din manjša, nego je bila za leto 1926-27 napovedana. Uprava ima od ministra prosvete strog nalog, da izvrši tekom januarja, februarja in marca 1927 največje redukcije v osebju in da pod nobenim pogojem ne sme prekoračiti določenih kreditov. — Upravnik Matej Hubad. Marih&r&fa® gledišče Sobota, 25. decembra ob 15: PEPELKA. Sobota, 25. decembra ob 20: ORLOV. Premijera. Izven. Nedelja, 26. decembra ob 15: VESELI KMETIC. Nedelja, 26. decembra ob 20: ORLOV. Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto. Torek, 28. decembra ob 20: LJUBEZEN. Ab. A, Kuponi. Zadnjič v sezoni. r Ljubljani Nedelja, 26. decembra: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI., Začetek ob 3 uri popoldne Nedelja, 2. januarja: HAN1CE POT V NEBESA. Začetek ob 3. uri popoldne. Razstava kanarčkov harcarfev se vrši na božične praznike v telovadnici liceja na Blei\veisovi cesti, sodnik za ocenjevanje petja fun-gira gospod Ludvik Koristka iz Dunaja. V Sloveniji, kjer se goje kanareki-harcarji sistematično šele dve loti, nimamo še kvalificiranega in izpra-šanega sodnika. Na Češkem, posebno pa po nei;a-terih krajih na Nemškem se na veliko pečajo t odgojevanjem in šolanjem kanarčkov. Celini vasem je edini vir dohodkov gojenje kanarčkov za kupčijo. V Avstraliji, v Indiji, na Japonskem in v Ameriki naletiš na kanarčka, kateri se je zvalil kje na Češkem ali v Nemčiji. V poslednjem času so se popri jeli racijonalnega in sistematičnega gojenja kanarčkov ludi nekateri Slovenci. Slovenski pevci-kanarčki so pri naših južnih bratih na zelc dobrem glasu. Letno jih gre na stotine v Bosno Srbijo, Vojvoduio in Macedonijo. Poslednji čas pa prihajajo naročila tudi iz Bolgarije in Grčije, saj smo jim mi veliko bližje od Češke in Nemčije. Letos je razstavljenih okroglo 300 kanarčkov-har carjev vendar pride prod sodnika le okrog 8( pevcev. Glasom društvenih podatkov so vzredili sajno ljubljanski člani letos nad 1.000 harcarjev Lansko leto se jo prodalo nekaj prvovrstnih pevcev, ki so bili na razstavi odlikovani, tudi po 1.00C dinarjev. V obče je pa cena seveda znatno niija vendar jo marsikomu v današnjih težkih Časih po magano, ako dobro proda nekaj ducatov svoji! vzreieaikov, Gospodarstvo Vprašanje zakonske stabilizacije dinarja. Na seji upravnega odbora Narodne banke, ki se je vršila 21. t. m. je generalni ravnatelj dr. Drag-* Novakovič poročal o uspehu svojega obiska pri guvernerju Bank of England Montagu Normanu ln pri guvernerju Banquo de France g. Moreau. Bank ol England je izrazila željo, da stoipi v slike z našo Narodno banko. Politika Narodne banke je dobro znana vodstvu Bank of England, ki njeno delo visoko cent, posebno z ozirom na dejstvo, da je Narodri banki uspelo stabilizirati dinar brez pomoči inozemstva. Guverner Norman je obljubil Narodni banki svojo pomoč v cilju čim trdnejše stabilizacije in je obenem izrazil željo, da Narodna banka s pomočjo vlade izvede tudi zakonsko štabi-117. ar i j o dinarja. Za izvedbo zakonske stabilizacije je obljubil vso pomoč s strani Bank of England in ponudil tudi svojo osebno sodelovanje pri tem poslu. Guverner NoTman je mnenja, da bi se še pred končnim rebuli ranjeni valulnega vprašanja moralo urediti vpra?"nje naših vojnih in predvojnih dolgov v Anglij., v kolikor ie niso urejeni. Z ureditvijo tega vprašanja bi bila dana možno t za tesnejšo sodelovanje na polju gospodarske konsolidacije naše države, kakor tudi za trdnere ekonomsko zveze med našo državo in Anglijo. Guverner Norman vidi, da je naša država eden najmočnejših ekonomskih tak orjev v Srednji Evropi. Upravni odbor Narodne banke je sklenil, da Narodna banka stopi v neposredno zvezo z Bank of England in da lam naloži največji del svojih depozitov v Angliji. Ouverneir Banque do France, g. Moreau je is'o tako izrazil željo, da bi se dosedanje zveze z Narodno banko še učvrstile, kar bo tem lnžje doseči, ko bt izvršena stabilizacija francoskega franka. Pripomniti je, da se 8'abilizacija francoskega franka izvaja po istih principih, kakor se je stabilizacija dinarja. Generalni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič je v Angliji kakor tudi v Franciji proučeval vprašanje zakonske stabilizacije dinarja in na tej seji predložil Upravnemu odboru svoj predlog, kako bj se zakonska stabilizacija najlažje in najhitreje izvedla. Na isti seji se je obravnavalo trdi vprašanje predloga, ki so ga s'avile ameriške banke Narodni banki. Po tem predlogu, bi Narodna banka v svrho zaščite dinarja prejela večji devizni kredit. Ta predlog je bil sprejet, obenem pa je bil naprošen finančni minister, da to vprašanje s svoje strani reši. Kakor je iz predstoječega razvidno, je generalni ravnatelj dr. Novakovič revidiral svoje stališče napram vprašanju zakonike s'abilizac:je dinarja, kar bodo gospodarski krogi sprejeli gotovo t zadovoljstvom. Pred odhodom v London je dr. Novakovič namreč izjavil, da bi bilo za zakonito stabilizacij dinr; ja potrebno, da 6e dosedanji stabilizacijo utrdi vsaj še nekaj let. Pii tej priliki moramo odločno nasprotoval naziranju finančnega ministra Periča glede zakonske stabilizacije dinarja, ki je mnenja, da je to vprašanje mogoče rešiti šele tedaj, ko se bo narodno gospodarstvo prilagodilo valutni situaciji. Da je to mnenje napačno nam potrjuje zakonska stabilizacija belgijske valute, ki se je sijajno izvedla, ne da bi se počakalo, da se gospodarstvo prilagodi valutami situaciji Valutna relorma n.j duii gospodarstvu in ne nasprotno. Zakonska stabilizacija dinarja nam Je skrajno potrebna. Razvoj dolgoročnega kred i'a, ) najetje hipotek, izdajanje zadolžnic, industrijskih obligacij itd.) bo mogoče šele tedaj, ko se bo na zakoniti podlagi določila relacija naše valute napram zlatu. Ravno tako je najetje inozemskih posojil (državnih, komunalnih, indus'rijskih, hipotekarnih) v veliki meri odvisno od rešitve tega vprašanja. SEJEM ZA KOŽE DIVJIH 2IVALL Uprava Ljubljanskega velesejma deluje vzajemno z Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani že četrto leto za izboljšanje organizacije prodaje kož divjih živali v naši državi, zlasti v Sloveniji. Pri prodaji naših kož posnamejo smetano po veČini inozemski prekupčevalci, ki ne plačujejo polnih con in oškodujejo s tem posameznike kot država Lansko leto smo pričeli uvajati organizirano prodajo kož divji i živali dražbenim potom. Skromni so bil počotki, no upamo, da se ta važna panoga našega gospodarstva ugodno razvije. Zato pa je potreben skupen nastop vseh prodajalcev kož, da se zamorrmo izkazati napram inozemskemu kupcu z čim večjo kvantiteto in se mu s tem izplača pot. V lelu 1027 se priredi dne 24. januarja, torej na prvi ponedeljek po sv. Neži tradicijonelni detajlni sejem, na katerem se bo v detajlu prodajalo in kupovplo, glavni pomen pa leži v tem, da bo vele-sejem tega dne kot zadnji termin sprejemal kože v s v iv o organizirane, en teden pozneje vršeče se prodaje dražbenim potom. V Vašem interesu je, da vpoSljete kože že poprej, da se jih znmore pravočasno in pravilno sortirati ter s tem najbolje ščititi Vaše koristi. 100% pri višanje uvozne torine mi konje v Italiji Italijanska vlada je sklenila povišati nekatere nevezane postavke italijanskega carinskega tarita. Zelo občutno je povišanje carine na konje, ki se poviša od 150 na 300 zlatih lir pri konjih visokih pod 1.40 m in od 112.50 na 225 zlatih lir pri ostalih konji1'. Zračna linija Salzburg-Susak. Kakor so poroča, se vršijo pogajanja za upostavitev zračne linije Saizburg-Sušak, ki naj bi predvsem služila potnikom iz Nemčije, ki nameravajo obisVati naše Primorje. Tozadevni odtor v Salzburgu je na naš predlog pristal pod pogojem, da država subvenci-jonira podjetje. Končna podajanja ia odstranitev konkurenčnega boja mod Hamburgom in Trstom se bodo vršila 10. februarja 1927 na Semmeringu. Pogajanjem bodo prisostvovali zastopniki Nemčije, Avstrije, češkos'ovaške, Jugoslavije in Italije. Velike dobave železniških pragov. V kratkem bo ravnateljstvo državnih železnic razpisalo licitacijo za dobavo hrastovih železniških pragov. Računa se, da bo železniška uprava potrebovala S00 tisoč pragov. Zadnja tozadevna licitacija se je vršila 6. feruarja t. 1. Ker je že takrat ponudba presegala zaMevano množino za 100% se pričakuje, da bo pri bodoči licitaciji ponudba za 200% presegala ' zaMevano količino. Kakor smo že poročali si namerava uprava italjanskih železnic dobaviti iz Jugoslavije približno 500.0^0 hrastovih pragov, vendar pa ta nabava ne bo vpUvala na licitacijo naše železniške uprave, ker so dimenzije italijanskih pragov manjše. Karofejte .Slotranca*! Borz: a Dne 28. decembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13,505-13.535 (13.49-13.52), Italija 252.32- 254.32 (252.15—284.15), Lond. n 274.80-275.60 (274.80- 275.C0), Ne\vyoik 50.513 do 56.753 (50.543—56.743), Praga 107.ti75-l68.i75 (167.676-108.470), Dunaj 7.085-8.015 (7.085 do 8.015), Curih 10.045-10.975 (10.915—10.1175). Curih Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.50 (72.40), Berlin 128.15 (123.10), Italija 23.15 (22.95), London 25.1025 (25.0925), Newyork 517X6«, (517.375), Pariz 20.55 (20.675), Pra<66; 1000 kosov 46, fco vag. meja 610—610, zaklj. 610. Hrastovi frizi I : 10 m3: 30 odstot. 5, 6 cm, šir., 25— 30 cm dolž.; 70 odštet. 6, 7 cm šir.. 85-50 cm dolž.; 8.50 m«: 15 odstot., 7 7 cm šir., 85—50 cm dolž.; 8.50 m«: 15 odstot, 7 cm šir., od 80—35 cm dolž.; 85 odstot., 7 cm šir„ od 40, 45, 50 cm dolž.; 20 m": 15 ods'ot. 7 cm Sir., 25 cm dolž.; 28 odsol., 7 cm šir., 40 cm doli; 28 odstot., 2 cm šir., 45 cm. dolž.; 28 cm. 7 cm šir., 50 cm dolž.; fco vag. meja C00-900, zaklj. 900. 190 m3 tramov po noti, monte, fco vag. meja 300 do SCO, anklj. 300. Kn/ige in revije Mali risar. Izdala in založila Tiskovna založba v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna. Dobi ae v vseh večjih knjigarnah. Za učiteljstvo Učiteljska fer. zveza. Vse tov. ferijalce (ke) vabim na zborovanje U. F. S. v sredo 29. t. m. ob 10 v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red: 1. Organizacija U. F. S. (tov. Mravlje). 2. Projektirana ekskurzija na Francosko (tov. Mravlje). 3. Kolonija ob morju (lov. Mravlje). 4. Slučajnosti. K zborovanju eo vabljeni vsi tov., ki se zanimajo za naš pokre!; za udeležence ekskurzij po SHS in CSR udeležba moralna dolžnosti — Za U. F. S. Slavko Mravlje, učitelj na mešč. Soli, Jesenice — glavni poverjenik U. F. S. Zszpred. sodtišča MESARSKA. Trije mesarski pomočniki so ugenili zopet eno, o kateri bi se reklo, da je »za pod klop-r. Slar kra koviden penzionist, ki stanuje z njimi v istem poslopju, pa je postal žrtev le šale. Mladi mesarji so vedeli, da gospod penzionirnni državni uradnik zelo slabo vidi, pa so mu podstavili kad pod stop njice, kamor je nerodni gospod seveda štrbunknil. Ko se jo izkobacal ven in pogledal okoli sebe, da bi spoznal, kdo je tako prijazen, da mu nastavlja kad, tedaj — pleskl — plesk! — je priletela kepa za ke|>o mesarskega soli ra ubogemu penzionistu v obraz. Ves prestrašen si seveda ni upul odpreti oči, pač pa jo sklepal, kdo so njegovi napadalci ter vložil proti njim tožbo. Pred sodiščem pa ni mogel dokazati, da toži prave, kako neki, ko pa je v kriličnem trenotku mižal in si tiščal obraz pred pekočim solitrom. Obtoženci so pa spveda tudi vse, kar jim očita obtožnica, lepo zanikali. Ker so bili v svojih izjavah dosledni do konca, jib je sodišča oprostilo. Naznanila Članstvu S. L. D. sporočamo, da bo občni zbor dne 2. februarja 1927. ob pol 10. uri v steklenem salonu na Glavnem kolodvoru v Ljubljani. Dnevni red je razviden iz . Lovca«. Na tem občnem zboru se bo izbral in določil tudi lovski kroj; zato vabimo svoje članstvo, naj se po možnosti vdeleži tega olčnega zbora v lovskem kroju, ki ga rabi sedaj. Decemberski številki »Lovca« so priložene položnice in oklic za poravnavo članarine. Prebe-rito in priglasite se! — Odbor S. L. D. Kolesarsko in motooiklistično društvo »Sava« t Ljubljani priredi na Novega leta dan pešizlet v Dobrunje. Odhod ob eni uri popoldne izpred društvene pisarne Karlovska cesta 4. Vabljeni so vs! člani in prijatelji športa. "Polzvee&ovanfa Našla se je v Kersnikovi ulici 23. dec. v Jutranji uri moška sprehajalna palica s srebrnim ročajem. Dobi se pri hišnici v Kersnikovi ul. 7, Halo!... Halo!... Kaj? Kaj pravite! Nimate Brilla? Kakšen trgovec pa sle? Ne, ne maram druge znamke, hočem samo Brili, razumete, samo Brili i Kemična tvcrnica SR1LL d. d„ Beograd Več nego (7~ 1,000,000.000 ljudi ne praznuje božiča, ne ve nič o jaslicah, nič o božjem Detet«. Nad 13.000 misijonarjev in 25.000 misijonskih sester se noč in dan trudi, da bi oznanili veselo vest o božičnem Detetu vsem poganskim narodom v vseh delih sveta in jih vso pripeljali k jaslicam. Tudi slovenski misijonarji iu misijonarke odlično pomagajo pri tem najidealnejšem delu. O njihovih težavah in njihovem veselju, o njihovih uspehih in trenutuih neuspehih poročajo slovenski (Katoliški mistični V treh letih, odkar list izhaja, je dosegel Število naročnikov 16.000! Slane 12 Din. fflisttonski koledar mi nas prav lako seznanja s tujimi narodi, njihovi deželami in njihovimi zanimivimi običaji ter o misijonskem delu med njimi. Ti letnik, ki jc že osmi, obsega običajnih 132 strani, od teh 16 strani s slikami v bakrotisku Jugoslovanske tiskarne. Cena s poštnino S Din. MISIJONSKA KNJIŽNICA je zbirka strokovnih knjig o raznih vojah poljudne misijonske znanosti. — Dosedaj so izšli 4 zvezki: 1. zv.: Prvi sluv. misijonski tečaj v Ljubljani 1924. Cena 10 Din. — Zbrani govori z misijonskega tečaja. 2. zv.: Jezusova oporoka. Spisal H. Fi-scher, S. V. D. Prevedli bogoslovci Misi-jonišča. Cena 25 Din. — Knj ga jo čudovito prepričevalna in lahko uniljiva. Kdor jo prebere, gleda misijonstvo v jasni in pravi luči. 3. zv.: Milijonska prireditev. Uredil A. Kordin. Cena 20 Din. - Vsebuje navo-vodilo, načrte, pesmi, govore in igre za misijonske prireditve. 4. zv.: Misijonska okrožnica sv. očeta Pija XI. (Rerum Ecelesiae, 28. II. 1926). Priredil prof. J. Pavlin. Cena 4 Din. — Iz okrožnice spoznamo vso veličino in važnost niisijonstva. S svojimi določbami napoveduje preokret v misijonstvu. Misijonske razglednice, izšli sta 2 zbirki ais. razglednic s prizori iz kitajskih misijonov. Cena 1 zbirke (10 razglednic) 8 Din. Posamezna razglednica 1 Din. Vse se naroča na nadov: Katoliški misijoni Ljubljana, Tabor 12 t) Športno leto 1926. ' Športna misel ie letos lepo napredovala. Kamorkoli pogledamo, povsod vstajajo stadioni, se porajajo športne šole, se uvažuje šport kct politiki io umetnosti enak. Slresemaim je v Ženevi obljubil, da bo prisostvoval nogometni igri; Mussolini je dejal Erminiu Spalla, da mora zmagali; Alfonz V. je Blavil polet letavca Franco kot narodno zmago; Jetavca Cobham.i imenujejo najboljšega zastopnika Kisli velebritanskega imperija; Rignot in Coste sta nesla slavo fr, ico. -ega irnena proti Indiji, Lacoste, Borotra, Suzana i. dr. pa v Ameriko. Itd. Knjigo bi lahko pisali o tem. Kaj naj omenimo posebej? Preveč je. Nogomet je v Ameriki na novo potrdil veliko moč Uruguaycev, 17:2 se glasi njih rezultat v boju proti ostali Južni Ameriki. Severna Amerika ne pomeni Bič, rešujejo jo evropski igravci. V Evropi valovi boj za prvenstvo sem in tja, žele bodoči sistematični boji država proti državi bodo pokazali, kdo je prav y prvi vrsti. Dva naroda sta se v tenisu letos posebno Odlike rla, Francozi in Čehi. Prvi so v Ameriki dokazali, da so kos tudi Tildenu in Johnatonu in Richardsu, Suzanin sloves je neomajljiv; Čehi pa s ponosom gledajo na Karla Koželuha, svetovnega, mojstra profesionalov, Najucha je premagal in Burke ja. Maori so potrdili svoj sloves, da so najboljše moštvo sveta v rugbyju. Seveda, v Ameriko 6e niso SH. Slavni Nurmi je moral uvideti, da je tudi cm. Cleivek, da ne more zmagati vsega. Nove lahko-atletske zvezde vstajajo, KSrniga imenujemo in Milena, vsak je na enem koncu tekov, sprinter in tekač na maratonsko razdaljo. Iz. Amerike pa splo- ■ KaaaMBBis&iHBeBBafaanBNaiiBHH jVaaka drobita vrstic« 1-SO Din ali vnaka besed« fSO par. NaJmaojSI o{|'aa 3 ali d i:in. Oglasi nai! Mcvrt vrstic se roinusjo vlit. /a odgovor znamko: Na vpra^anta brez tnmk« ne «,-■-v... •• v,- ■ v ...v ? . .ČOKOLADA V«v:;:'.- IV ; . r 1 ^ BO Prepričajte se o trpezuustt vrvsrsklli izdelkov iz prve kranjske v r varne Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra c. 31 in ori podružnicah Meribor. Vetrinlska 20 ter Kamnik Širina > Obisk planinskih kot v i. 1926 Alpinizem tvori v Sloveniji važno panogo tujskega prometa. Vsled tega raste zanimanje za statistiko obiska slovenskih planin od leta do leta. Ne samo planinec, turist in zimski športnik, ampak tudi gospodarski krogi se danes živahno zanimajo za tujski promet v naših planinah. Obisk planin je važen činiteij v tujskem prometu. Zato nam kaže statistika obiska naših planin tudi razvoj našega tujskega prometa z ozirom na naše narodno gospodarstvo. Sistematična in natančna statistika obiska naših planu) je vsled tega zelo hvalevredno in koristno delo. Pri našem izvajanju se držimo v prvi vrsti podatkov >Planinskega vcstuika< po statistiki planinca g. Leopolda Sparhakla. Obisk planinskih postojank pri osralnjem odboru SPD v letu 1920. je bit sledeč: V hotelu Zlatorogu 669 posestnikov, v hotelu Sv. Janez 572, v Triglavskem domu na Kredarici 1959, v Aljaževem domu v Vratih 2790, v Staničevi koči 736, v Aleksandrovem domu 1474, v Vodnikovi koči 476, v Maluerjevi lioči pod Črno pršijo 108, v Orožnovi koči pod Črno prstjo 337, v Erjavčevi koči na Vršiču 11'>0, v Kadilnikovi koči vrh Golice 2026, v ■Spodnji koči na Golici 2411, v Češki koči na Ravneh 395, v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu 929, Ko'a v Kamniški Bistrici ??97, v Koči na Kamniškem sedlu 1212, v Koči na Veliki planini 1261, v Koči pri Triglavskih jezerih 1101, v Domu na Krvavcu 1600, v Krekovi koči nn Ratitovcu 436. Celokupni obisk planinskih koč pri Osrednjem odbora SPI) znaša 24.398 obiskovnlcev. Obisk je padel od 1. 1925. za 2648 članov. Obisk podružničnih postojank je v I. 1926. neko.j narastel. Posamezne postojanke podružnice SPD so bile obiskano tako-le: Prešernova ke>ča na Stolu 1279, Valvazorjeva koča pod Stolom 1255 (Kranjska podružnica), Koča na Gozdu 1016 (Kranjskogorska podr.), Mariborska koča 3465, Koča na Klopnem vrhu 1396 (Mariborska podr.), Turistovski dom iua Urški gori 1326 (Mislinjska podr.), Ruška koča (depend mca Planinska in Čandrova koča) 3816 (Podravska podr.), Jurkova koča na Lisci 835 (Posavska podr.), Vilfanova koča na Begunjščici 600 (Radovljiška podr.). Koča na Donački gori 471 (Rogaška podr.), Piskernikovo zavttišče in Piller-jeva koča 1313, Friscluiufov dom 1128. Koča na Ko-rošici 476, Mozirska ko?a 376 in Celjska koča 286-1 (Savinjska podr.). Celokupni obisk podružničnih postojank znaša 21.646 in je narastel od leta 1925. za 2584. Kakor jo razvidno iz zgoraj navedene statistike, ni obisk s postojank SPD skoraj nič padel. Ravno nasprotno! Ako vf,oštevamo dejstvo, da je bilo v 1. 5926. najslabše vreme ravno v času, ko bi morala biti sezona na višku, lahko smelo trdimo, da so je tujski promet v letošnjem letu proti letu 1925. izdatno zvišal. Ta pojav mora pač razveseliti vsakega prijatelja planinstva, zlasti pa naše gospodarske kroge. Planinstvo napreduje vztrajno leto za letom. Po narodnosti odnosno državljanstvu je bil obisk naših planinskih postojank takšen: Slovencev 87.435, Hrvatov 4232, Srbov 720, Avstrijcev 1859, Nemcev 648, Čehov 438, Italijanov 407, Francozov tO in Angležev 19. Ostalih narodnosti odnosno državljanov jo bilo 276. Z ozirom na 1. 1925. jc zra-siel posebno obisk iz Nemčije, in sicer za 174 obiskovalcev. Tudi Nemcev iz Avstrije je bik) letos za 117 več kot v 1. 1925. Razen tega smo imeli letos v naših gorah mnogo ob skovalcev iz najrazličnejših držav, ki so prišli letos iiele prvič v Slovenijo, da si ogledajo naše lepe planine. Vsi ti bodo prihodnje leto gotovo pripeljali svoje prijatelje in znance v naše kraje. Celokupni obisk naših planin je torej glede celokupnega obiska, ki znaša 46.044 (v 1. 1925. 46.108) posetriilcov, zadovoljiv. Vendar pa je treba v prvi vrsti dvigniti tudi tujski promet naših planin, ki jo v primeri z lanskim letoin nazadoval. Kajti pomisliti moramo, ira Razpošiljamo dobro zavmovuno pred mramom Cena glej mali inserat v današnjem listu Si zopet pozabil, k|e se dobi najlepše in najcenejše p p h "$tvo tudi na obroke! Pri tvrdki Ermsm & Arhar v šent. Vidu nad Ljubljano. Bogat iluslrnan ccn k pošljem vsakomur za 20 Din. ZIMSKA JABOLKA od 30 kg naprej, franko l.oče, bnitto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBT7.F.L Sv. Jernej, pošta Loče. 876-1 lepo, vsakovrstno, nudi naiceneje tvrdka i. knez - ljubljana, Gosposvetska cesta 3. ~ elektrotehnično' podjetje Karol Florjančič V CELJU Cankarjeva cesta 2 (polog davčnega urada) ln«tiitnet)i> #!"ktrtčnih na |ii o v 7,a lnf In poirnn. tele ionov, jvnneev. radio .na ratov. - Poprav« elektromotorjev In r.akovrKtnlh elektrhnlh naprav. - V r.alnei: lestenci, avetllkr, llkalnIVI. motorji. Mevcl. lamtee Itd. In ve« p|ok'ro-iraterljal. Toč ti« postregli«! Nizke eencl - 1'roračiini bltmUčnoi vin« Kieo Ž2 lic biti lepi ako •• hočate v.selltl nad svojim dol>rn netrovanlm licem, svoiitnl rokami tn rvo.1 mi vodno lepSe pust« JaJočiml lultni, uporab1 tajle tudi VI kot ml : Pellerjrva mlin zdravju Iti /<■■ ute r murko I I.S.4, naj pi.-menltejSe ka.ovmti vsfbtncio medicinsko pi«i7. HuSene dobro dnin ioč* sest, viti", ki se , pij. Jo v ko4o In io opleinejti ejo. - Poizkusilo enkrat: ELS/l-tillJIfto tnh-čnu milo - HI.SATvnirnjakovo milo - EI.SA-gHcerintko milu - ijAvouo milu - RLSA-ka*rantk<> ml/o • KI 8/4-mHa m hriljr. In nikdar v č ne b<'Hte h deli ut>oraid.'iiti družen.i tnllii. 7,n poizkus i kosov ELSAml a ?.e i znvotnlno iu poštnino vred 5J'— dinarjev. Prllcrjeva prnrrt karknfkn pomnilo tn nhrm In m Jčiln knie ' zmimko ,,EI.SA". O ia \"nni obrani mladost in lepoto, ffi.-nll Kuhe na ko>i In lo rlo n (f|i kmm Tovarna usnja HERMAN BiRG v Mariboru, Usnjarska ul. spre'ema v strojenje vsakovrstne kožo na kožuh: lisičje, kune, srne, zajčje, ovčje i. t. d., kakor tudi eoveje, telečje, svinjske in drug h več v poljubni izvršbi in najkulantnejših cenah. Hupu)e domače štajerske svinjske kakor tudi goveje in vso drugovrstne kože po najvišjih dnevnih cenah. Radi olajšanja inventure in bilance prodajam po zelo znižanih ccnah vsakovrstne suhe deske in trame za mizarstvo in stavbe. _ FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina — Ljubljana, Dolenjska cesta št. 12. JOS! edino lc pri tvrdki LJUBLJANA follsu FreScrnovcga spomenika Najnižje cene! Na velJko Srn rastni Francoski antomobili ilii i Piir 10 HP 12 HP Poraba bencina 9 lit.. na 100 km. Hitrost 120 km na uro, G80DY£AR ameriške pnevmatike. Telefon 541. — E- ROSA, LJUBLJANA, Poljanska ©9. mmmammammmmBmmmEmmammmmtammm 500 cm, OHV 5—18HP 1 cil., 4 ventili, 4 hitrosti, autom. mazanje. Turist., športni, super-sportni tipi, Sidecari, hitrost 125 km na uro. Voščilo! Vsem cevnim Ddlsmoicem račjega peciva želim ve el;i bi-žičie praznike In srečno nkva leto I Prlfaročtm se tu J v iiodcte. Franjo Vaupotič, mm, Slov. Bistrica. S 5 n a n 5 ■ 19 WB»a«aB««aB««BBBHBB»»OBiMWaWB Vesele božične praznike in srečno novo leto Seli cenjenim odjemalcem Alojzij P loj špecerijska trgovina Maribor, Vodnikov trg / Uesele božične praznike in srečno nouo leto 1927 želi usem suojim cenjenim odjemalcem tonama .RUBERIUS' mila u Celju. I. svetovno znani angleški motoctkt, Zmagovalec največjih dirk. 1 in 2 cilindersUl modeli. EXCflSIQSI - HENPtttSOM najsposobnejši moioci^l 2 in 4 cilindrski modeli, Modeli 1927 dospejo v kratkem ter značijo senzacijo, ker so opremljeni sr. na;»iopome šini ina-zaset»«v. vsled česar brezhibno delovanja stroja zajamčeno. Kolesa sa raedselio no iunenjavo. Najnižja dobavna cena. — Glavno zastopstvo O. žužek, Liubijana, Tavčarjeva 11 GSSSlSf- Jlierndisrt4 llkerska znamka svetovnega glasu se zopet dobi povsod v Jugoslaviji Generalno zastopstvo: Parna fglpl if^« JAŠA TOMlfi destilacija »£% laik Siki« (Bsnat) \Vm KR/3V05 Usnjate torbice in kovčki vseh vrst, opreme in pritikline za konje, nagobčniki in ovratniki za pse, gamaše itd. Gorske £ev!'e, navadne čsvlje na zadrgo, sandale, pletene epanke, potrebščine za lov in šport Znamke „FA¥08$6T" Izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah Domača taarnica reniena i kožne cimce d. d. Z Sa rtnica Poštni predal 286. Telefon šL 20-54. samo iz I a materi jaia po najnižjih cenah. OjBona kapad eia 230 do 400 psmso Zahieva|le cenilci Zadružna pospodarslkai toaiiica d. d. Brzoav. ms'ov: Gispobanka Ljublfane, cesta lO Telefon štev. 57. 470 >n 979 RaCura poštno Cele., urade* St. 1J.SJ43 Podružnice: Celle, DJakovo, Maribor, NovJsnd, Sarajevo, Soinbor, Split, šibenik. Ekspoasltura: Bied Kapital Sn rezerve skupno nad B5ri 16,000.000 -, vloge nad Oin 250,000.000 - TrgOVski lfrediti' esk°rapt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposils, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložnft knjižice. Direklne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarna tr Ljubljani; Karol C izdajatelj; dr, it, Kolovea Urednik; Franc Terietflav, BOŽIČNA BLAGOVEST EVANGELIJ PO SV. LUKU 2, 1.—14. V. Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je ton j tudi ]ožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanja ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: „Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno." In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji." z ni-e^tun nt. ? zm jr; 111 1gag H t .jJJL T T' pes -V*— ±1 P - V M* 2 sAch-'- 'Tu- ri 't. 7r- fo * "S rrTT T"« i A p 3 h S It~ ao - /7?*"- /ii- 5*7-«. u,- £<.' - se tfscczerrtZjia. 7i .n S 5 N f? cCc - Jtro - ii - , -pa -je -dem- _i m r* i fjn -g- £ £ £ - jem. far 3E is: J. S ___I ^ ' j- ,_r._rnj _ J r "ti" ^ ^ ^ * - k VZ -r*—b—hr S/ nsc sfnrr X - nt. , '•nAlc /oi^e Zrnatie yvo-aof : tfpartve/Colj h /oe - vol. ye' -ri-o-e tnc- SfiemcVcetj', 7c J){> - tc - C^C -TTK- - rst- , mo- -je , ifjj ct - ■ Ko- n-. ' jti/ . ir&a/ - TUO/ouf - e"a2- fco očf- — cCt - tZn-cts, 72' J t'- ZstscS- c*e/f T r"ec - aL-. rrt ZvcZd*. s-^-c^t- o**. - W Ltsceje sfa-tts- run&uz, tstfaži' nf&d J)e-7e - er-n^e. -ce ve , Z ny<5 iK■ e ■ BOŽIČNA MEDITACIJA P. DR. ROMAN L. TOMINEC O. F. M. Človek išče utehe. Dokler živi, steguje roke po solncu. In vkljub vsemu razočaranju še upa. Nikdar pa ne pride ta zavest tako živo v človeka kot ravno na praznik božjega Detinstva. In to je največji misterij božične sreče, da jo vsakdo sluti, vsi brez izjeme po njej hrepene, in da je prav to ubogo Dete človeštvu prineslo večjo srečo kakor vse, karkoli je človeški um do da- MARIJA Kako sem vsa preblažena nocoj! Prečudežen fe čudež storil Bog z menoj: vsa božja milost vame je nocoj vtonila, beseda božja se je v mojo kri prelila, beseda božja se po meni v Dete je rodila! O, v meni vsa skrivnostna je sladkost, o, v meni sladka trepeta skrivnost: Devica sem postala Mati božja! v v BOZIC Predstojnik pisarne nekega slavnega državnega pravdnika in je bil iz daljnih krajev prejel od svojega gospodarja razglednico, na kateri je bil posnetek neke starinske slike Kristusovega rojstva. Na desni so klečali pastirčki na po!ju; ki so jim bili prinesli angeli veselo oznanjenje, na levi pa je bila sveta Družina, vsa ožarjena od svetlobe. Na strehi in vseokrog po pročelju in tramovju in stebrišču pa so sedeli angelčki in peli in se zibali na girlandah. Ti poslanci nebeškega veselja so napolnili vse ozračje in še in še so priletavali kakor roji golobčkov in so obkrožali sveto hišico. Predstojnik ni bil doslej še nikoli videl take slike. Doslej je videl v krščanstvu le globoko-resni nauk o samoz.ataji in žrtvah Sliko je postavil na pisalnik in ni mogel drugače, kakor da jo je moral spet in spet pogledati. In ko je tako ves dan pogledaval nanjo in si vsak drobec natančno zapomnil, je odšel zvečer kakor v sanjah domov. Ko Pred enim dnevom se je peljal v snežnem metežu pod večer po cesti škripajoč sejmski voziček. Star mož in pes sta ga vlekla. Za okencem se je belilo bledo lice, drobne, mlade žene, ki je bila nosna in je imela velike, žalostne oči. Šli so mimo in kdor jih je videl, ni o tem nič več premišljeval... Drugi dan je bil božič. Zrak je bil čist in jasen, svetlosinje je ležal nad zemljo, ki je bila globoko vgreznjena v sneg. In hromi pastir Suskewiet, ribič Pitjevogel s plešasto glavo in berač Schrobberbeeck, ki je imel gnojne oči, so koledovali v troie po kmetih. V svete tri Kralje so se pre-oblekli, s seboj so vzeli leseno zvezdo, ki se je vrtela na drogu, nogavico, da so vanjo spravljali denar, in dvojno vrečo, kamor so vtikali jedi. — Svoje suknje so imeli obrnjene, pastir si je dal na glavo visok klobuk, Schrobberbeeck je nosil venec, ki je ostal še od procesije, in Pitjevogel, ki je vrtil zvezdo, si je namazal obraz z mastjo za čevlje. Bilo je dobro leto z bogato jesenjo, pri vsakem kmetu so imeli koline, za vročo pečjo so sedeli, puhali dim iz pip in niso imeli skrbi, kako se bodo preživeli. Pastir Suskewiet je znal lepe pesmi iz starih časov, Pitjevogel je vrtil zvezdo tako enakomerno in pros-jak je znal gledati zares tako beraško, da je bilo, ko je vzšel mesec, stopalo nogi-vice polno denarja in je bila vreča napeta kakor trebuh. Kruha je bilo v njej in obrezane gnjati, jabolk, hrušek in klobas. Najboljše volje so bili, drug drugega so suvali in so že uživali ugodje, da bodo danes zvečer enkrat pili pri »Vodni deklici« veliko steklenico »vitrijola« in si bodo tako nabasali trebuh z dobrimi in okusnimi jedrni, da bi lahko bolho na njem ubil. Šele ko so kmetje pogasili luči in se odpravili spat, so nehali peti in začeli v svetli mesečini šteti denar. Ljudje božji! Za cel teden zeienefial Pa si bodo šc nes in sploh kedaj zamislil in po čemer je njegovo nemirno srce kedaj zahrepe-nelo. Vsak Božič nam to znova zatrjuje. In veselo nam pripevajo otroške oči, zrcalo naših sanj. Zatrjujejo nam razorana lica in čela s pečatom strasti o istem pripovedujejo. Tudi moderni svet, ki noče priznavati Gospoda Jezusa in se ga brani sprejeti — se molče klanja tej srečni zavesti. O, Jezušček, krog naju svet vesoljni zdaj brleči in v čudež v rokah mojih blažen ves strmi, Te moli, a Te ne doume! Glej, zvezde zlate, nebo in luna, solnce za goro gorijo za Te, na naju zarjo, luč razlivajo blestečo in glave klonijo pred mano, Materjo drhtečo. Ti pa v molitev in strmenje se smehljaš, metuljček beli, z mojimi rokami se igraš! je bil že v postelji, je videl v duhu vso sliko v živih barvah pred seboj. Zdelo se mu je, kakor da je danes sveti večer, kakor da sliši angelce peti in kakor da je vse ozračje polno blaženih duhov. In tedaj je spoznala njegova izmučena duša, da je za to temno zemljo pomen rojstva Zveličarjevega vendar vse drugačen, kakor je ->il mislil dotlej Kristusa si je predstavljal vedno tako, kakor da je nekakšen najvišji predstojnik, a na svoje življenje je gledal kakor na stenski koledar, ki ga je bilo vsak dan manj in bo nekega dne sfrčal v koš za papir. Zdaj pa se je nenadoma zbudil kakor človek, ki ga je zgrabil krč, in je v povsem drugem svetu; ustraši se je neskončne revščine svojega življenja. Pojoči angelci so bili tisti, ki so mu razodeli Kristusa in mu odprli oči za vse ono, česar ni bilo v njem: Da pozabi nase, ne zato. da bi umrl, marveč zato, da bi zaživel iz Jezuščka, da bi z Jezuščkom v srcu daroval, ljubil in po- lahko nakupili mesa in tobaka. Z zvezdo na rami je gazil naprej Pitjevogel; ostala dva sta mu sledila in slina se jima je cedila v ustih. Toda njihove grobe duše je objemala počasi čudna potrtost. Molčali so. Ali jim je bilo vse to od belega snega, ki ga je obseval visoki mesec, ali od njihovih lastnih senc, ali od tišine, te tišine iz snega, ko se ni oglasila niti sova in ni ne daleč ne blizu zavijal noben pes? In vendar se niso ti potepuhi in blo-deži velikih cest, bregov in samotnih planjav tako hitro oplašili. Dokaj čudovitega so že videli v svojem življenju: vešče, strahove in celo prave duhove. — Toda sedaj je bilo nekaj drugega, tako nekako kakor bojazen, če se bliža velika sreča. Srce jim je stiskalo in berač je mimogrede rekel: »Ne bojim se! ...« — »Tudi jaz se ne,« sta rekla obenem ona dva in glas se jima je tresel. — »Božič je danes,« je tolažil Pitjevogel. — »In tedaj se Bog znova rodi,« je pobožno dostavil pastir.« — »Ali je res, da stojijo tedaj ovce z glavo proti vzhodu?« je vprašal Schrobberbeeck. — »Da in čebele pojo in letajo.« — »In tedaj morete videti skozi vodo,« je potrdil Pitjevogel. Spet je bila tišina, ki je bila nekaj drugega kot tišina, kakor da trepeče v mesečini duša, ki jo občutimo. »Ali verujeta, da pride sedaj Bog spet na svet?« je plašno vprašal prosjak in mislil pri tem na svoje grehe. — »Da,« je rekel pastir, »toda kje, nihče ne ve ,.. pride le za eno noč.« Njihove sence so bežale pred njimi, da so bili le še bolj plašni. Nenadoma so spoznali, da so prišli s pota stran. Vzrok temu je bil ta sneg, ki je prekril zamrzle potoke in pota. Obstali so in gledali okrog sebe; povsod sneg in mesečina in tu pa tam drevesa, kakor daleč so videli, pa ni bilo nikjer nikakršne hiše. Zgubili so se, pri mesečini so si pogledali v preplašene oči. »Dajte, molimo,« je prosil pastir Suske-wiet, »in nič hudega se nam ne bo zgo- Tudi to človeštvo priznava, da zgodovina ne ve poročati o dejstvu, ki bi bilo bolj osrečilo svet, ki bi ga bolj ublažilo, kot je rojstvo Besede, ki je bila Bog. Ni besede v svetovni literaturi, ni zvoka v še tako omamljivi glasbi, ki bi mogla globlje seči v človeška srca, ki bi našla večji odmev v zgodovini kot je preprosta beseda o Besedi, ki je meso postala in med nami prebi- Ti, Dete Jezušček, malinica vonjiva, sladkost Ti čudežna, nedoumljiva, Ti nebogljenče malo, Dete moje, si Jezus, Bog in Stvarnik Matere si svoje, z Očetom si in Duhom eno, svetu Rešenik, si Kristus Kralj, pravični, večni si Sodnik! In vendar drobni si moj Cvet, si moje Dete in so ročice Tvoje z mojim dihom Ti ogrete! magal svoji ubogi, zaprašeni duši, da bi se dvignila in poletela z družbo angelčkov, zapela: »Mir ljudem na zemlji!« in prinašala nebeško blaženost na svet To spoznanje je kakor čudovito razodetje pretreslo tega bornega človeka. Ko je prišel zjutraj spet v pisarno, mu je bilo, kakor da mora po vsem prostoru razpreči girlande, ki bi se na njih ribali angelci. Tudi čakalnico bi bil hotel cbviti z girlandami; tako lahko mu je bilo in kakor da ima perutnice vse, kar je delal in govoril. In s;edt pisarne modernega pravdnika, poleg šklopotanja pisalnih strojev, spričo samih nujnih in nečednih opravkov je neprestano praznoval rojstvo Jezusa Kristusa. Nič več ni imel razdraženih živcev, vsako utrujenost je zapezil in pomagal ko zdravnik. Najbolj suhoparna navodila je narekoval s človeškim glasom in kar nenadonu je toliko utegnil, da se je zanimal za osebne zadeve svojih dilo.« Češčeno Marijo so šepetali, ko so šli obotavljaje naprej. Tedaj se je zgodilo, da je zazrl Pitjevogel večerno luč, ki je mirno žarela iz okenca. Nič niso rekli, toda globoko so se oddahnili in šli na tisto stran. Nič niso rekli, toda videli so in slišali vsi trije: slišali so, da čebele pojo, in pod snegom je tam, kjer so bili jarki, žarela jasnina, kakor da bi luči gorele. In ob vrsti sanjajočih vrb je stal hrom sejmski voz. Pitjevogel je stopil po stopnicah in potrkal na vrata. Star mož s kratko resasto brado je prišel zaupljivo odpret. Nič se ni čudil neumnim oblekam, zvezdi in črnemu obrazu. »Prišli smo, da vas vprašamo za pot,« je jecljal Pitjevogel. — »Pot je tu,« je rekel mož, »vstopite!« Čudeč se temu odgovoru so ubogljivo slušali. Tedaj so videli, da je sedela v kotu mrzlega in praznega voza mlada žena, skoraj deklica je še bila, ogrnjena v sinji plašč in nudila skoraj prazna prsa majcenemu, komaj rojenemu detetu. Poleg nje je sedel velik, rumenkast pes in ji položil svojo dobro glavo na suho koleno. Njene oči so sanjale vse žalostne, ko pa je videla može, je bila v njih prijaznost in prijateljstvo. In glej, tudi otrok, še je imel na glavi mah in oči so mu bile dve drobni razi, se jim je smehljal, posebno mu je prijal Pitjevoglov črni obraz. Schobberbeeck je videl, da je pastir pokleknil in se odkril, in je sam pokleknil, nenadoma se je globoko kesal svojih grehov, ki so bili mnogovrstni, in solze so mu napolnile razgnojene oči. Nato je tudi Pitjevogel upognil kolena. Tako so tu sedeli, sladki glasovi so jim glave obkrožali, sladka sreča, večja kot vse veselje, jim je napolnila duše. In nihče ni vedel, zakaj. Medtem pa je poskušal stari mož zakuriti v železni pečici. Ko je Pitjevogel videl, da ne gre, je željno vprašal: »Vam smem pomagati?« — »Saj nič ne koristi, les je moker,« je odvrnil mož. — vala, in videli smo njeno slavo, slavo, kakor edinorojenega od Očeta, polno milosti in resnice. Vsa krivica sveta, vsa umazanost strasti, vse solze zatiranih in ponižanih pa govore resnico, da je Luč k premnogim prišla in njeni je niso sprejeli. O Beseda, ogrej naša srca, da bodo polna milosti in resnice. SLAVKO SAV1NŠEK O Jezušček, naj Te poljubim na oči, na usteca, na čelo; naj vtopi se vate, Dete sladko, duša moja: ker blagoslovil moje šibke si roke, mi blaženost si materinstva vlil v srce, izbral me, da sem sveta Mati Tvoja! Glej, v sreči neizmerni mi oči gorijo, me zvezde, zemlja, narodi častijo, ker Mati Tvoja sem, o Jezus, Kralj! F. W. FOERSTER uslužbencev, jim dajal dobre svete in jih bodril. Z lučko i/. Kristusovega sveta je posvetil v najbolj zlobne listine in uničil strup v njih. Ko je videl, kako je neki uslužbenec bolehen, je prevzel njegovo delo. Spričo strank je bil ves živ in dober in poln jasnih nasvetov. Prej tako mračna in prašna pisarna je bila nenadoma polna neke nepoznane svetlobe. In v enakomerno skupno delovanje ljudi, ki so jih bili prignali semkaj, da rešuiejo najbolj žalostne človeške spore in najbrezsrčnejša vprašanja, so se izlivale iz prebujene duše in ljubkosti srca, ki je hotelo deliti veselje in dvigati, dan na dan nove besede Spet in spet so se pojavljali iz prerojenega predstojnika darovi naiizbraneiše skrbnesti ; obzirnosti, komaj vidne krilate malei kosti, ki se jih še sam ni zavedal, a ki s bile kakor pojoči angeli na girlandal oznanjevavci Jezuščka, znaki duše, ki j je osrečil Sin božji IZ FLAMSČINE PREVEL P. h »Ali nimate nič premoga?« — »Nimam denarja,« je rekel stari žalostno. — »I kaj vendar jeste?« je vprašal pastir. -»Nič nimamo jesti.« Kralji so gleda zmedeno in preplašeno na starega mož in na mlado ženo, na otroka in na psi ki je bil suh kakor trska. Nato so se spt gledali. Eno so bile njihove misli. In gle nogavico z denarjem so obrnili ženi naročje. Vrečo z vsemi dobrimi jedrni s izpraznili. Vse, kar je bilo v njej, so p« ložili na vegasto mizico. Pohlepno vgriznil starec v kruh, mladi ženi pa dal rdeče jabolko. Preden ga je vgriznil se je poigrala z njim pred smejočimi očr svojega otroka. »Hvala vam,« je rekel sta mož, »Bog vam bo plačal!...« In so odi po poti, po poti, ki so jo vsi trije pozna kakor nevede v smeri k »Vodni deklici Toda nogavica je tičala zvita v Suskewi tovem žepu in vreča je bila prazna. I vinarja, ne drobtine niso več imeli. »Ali vesta, zakaj smo dali svoj den tem ubogim ljudem?« je vprašal Pit vogel. — »Ne,« sta odvrnila. — »Jaz ti ne vem,« je končal Pitjevogel. Čez čas rekel pastir: »Mislim, da vem; morda je bil ta otrok Bog?« — »Kaj vse misli: se je smejal ribič, »Bog je ogrnjen z l lim plaščem, ki ima zlate robove, in ii na glavi krono, kakor v cerkvi.« — » je bil prej vendar o božiču rojen v hlevt je trdil pastir. — »Da tedaj!« je de Pitjevogel; »toda od tedaj je že dolgo.« »Pa zakaj vendar smo vse dali?« »Tudi jaz ugibam o tem,« je povzel 1 rač, ki je bil lačen. In molče so šli z : lodcem, ki je hlepel po globokem požir žganja in po mesu na debelo potresen s hrenom, mimo »Vodne deklice«, kjer je luč gorela in so peli, in so se ločili brez besede, toda zadovoljni v svojih srcih; vsak je šel na svoje ležišče. Pastir k svojim ovcam, berač na seno in Pitjevogel v podstrešnico, kamor je veter vel sneg. SVETONOCNAZGODBA IVAN PREGELJ: GOSPOD PROKURAMUS IN NJEGOV IZGUBLJENI SIN (Odlomek iz romana »Magister Anton«.) Magister je stopil z zasoplimi pljuči v Štanjel. Na mali ledini ob obzidju se je po-jalo nekaj bosih otrok. Magistru so ogreli srce, S svojim tegobnim licem se jim je nasmehnil in šel mimo. Stal je med hišami v tišini. Le nekaj burje se je oglašalo izza vogalov, nekje v gradu je škripala neza-slonjena železna oknica. Vonj po brinu, ki so z njim nekje netili, je zavel. Potem je dehnilo prijetno zatohlo po vinskem moštu, ki je bil začel komaj vreti. Magister se je znašel z občutjem nepoznane mu sreče pred cerkvijo. Našel je vrata odprta in je vstopil. Pokleknil je koj za pragom na mrzli tlak, zmclil kratko prošnjo, se dvignil in šel po prstih pred oltar. Videl je veselo presenečeno, da je cerkev prav taka kot nekdaj. Le nekam čudno manjša se mu je zazdela, ubožrejša mimo one, ki jo je v svoji!) sanjah imel dolgih petnajst let, odkar je bi! zdoma. Sladko ga-notje ga je obšlo. Z vsemi onimi svetlimi božjimi hrami, ki jih je videl po svetu, je primeril to ubogo kraško svetišče. Njemu je bilo najlepše. Pred oltarjem je pokleknil v drugo. Ni mogel molili, le ves se je prepustil cerkvi in vonjem1 ki so mu bili znani. Pa je z bridkostjo občutil, da sopejo stene in slike vnekaki čudni bridkosti. Te bridkosti v svojih mladih letih ni občutil nikoli. Pogledal je na božjo martro nad oltarjem. Tudi sveto razpelo je dihalo tegobno. Solze so inu silile v oči. Kakor da moli, je šepetal magister o razpetem Izveličarju: »Saj si lahko otožen in bridek. Moj Bog, koliko pa si znova pretrpel zadnjih deset let! Strašno Ti je spadlo nesrečnih duš, izdalo Te .prodalo! Pa si še neskončno dober! Za vse prelijaš kri, trpiš in odpuščaš, rekoč, da ne vedo, kaj delajo. Kli-češ, pa ne pridejo, odrešuješ, pa nočejo, ljubiš, pa sovražijo, križajo znova vsako uro, vsak dan . ..« Tako je utonil magister v pobožnosti. Vsa posvetnost mu je ugasnila, fhteče jc prosil, ne da bi vedel, kaj prosi: »Usmiljeni, po nedolžnem ubijani B; g. Saj sam vidiš in veš, kako. Hodim. Mar vem, kako? Daj mi, daj, da bi že prišel in dospel!« Umiril se je v predpisano molitev, se spomnil rajnih staršev, znancev, prijateljev in še svoje zadnje ure. Potem se je sklonil k tlom, poljubil stopnico pri oltarju, se po-križal po latinsko in se dvignil. Obšel je kakor iz navade mladih let oltar, bral na zidu, kamor se je bil kot strežnik nekoč zapisal z ostrico otroškega noža. Nato je stopil v zakristijo. Prav taka je bila kot nekoč in kakor pred pelnajslimi leti je imela to svojstvo, da je vase lovila vse bližnje šume in klice iz soseščine, »Moj Bog « je pomislil magister na vikarja Jožo. »koliko se je radi tega jadi! gospod vikar! Ali se neki še, ali pa se je morda privadil in če ni že naglušen.« Tedaj je opazil magister spovednico za glušce. Oživelo mu je v spomin, kako je nekoč sedal sem. Prijelo ga je z neodoljivo silo. Sedel je v stol kot nekdaj, košali! se, oponaŠr.je samega sebe pred davnimi leti. Tedaj mu je vzbudila pozornost glasna beseda nekod od zunaj. .Ogrela in vznemirila ga je. Spoznnl jc glas vikarja Jožeta, onega istega, kateremu je bil grdo nehvaležno pred petnajstimi leti po svetu ušel. Pozabivši nase je vlekel sapo vase, da bi slišal določneje. Čez trenutek se je oddahnil in dejal sam pri sebi: »Gospod Prokuramus je v svoji šoli. Čujmo, kakšna je ta šola, ki se oblastno z njo baha pri gospodu škofu v pismu, da uči iz Gersonove hvalnice, iz Terenca, iz gramat Cochlej^vih, iz Jakiriskega Avguština, iz Katonovih gnom in še Panormi-tana.« Tako je dejal rahlo pomilovalno, po-sluhni! nato napeto. Vikar Jože je učil: »Vstani, Marko Bogateč, proti vsaki nevednorti rogatec! Rogo te, vprašam te, odgovori! Thesis prima. Devet je pastirjev sveta, a pravi je bil, je in bo en sam.« Magister je slišal odgovarjati dijaka, »Pastir je bil trojanski Pariš. Trem ajdovskim botricam je ničennirno ugibal, potem še tujemu možu ženo ukral. Pravi pastir ni bil.« »Ni bil,« je potrdil učitelj. Dijak pa jo še vedel o pastirju Romulu, ki je Rim gradil, o Apolononu iz Olimpa, ki je kralju Ahmetu krave pasel. »Nadaljuj, Jurij Tkalčev.« je klical učitelj svojega drugega gojenca. »Mmojzes je bbil ppastir,« je jecljal mladi sorodnik ljubljanskega škofa. »Pomagaj, nobilis Joanne,« je klical vikar tretjega svojega dijaka, ki je bil sin grajskih Kobencljevih. »Abraham, Izak, Jakob, kralj David, kralj Cir, kralj Giges . . .« je vrelo dijaku znanje iz ust. »Stoj, stoj,« je klical učitelj, »ali boš svetce z ajdovsko sniotlako v en meh na-sul? Počasi, moj nobile. Nisva z očetom tvojim v boju pred Gradiško — Bog udari Benečane! — Po vrsti in spoštljivo povej in zaključi.« »Pravi pastir je en sam in je Jezus Nazarejski, sin božji,« je povedal dijak. »Amen!« je potrdil učitelj. Nekaj trenutkov magister v spoved-nici za glušce ni slišal nič. Potem pa so se zopet obudili glasovi. Vikar je učil svoje dijake, naj spoštujejo svoje predstojnike, zlasti pa katoliške duhovnike. »Grdo bi bilo, nehvaležno bi bilo, ajdovsko, kakor uči historija,« je govoril in povzel ničemurno učeno, » His! oria, pracceptrix vitae, zgodovina, šola življenja! To uči, da so bili nehvaležni Athenienses, ki niso marali Simorti-desa, le zato, ker je preglasno govoril. Krivični so bili Tebanci, ki so godrnjali čez Fanikula, ker mu je slina letela iz ust, sirovi Rimci, da so velikemu Scipionu zamerili,, da v spanju smrči, in Julija Cezarja ubili, ker se je previsoko pasal.« Magister v zakristiji je zaslišal nekaj medlega smeha. Užaljeno je zavpil učitelj dijakom. »Procuramus , .. skrbimo, c!a , . Stoj, nobilis Joanne in govori, če ti kaj veš, Lucij Dental?« »Iz sto desetih boje. je imel petinštirideset brazgo! m.« »Mirabilia mundi, čudesa sveta, kakor učita Stagirit in Plinij,« je izpraševal učitelj Dijak ni bil v zadregi, »Ljudstvo Astomov, ki nima ust, An-dabali, ki se bojujejo miže, Samojedi, ki spijo v snegu, Kondeji, ki kače žro, Tata-ri, ki se z zobmi rodijo ..,« »Selenitske žene,« se je polegala učitelju nejevolja, »žene, ki kakor kokoši — pa saj ni, da bi vani, ki sle še otročji, vse povedal. Jurij Tkalčev! Kaj žro mačke, kadar jih ščiplje?« »Rrrrosno trrravo,« se je davil deček. Učitelj je igral /. dijaki. »Jeleni?« »Polaj.« »Podlasica?« »Rutico.« »Merjasec?« »Br-šljan.« »Jerebice?« »Lovor.« »Pa lastovke, da bi svetle oči imele?« »Kamen He-liodor,« so vedeli dijaki. Učttelj pa je zaključil, naj tudi oni skrbijo, da bodo do smrti ohranili svoje oči svetle in nedolžne. Potem pa je spremenil glas in rekel: »Saj vsi veste, da je riba najbolj neumna žival. Pa je riba ščuka in sam sem videl, da ima vso božjo martro v glavi; križ, žeblje, sulico, kladivo et spongiam. Kaj pa imej človek v glavi in srcu?« »Božje zapovedi!« so v zboru zapeli učenci. »Procuramus! Vstanite na vrt k url svetega pisma,« je pozval vikar. Magister je slišal šum odhajajoče štanjelske šole in se zdramil. »Še je stari šegavec,« je mislil toplo o gospodu Joži. »Ena je njegova šola na svetu, in kdor je vanjo hodil, ne bo je pozabil.« Vstal je in stopil pod milo nebo. Dobro je vedel, kod mu je iti. Zavil je ob cerkvi in stopil v vikarjevo stanovanje. Po temni veži je šel mimo dveh vrat in se nato tipal po strmih stopnicah nekam nizdol v solnce in luč na vikarjev vrt. Še v tem6 zagrnjen je videl na vrt. Tam je bila v ve-trovitem solnčnem predpoldnem miza. Na mizo je bil položil vikar košarico sadja, grozdja, smokev-belic in nekaj tolstih oljčnih sadežev, vse po načrtu, da bi se še lepše in skladr.eje ujemalo, kar bi snovala njegova beseda, povzemaje nebeške novice iz svetih evangeljskih podob. »Fige-belice in grozdje imajo pred očmi,« se je di vil preprosto magister, »ali je moči, da se jim mladim ne ogrela tudi srca, ko bodo zdajci slišali o grozdju v stiskalnici, o figi-drevesu, ko je njen Čas, o vinogradu in delavcih, ki jih je Gospod najel.« Še je opazil, da je zataknjen med grozdje in fige težek pšenični klas. Potem pa je šel za besedo gospoda vikarja, ki je propovedoval. »Naš Izveličar je bil na svatbi v Kani Galileji. Pa je pošlo svatom vino. Nebeška Njegova Mati, ki so se ji ljudje smilili, Ga je prosila: glej, vina nimajo! Ali menite, da ni vedel že sam, da nimajo vina? Pa je čakal, da ga je Mati prosila. Procuramus! Olroci! Pa smo takšne čase učakali, da se po svetu šopirijo krivi preroki pa lajajo na nas, ki časlimo božjo Mater, češ, da jo povzdigujemo nad Boga in malikujemo. Nec sit anathema! Naj ne bo prokleto! Le pridno maliluijmo! Materi božji na čast! Na nebeški svatbi nam bo za plačilo Gospod najboljšega vina natočil in rekel: Zato, svatje, ker ste mi sveto Mater malikovali. Pa je za vas prosila. Mene ste molili, ko ste Njo častili...« Učitelj je za trenutek utihnil. Segel je po težki knjigi na klopi, jo odprl in pokazal s prstom v besedilo. »Poslušajte,« jc rekel in govoril, kakor da bere: »Grozdja ne bero na trnju in smokev ne z osala. Dobro drevo rodi dober sad, slabo pa slab. O hudobnih in dobrih je zapisano, da se spoznajo po sadu. Užij, nobilis Joanne, Belica je, na mojem vrtu je zraslla, pa bi bila mogla tudi na vašem grajskem. Ali je sladka? Je! Ali je rastla na slabem drevesu? Na dobrem je rastla. Tako zore tudi naše duše in ženejo zdrave ali pa slabe sadove. Pa mi povej zdaj, Jurij Jecljač, ali pa ti Bogateč, proti vsej nevednosti rogalec, povej in reci: Antikrist je izpustil svoje hlapce na svet, da bi duše morili, hinavski lažniki, grabljivi volčje v ovčjem krznu. Pa jih, Deo gratias — hvala Bogu, mrkače peklenske smrad izdaja in sadež priča, kar so, prava smotlaka, puhli sadež s strupene veje, amen in fiatl« 2ivo se je razvnel goreči duhovnik. Zadivljeno je poslušal magister, snemši svoje ubogo popotniško pokrivalo. Vetro-vita luč lepega jesenskega dne je oblivala divno sliko na vrtu: sivolasega učitelja s trdim kraškim čelom in troje zornih otroških obrazov, ki so zardevali pod besedo učiteljevo in pozabili ob velikem veselju male slasti, ki je čakala nanje kot plačilo v košarici na mizi, »Po sadovih jih sodite in spoznajte,« je klical vikar, »pa boste videli, ali imajo Boga svetega Duha in Sina, ki nas je odrešil. Kristus je bil ponižen, oni so napuh-njeni, Kristus je bil do smrti pokoren, oni so uporni, Kristus, čist in nedolžen, oni nesramni kot mezgi. Pa da imajo resnico od svetega Duha? Od smradu iz pekla pač, in resnico iz laži. Saj so idelavci v vinogradu Gospodovem! Pa kateri? Tisti pač, ki so Mu hlapce pomoril/ in še lastnega Sina ubili.« Prestal je in listal po knjigi pred seboj. Nato je bral: »Janez, na petnajsti glavi od prve do osme redi... Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ostanite v meni in jaz v vas...« • * • Magister je pozabil svet ob sebi. — Skrivnostno je odprla evangeljska beseda njegove oči v brezdanje sinjine. Nepopisna milina ga je obšla kot nekaka brezkončno sladka bolečina. »Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril,« je videl in verjel poln brezbrežne hvaležnosti. »Kralj Ljubezni, Bog Miru,« je čuvstvoval preprosto, globoko in vendar lahko, »v Betlehe-mu rojeni, umorjeni na Golgoti in tretji dan spet Živi v vse veke I Ali je res, ali ali more biti res? Dasi se Očetu rodil in nas rodil v Sebi Očetu svojemu? Skrivnost večnega Rojstva, poživljaj, poživljaj, da bom rodil še več in boljšega sadu ...« »Schola est — šole je konec, molimo!« je vzdramil magistra vikarjev glas in ga vrnil v vsakdanjost. »Laudate Dominum ,.. hvalite Boga,« so peli dijaki z učiteljem. Magister je pobožno govoril za njimi. Pesem mu ni bila dana... »Slava Očetu in Sinu in svetemu Duhu...« so domolili dijaki. »Zdaj pa na delo, vinogradniki moji, glejte, grozdje! Zo-bajte, da bo od ustnic teklo,« se je budil vikar Jože iz resnega učenika v otroko-Ijuba in prijatelja. V vetrovito solnčno luč se je trgal njegov smeh, njegova šala, njegovo sedemdesetletno božično srečno in čisto svečeniško srce ... Zdajci je zaplala magistru vsa kri v glavo. Gospod vikar je pripovedoval svojim učencem. »Favela — pravljica, porečete! Pa ni favela. Resnica božja je in meni pa tu v Štanjelu se je pripetila. Tone mu je bilo ime. Pa od Mahničev je bil doma. Pred petnajstimi leti, galjot. Kakor sedite tu in se sladkate, je sedel in se sladkal. O, grozdje mu je teknilo, moja sveta beseda mu pa ni šla. Tako lepo sem ga bil izličil, da je pametno cerkvenil in znal moliti, in prav za tisti san, ki mu ga je bil Bog namenil, sem ga pripravil, za cerkveniškega brata v samostan, ki je bil neroda dolg kakor Kajfež ,,. procuramusl Kaj mi je galjot naredil, Bog mu v greh ne štej in golazen naj ga žre, ponoči mi je ušel, pa še z zvončkom izpred oltarja, ki ga je v žep utikal, da se niso otroci igrali z njim, z zvončkom, ki ga je, cigan, skesano drugo noč bogvedi od kje nazaj nosil in meni položil na hišni prag. Favela, kaj? Kako je štanjelski vikar izgubljenega sina dobil, izgubljenega, ki se v petnajstih letih šc ni vrnil s pra- šičje pašnje, skesan, domov k meni, da bi ga z brezovko izlakotil za njegovo oblevno norost.« »Gggossspod...« je tedaj strahotno zajecljal dijak Jurij Tkalčev in stegnil roko. Magister je zbledel. Dijak je bil pokazal naravnost nanj. »Kaj pa je?« je vprašal vikar, ne da bi se ozrl. »Kkkajfež!« je povedal trudoma jecljač Vikar se je zasmejal: »Kajfež? Pa ne misliš mojega izgubljenega Toneta?« Magister je omahnil dolg, neroden in preprost v luč in solnce na vrt. »Izgubljeni sin,« je zamrmral tegobno najbolj daroviti med dijaki, rogatec Bogateč .,. Tak je bil, da se ni razburil do smrti nikdar, ne razburil ne začudil, poznejši divni kraški jezusovec, sošolec slavnega svojega rojaka Ivana grofa Kobenclja, čigar oče je eno samo na svetu sovražil in klel: kanaljo benečansko ,., * * * »Gospod vikar,« je končal svojo povest magister, »zdaj veste, kaj je z menoj. Sodite mi ali pa odpustite.« Vikar je zamrmral narejeno nevljudno: »Vem in verjamem. Kajfež si bil in boš, samo še daljši si se vrnil. Le kteri kozji učitelji so te za magistra potrdili!« »Res,« je dejal preprosto magister, »enemu med njimi je bilo Kozel ime ...« »Ecce,« se je zasmejal vikar, dvignil čašo z vinom in napil gostu. Potem pa je dejal: »Magister si torej in mojega ljubega patrona gospoda škofa Vrbana služiš. Lau-do te, pohvaliti te moram. Le to mi še povej, če ti že samostanska raševina ni bila všeč, kaj po duhovniškem plašču ne hrepeniš?« Uprl je ostro svoj pogled magistru v obraz. Magister je zardel do ušes. Vikarju je zaigralo zbadljivo ob ustnicah. »Baba je vmes!« je vzkliknil. »Kje jo imaš?« »V Štanjelu,« je zinil sramežljivo magister. »V Štanjelu?« je povlekel vikar. »Ime povej!« »Apolonija,« se je izpovedal magister. »Apolonija?« je iskal vikar. »Apolonija? Deklina tvojih let? Procuramus! Petnajst let je torej norila? Nesrečni človek, žalostni ti, Ulises! Apolonija! Ulisova Pe-nelopa! Apolonija!« Vikar se je začel smejati na glas. Potem pa se je trenutno zresnil in dejal: »Molčiva! Mica prihaja s kosilom iz kuhinje,« * * » Ko sta odkosila, jc zopet spregovoril vikar. »Tone,« je dejal prisrčno, »vse si povedal, kako je bilo s teboj po sveti!, in sem ti dejal, da si kraški Ulises. Saj poznaš fa-velo o njem, kako se je dvajset let po svetu potepal pa ženo doma imel, ki ga je zvesto pričakovala, kraljica Penelopa. Reci, daj, ki si magister, ali je modra ta favela ali pa je norska?« »Lepo je brati,« je zinil skromno magister. »Lepo je brati,« je pritrdil vikar. »Pa je neumno. Ni je Penelope, da bi dvajset let možu potepencu zvesta ostala Pa če bi tudi bila? Kakšno neki, misliš, jo je našel Ulis? Prokuramus! Take ne, kakor jo je pustil, brezzobo pač, krmežljavo in sitno. To, glej, je resnica o Penelopi.« Magister je vzdihnil in dejal tiho: »Deklici Apoloniji bo zdaj nekako šestindvajset let. Če umrla ni...« Zatrepetalo mu je v glasu, zasmilil se je vikarju. »Ne, umrla ni,« je dejal kratko. Molčal je nekaj trenutkov, potem je spregovoril slovesno: »Tako, kakor sem povedal, sodim o Penelopi Ulisovi. Zdaj pa čuj še eno o njej in sodi, ali je tudi le prazna favela. Cuj in sodil Tako jel 2ivi Penelopa. 2ivi zvesta žena in dobra in vedno mlada. Boš dejal, da je ta Penelopa naša mati, ki je vsakemu sinu do smrti prava Penelopa. Potrdil bom. Res je slehernemu sinu lastna mati kakor kraljica Penelopa. Boš dejal, da bi utegnila biti do konca zvesta tudi ljubeča žena možu. Hebcas, naj bo. Poznam tako Penelopo. Tako dobro jo poznam kot poznam tebe, potepeni Ulises. Poznam njene solze, ki jih toči vse noči za izgubljenim svojim. Poznam jo, ki trpi, ko ji silo delajo nadležni snubci. Poznam tudi Ulisa njenega in ti ga bom povedal. Ti sam si in tvoja Penelopa je sveta Katoliška. Domov pred oltar te kliče, nemarni lovač, ki si se za Kirkami lovil in potem še Navzikaji prijazni nasedel. Apage Apolonija! Tone, tvoja Penelopa je katoliška cerkev. Njej te je namenil Bog! Ne izgovarjaj se, da nisi vreden. Si, dasi si neroden. Tone, Kajfež, Ulises štanjelski, ali naj te za ušesa primem pa pred tvojo pravo in edino Penelopo vlečem, izgubljenec ti, garjava ovca, govori, odloči se!« Skromno je bil zlezel magister sam vase. Nekaj svetlega se je hotelo po vikar-jevi besedi obudili vanj, nekaj tiste sinjine, ki mu je bila prej vstala iz evangelija Janezovega na petnajsti glavi... Pa je človeška slabost udarila še enkrat na vrh in je dejal: »Oh, gospod vikar! Vsaj videl bi jo rad še enkrat.« »Apolonijo?« je vprašal togo vikar, »Apolonijo,« je ponovil magister. Solze so mu stale v očeh, Tudi vikarju je bilo milo: »Dobri nerodnež,« je sočutil z magistrom, »srce imaš in pošteno in hudo ti bo prenesti. Pa boš prenesel. In ko preneseš in ko boš k svoji pravi Penelopi našel, to bo svatba! Ti pač, ti boš ljubil do konca. In tedaj gorje usiljivim snubcem, Primožu s Kranjske, Petru Pavlu iz Kopra, Lahu scgoltnemu, Boštjanu iz Vipave in še Kra-ševcu Juriju Stradijotu. Judežu Iškarijotu — Bog mi jeze svete v greh ne štej!« Tako je čutil vikar. Na glas je dejal in vprašal: »Apolonijo si dejal. Da bi jo rad videl? Smeš jo. Le strpi se malo in reci še eno. Kaj pa, če bi spoznal, da ni prava več? Če je že drugega vzela? Če je — no, reci, kaj misliš potem?« »Potem,« je rekel trudno magister, »potem bom vedel, da je bila božja volja tako. Samo Apolonijo maram, druge nobene.« »Nobene? Kaj pa Penelope, tiste moje, ki ji silo delajo lutrovski snubci, je tudi ne maraš?« »Gospod vikar,« je dejal tedaj svetlo skromni magister. »Nikoli se nisem hotel trdovratno ustavljati božjemu zvanju ...« »Deo gratias!« je vzkliknil vikar. Vstal je izza mize in dejal resno in slovesno: »Pojdi v grad, Tam boš videl Apolonijo.« »V grad?« je zadrhtelo iz magistra. V samotah pred Štanjelom se je bil preden je prišel, sestal z neznanim človekom, ki ga je podil tomajski goreči vikar Luka. »Jurij Stradijot«, je šlo zdaj magistru po mislih. »Odpadnik je in skrivati se mora. Meni pa je zaupal dragoceno pošto, svileno ruto s srebrnim prstanom, naj nesem Apoloniji v grad.« Tako je občutil in ponovil plaho svoje začudenje s vprašanjem: »V grad?« »V grad!« je dejal skoraj Irdo vikar in se obrnil v stran. Mrmral je sam vase: »Naj gre! Naj vidi! Penelope, kraljice zveste Ulisove išče, pa bo lotrico našel, ki jo je zavel kraški Jurij Škarijol.« ... 6 P. KRIZOSTOM Tisoč lučk so na nebu prižgali in Rimsko cesto so s srebrom čez in čez posejali; po njej se bo peljal nocoj Kralj veličanstva na zemljo ,.. Mi pa smo dušo z žarno bakljo razsvetlili. S tenkimi belimi šlari smo si srce pregrnili Nasadili smo ob potih tisoč sanjajočih lilij-- Zdaj čakamo Kralja ... KRALJA ČAKAMO Angelčki so si nocoj svilnate srajčke nadeli in nanje so skrbno zlate peruti pripeli. SIROTEK JURCEk »Jej, Jezušček, koliko imaš ovčic! In volička, oslička, ( medveda in psička! In okrog jaslic vse polno belih stezic! Po njih pastirci teko, ovčice, piščalke Ti v dar neso in polna naročja cvetlic! Gospod urednik! Želeli ste. naj /kot duhovnik zapišem božično misel.« Tu ie! Ni ga v letu praznika, katerega bi se krščanska družina, bolj veselila, se zanj bolj pripravljala in po njem z večjim in težjim pričakovanjem hrepenela nego za sveti božič. Božični prazniki — družinski prazniki! V okviru krščanske družine je božič največji praznik, tudi tam, kjer vedo in čeprav vedo, da so v Cerkvi prazniki, ki se liturgično slovesneje praznujejo nego božič. Ali Cerkev nikakor ne mara motiti prazničnega razpoloženja, ki prevzema krščansko družino o božičnih praznikih. Cerkev, ki je skrivnostno živo telo, se veseli, če se posamezna celica: posamezna družina veseli in dobro počuti Eno pa hoče Cerkev in j* potrebno tudi z ozirom na posamezno družino samo. da se cclica čuti kot dei velikega organizma sv. Cerkve, kot del skrivnostnega telesa Kristusovega. Celica naj čuti s celim telesom naj živi in dela zanje; po celici po krščanski družini naj se pretakajo živi studenci medsebojne molitve in ljubezni, kakor se MARICA PRI JASLICAH Že spančkaš, moj Jezušček, v jaslicah toplih? Se nič Ti ne dremlje? Še nisi zaspan? O, kakor podnevi se še mi smehljaš, še vedno se z drobnimi prstki igra! Mar čakaš, da k Tebi prismeje se dan? To huda Marija, presveta bo Mati! Veš, moja se mamica vedno jezi, če nočem zaspati, mi s prstom preti OGRAJENE JASLICE Tisto nedeljo pred božičem so se Mirko, Nace in Janez vračali s popoldanskega izleta. Za hfbtom so ugaševale gorenjske gore, na debelo pokrite s snegom. Nad Ljubljane se je zgoščevala megla, izza katere je kakor skozi zastor, bledel vzhajajoči mesec. Po polju so se sklicavale jerebice, ki so tekale že vse popoldne po zasneženih njivah. Kakor jok lačnih otrok so se razlegali njih glasovi. »Kam bosta šla za praznike?« je vprašal Mirko. »E, v Ljubljani bom ostal,« je odgovoril Nace. »Tudi jaz ne morem domov,« je potožil Janez. »Dolgčas bomo prodajali. Kaj hočeš.« Se je udal v usodo Nace. Mirko pa je za vse tri glasno razmišljal: »Kako more kdo, — Da so taki — na sveti večer, kakor vsak drug dan sesti v gostilni k vinu in preživeti sveti večer v gostilni kakor vsak navaden večer. Še celo taki so, da presede polnočnico v kavarni Ne razumem jih.« »E, kaj hočeš, dolgčas. Ko je tako presneto pusto sedeti ta večer sam v svoji sobi. Spat pa tudi ne kaže iti.« »Nak, v gostilni ali kavarni bi pa nc mogel prebiti svetega večera. Grem pa že rajši pod odejo,« je ugotovil Janez. »Vesta kaj, fanta, letos bosta k meni prišla in bomo skupaj božičevali,« je povabil Mirko. Slepeča luč avtomobila, ki jim je privihral nasproti, jih je za kratek hip oslepila, da so postali sredi zasneženega ljubljanskega polja. Glej, Jezušček, jaz Ti konjička dam veš, od botre sem ga dobil, pa mu je Francelj nogo odbil, — o, samo še kolo od vozička imam! Prav rad Ti ga dam, verjemi!« Na, Jezušček, vzemi ga. vzemi!« v naravnem pogledu prelivajo vse moči po celici v celico in tako v celo telo. Krščanska družina je v davnih dobah krščanstva to tako lepo umela in vršila V soboto pred četrto adventno nedeljo se je ljudstvo zbralo o polnoči v cerkvi ter je vztrajalo vso noč v molitvi za nove duhovnike, ki so bili pri zgodnji jutranji sv. maši četrte adventne ali kvatine nedelje posvečeni v mašnike. V spomin na to se še vedno na četrto nedeljo v adventu pri sv. maši bere list sv. Pavla, ki govori o duhovnikih; »Bratje! Imej nas vsak za Kristusove služabnike in delilce božjih skrivnosti. Pri delil-cih se zahteva, da je kdo zvest. Meni pa je malo mar, kako vi ali sploh kak človek sodi o meni; tudi sam se ne sodim. Nič sicer nimam na vesti; vendar zato še nisem opravičen; kateri pa me sodi, je Gospod. Ne sodite torej pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo razsvetlil, kar in atka pokliče: »Brž, atek, poglej, že zopet porednica noče zaspati! K?r hitro to angelčku varhu povej!« Kako si Ti majcen, moj Jezušček zlati, du skoro Te morem objeti z dlanjo. Če hočeš, igrajva se: jaz Ti bom mati, in Ti boš pa detece moje drobno. A mamica pravi, da bratec si sveti, da moram pobožno Te rada imeti, Gorko je bila skurjena Mirkova soba in miza je ponujala to in ono, od orehov do drobnih sladkarij. Mirni pogovor je spremljal žuboreč samovar. Tudi jaslice z živo lučko je postavil Mirko. Nace se je nagnil k Janezu: »No, vidiš, bratec, pa nam le ni dolgočasno na sveti večer.« »Zivjo, Mirko!« je odgovoril Janez. Mirko pa je pogovor drugam zaobrnil: »Včasih smo si na ta večer pripovedovali pravljice. Janez, povej nama lepo pravljico!« »Ko bi se kakšne lepe spomnil.« »E, daj!« »Jo že imam.« In Janez je pripovedoval in tovariša sta trla orehe in poslušala. »Čudo so nam bile, otrokom, jaslice v cerkvi. Doma smo postavili majhne iz papirja izstrižene, v cerkvi pa je bil Jezušček izrezljan in Marija in sveti Jožef, vse iz lesa. Pa tudi voliček in osliček, ki jima je mežnar, Stari Jok. vsako leto po-kladal v parne v tistem poletju posušene detelje, sta bila izrezljana Osliček je bil lep sivček, voliček je bil pa cikast in je imel okence na čelu. In kakšni so bili pastirci in ovčke, vse bele. Ha! Skoraj vsak dan po novem letu smo se vsuli iz šole v cerkev pred jaslice. Poln oltar jih je bilo in hlevček ni bil nič manjši kakor pri nas doma vse jaslice. Kako smo težko čakali kamel in sve-Hh Treh kraljev. In čudo! H konjičku se Jezušček skloni, poboža ga, glavico obenj nasloni in tiho Marijo nečesa poprosi. Marija pomigne pastircu, ki nosi ovčico v naročju in nekaj mu reče. Pastirček brž k Jurčku steče, prikloni se mu, d& ovčko belico. je v temi skritega in razodel misli src; in takrat bo vsak hvalo prejel od Boga.« (Kor, 4, 1-5.) Duhovniki so torej orodje milosti v roki božji. Bog dela po njih roki, Bog, ki je tako velik, da more tudi po najrevnejšem orodju vršiti čuda svoje milosti. Ne sodimo torej in-ne obsojajmo duhovnikov. »Slovensko ljudstvo« — to ni beseda slovenskega, marveč drugorodnega duhovnika, ki je med vojno, pa tudi po njej dalj časa med nami živel — »pre-rado in prestrogo sodi.in obsoja svoje duhovnike, ki so boljši od onih v moji domovini, v kateri so pa deležni večjega spoštovanja.« Samo eno smemo preizkusiti na služabniku Kristusovem, če je namreč kdo zvest pri delitvi božjih skrivnosti. Zvest je pa tisti, ki si ne prilastuje Gospodovih reči in ne imenuje svojega, kar je Gospodovo. Tak je zvest, ki išče v vsem ne svoje, ampak Gospodove časti in obrača vse svoje darove za Gospoda, za Zveličanje vernega ljudstva. Pravi delivec da Ti si moj Bogec, da moram moliti prisrčno Te, milosti vroče prositi! Kajne, da boš dober mi, mamici tudi, in atku, da skrb ga preveč ne utrudil Še vedno ne spančkaš? Morda Te pa zebka? Seveda, oblečen si v srajčko tenk6! Brž s punčkino naj Te oblekco ode jem! Nekoč me je premagalo, da sem pobožal Jezuščka in sem se s tem pohvalil doma materi. Skoraj prestrašila se je in mi je zabičala, da se ne smem Jezuščka nič več dotakniti. ,Kaj ne, tisto ovčko, ki stoji prav najbolj daleč od hlevca, bom pa smel še prav narahlo pobožati?' ,Nič. Pusti jaslice.'« »Pravljico nama povej, ne o sebi.« »Takoj jo bom, kakor mi jo je mati takrat povedala.« »Daj! Začnil« » Nekoč so imeli, nekje v cerkvi lepe in velike jaslice. Otroci so jih hodili gledat kakor povsod drugod. Pa tisti otroci so imeli na koncu prstov oči in so ovčke in pastirce prestavljali in še Jezuščka je eden izmed njih prevrnil s slamice na tla, in se ustrašil in zbežal iz cerkve in ga je pustil ležati kar na trdem. Mežnar v tistem kraju — Še danes vem, da sem mater vprašal, če mu je bilo tudi Jok jme in mi je odgovorila, da ni bil Jok, da je bil Janez kakor sem jaz —« »Pripoveduj naprej!« »Torej mežnar v tistem kraju se je naveličal popravljati za otroci ovčke in pastirce in še, ko je Jezuščka dobil na tleh, je za drugi božič splete! okrog jaslic gosto mrežo, da tudi drobna otroška rokica ni mogla seči skozi njo. Pa tista mreža je obdajala jaslice samo na sveti večer.« »Kaj so jo paglavci razdrli? To bi jim navil ušesa.« SLAVKO SAVINŠEK In čudo še večje! Ko drugo se jutro Jurček zbudi, ob postelji se mu živa ovčica smeji, skaklja okrog njega, se mu priklanja in z drobnim kraguljčkom srebrno pozvanja! V. R. milosti si šteje to zvestobo v najvzviše-nejšo dolžnost, vendar mu ni mar, kaj ljudje sodijo; tudi sam sebe ne sodi, da bi se štel za zvestega služabnika. Le Gospod more soditi in izreči, ali je kdo zvest ali nezvest. O božiču praznujemo prihod večnega duhovnika Kristusa. S tem prihodom je v tesni zvezi poslanstvo duhovnikovo. Duhovnik samo nadaljuje, kar je Dete v jaslih pričelo: posreduje milost človeškemu rodu. Duhovniki pripravljajo duše v tem življenju: v tem velikem adventu za veliki božič: za sveti dan Gospodov v svetih nebesih. Drug na drugega sta torej po božji naredbi navezana: duhovnik na ljudstvo, ljudstvo na duhovnika. Naj ju torej oklepa vez medsebojne ljubezni in zaupanja. Morda nam utegne biti ta božična misel brvica, po kateri bomo prišli do pravega umevanja in združenja tega, kar prihaja z obeh bregov. Na pragu božičnih praznikov se spomnimo na to krščansko misel: Ljudsko svečeništvo in svečeniško ljudstvo. Kar je Bog združil, naj nihče ne loči. SLAVKO SAVINŠEK Takole! In z rokico prstke Ti drobne ogrejem! No, vidiš! Zdaj hitro zaspančkaj sladko! Tako sem zaspana! Kar brž bom zaspala, da mamica vnovič ne bo se jezila! Še križek na čelo Ti bom naredila. Tako! Kar hitro, kar hitro zdaj očke zapri, vso noč, tja do jutra mi pridkano spi! A jutri se bova pa skupaj igrala! J. JALEN »Poslušaj!« je posvaril Mirko. »Niso jo otroci. Sam gospod župnik, ki je iz cerkvenih denarjev kupil žico za njo, jo je. Gospod župnik, ki je dan za dnevom ob štirih zjutraj vstajal, poleti in pozimi, in je vsako nedeljo in vsak praznik bil ob petih v spovednici, je čakal ob svoji uri tudi na tisti božični praznik na spokorne grešnike. Spovednica je bila poleg oltarja, na katerem so bile postavljene jaslice. Ni dolgo čakal. Prišli sta po cerkvi, čisto tiho, dve deklici — tako je sodil on, po dolgih haljah. Naravnost k jaslicam sta se vstopili. Naj ogledata najprej božje dete, si je mislil. Začeli sta se pogovarjati. Glasno sta se. Da bi jih posvaril, je pomolil glavo izza zavese. Jojl Križ božji! Saj nista bili dekletci. Jezus in sveti Janez sta bila, bosa, v takem mrazu in brez klobukov, samo dolge lase sta imela. Sveti Janez je držal v rokah dolgo palico s križem na vrhu in — Ecce agnus Dei — je bilo na traku napisano. Jezus je pa lepo držal roke sklenjene. Za njima je stalo Jezusovo jagnje. Velika sta pa bila, kakor je bil Jezus takrat, ko sta ga Marija in sveti Jožef v Jeruzalemu zgrešila. Glasno sta se pogovarjala, da jih je župnik vse razločno slišal Janez je rekel: »Ljudje v tem kraju so — gadja zalega.« »Zakaj?« je vprašal Jezus. LJUDSKO SVECENISTVO IN SVECENISKO LJUDSTVO »Če še jaslic ne morejo pustiti v miru, da jim jih morajo graditi Kobdice naj jim polje požro do gole zemlja da si bodo morali lakoto s kobilicami tešiti,« Jezus pa je drugače odločil: »Ne,« je rekel »Saj le malim nerodno branijo k meni priti. Bojim se pa, če jim bodo branili k meni, namesto da bi jih pametno posvarili, da bo prišlo hudo nad nje, brez kobilic takrat, ko bodo orali polje ti mali, ki me sedaj iz neokretnosti prevračajo s DREVESCE IN JASLICE Motno je hrumelo po mestu. Izložbe so se ponujale s bučečimi odsevi kričečih svetiljk, dremotno so utripale luže in se s kapljicami obešale na kolena. Vsekrižem so se lovile ceste z množicami izprehajav-cev, gledavcev in kupovavcev; zgoraj je bilo črno nebo in ena sama zvezdica se je čas za časom prikazovala izza mokrotnih megla. Bar^e žameta in svile so se božale z larki lestenca v gosposki sobi. Mameča toplota se je v objemu dišav lenobno pre-tekala s stene na steno in pod strop. Preproge so se blestele pod visokim, razkošnim božičnim drevescem Gruča nedeljsko oblečenih otrok je tekala krog njega, vzklikala, se radovala in preizkušala igrače — darila boži^kova: tam železnica s pravimi tračnicami, pa s predori, sve-tiljkami in kolodvorom; ondi pravi pravcati avto, ki trobi ln te popelje vse širom po sobah; in punčke, ki govorijo, in ptički, k{ pojejo —- pa škatle zidakov in bonbonov io čudežnih reči. ZIMSKI VEČER Mrzli so dnevi, solnca nikjer ni, samo svinčenosivo nebo; Duša mi kloni v uri večerni, kdo razvedri jo z besedo ljubo? -S&- skoz okno' v sobo mi gnete, vse je že, vse objel, j . le pri peči — ko da male cvcte in še da v žito je veter zavel slamice. In takrat se bodo povpraševali, kdo je kriv hudega, in bodo drug drugemu volkovi,* Janei se j« okrenil in udaril s križcem ob tla in jezno zaklical \ prašno cerkev: »Sekira je nastavljena Delajte pokoro!« Župnik je zdrknil na kolena. Kakor bi se bila Kristus in Janez prestrašila — ni jih bilo več. Razločno pa je še slišal, kako je stopicalo Janezovo jagnje iz cerkve. Pri bahati mizi vrsta gospode: črnina gospodov, svila gospa; in krožniki z zlatimi črtkami in steklenice in brušeno steklo in šampanjec. Puhlice gredo iz ust do ust, po-škrobljeni pokloni besed poskakujejo v ozračje; zveni, šumi, odmeva . . . »Pa Vi, mamica?« se oglasi gospod in se ozre k peči. »Ni je,« odvrne gospa in dostavi: »Ne kliči je; ni vajena, saj veš ...« Pogovor je tekel dalje, se razpredoval v smeh In šale in pripovedovanje novic. »In potem,« je govorila tedaj v po-selski sobi »mamica«, — »sva si s Tonetom — Bog'mu daj dobrol — postavila hišico. Kaj bi rekla, saj ni bila hišica! Borna kaj-žica je biln, vsa lesena, pa s slamo krita — a dobra in topla Kakor rožica je stala na rebri, spodaj potoček, zgoraj zeleni gozdiček, pa gabri in bukve Ali ti je dehtela ajda. Mina, ko bi jo bila ti poduhala! In lehe so na spomlad kar tako dihale, kot bi bilo solnce spodaj v njih -ane nad njimi! Vzdihnil sem in oči sem zaklopil in si zastrl jih z rok6, v davna leta sem se zatopil, in že otrok sem, sedeč za pečjo. Izba prijazna, oče »n mati, sestra jn bratec vsi 6roo vkup, vsi, kaj nam mar mraz volčji pred vrati, v gorkem smo in nam ne gre za nohti! MALA PRODAJALKA VŽIGALIC Bilo je silno mrzlo, močno je snežilo in temnilo se je. Večer je prihajal, zadnji večer starega leta. Čeprav je bilo mraz »n tema, je ubogo dekletce, bosonogo in brez pokrivala, še vedno pohajalo po ulicah. Ko je odšla z doma, je imela copate, toda bile so mnogo prevelike zanjo; pravzaprav so bile njene matere, in izgubila jih je, ko je zbežala preko ceste, da se umakne dvema vozovoma. Ene ni več mogla najti, drugo pa je pobral majhen deček in zbežal z njo, misleč, da mu bo služila kot zibelka za lutko. Tako je mala deklica odšla naprej in njene bose noge so bile rdeče in modre od mraza. Nosila je majhen zavoj vžigalic v roki; mnogo več jih je pa imela v svojem raztrganem predpasniku. Ves božji dan ji nihče ni bil odkupil niti ene škatljice — nihče ji ni dal niti ene pare. Tresoč se od mraza in lakote je lezla naprej, podoba bolesti — ubogi, mali otroki Snežinke so padale na njene dolge, svetle lase, ki so ji valovali v ljubkih kodrih na rame, toda ona ni mislila niti na svojo lastno lepoto, niti na mraz. Skozi vsako okno so se svetile luči in iz marsikatere biie je prihajal duh po pečeni goski; bil je starega leta dan in na to je mislila. Sedla je v kot, ki sta ga tvorili dve hiši, od katerih je bila ena zidana bolj naprej kot druga. Potegnila je svoje nožice k telesu, toda zaman — ni jih mogla ogreti. Domov ni smela. Ni bila prodala vžigalic in ni. zaslužila prav ničesar, in morda bi jo njeo oče pretepel. Sicer pa je bilo doma ravno tako mraz kot na ulici. Stanovala je v podstrešju, in čeprav so bile največje od številnih lukenj v strehi zamašene s slamo in cunjami, sta vendar mraz in sneg pogosto uhajala skozi. Njene ročice so bile skoraj čisto olrpele. Epa majhna užigalica iz njenega .zavoja jih bi morda ogrela, če bi si jo upala zapaliti. Potegnila je eno ven in jo prižgala ob zidu. Imenitno! Bil je svetel, topel plamen in držala je roke nad njim. To je bila cela razsvetljava za to ubogo dekletce, še več, naravnost čarobna luč, kajti zdelo se ji je, da sedi pred veliko železno pečjo z medenimi okraski, iz katere je tako prijetno odseval ogenj. Otrok je stegnil svoje noge, da jih tudi ogreje. Na žalost pa je v tem trenutku plamen ugasnil, peč je izginila in malo dekletce je sedelo v mrazu, brez vsake udobnosti, z zgorelo vžigalico v svoji roki. Prižgala je drugo vžigalico ob zidu. Veselo je zaplapolala in kamorkoli je njena luč padla, je posta] zid prozorr-n kot pajčolan — in dekletce je lahko videlo noter v sobo. Videla je mizo, pogrnjeno s snežno belim prtom Iz damasta, na katerem so bili postavljeni blesteči se kitajski krožniki. Pečena goska, polnjena z jabol- VASOVALCEVO VIDENJE Ko so prišli farani k drugi maši, je s kleščami in kladivom razbijal na sam sveti božič ograjo od jaslic. Po evangeliju jim fe povedal, kaj je videl in slišal pred zorno maio. Od takrat v tistem kraju jaslice nimajo ograje, pa se jih nihče ne pritakne.« Vsi so pomolčali. Nace je prvi izpregovoril: »V tistem kraju nimajo ograje, drugod pa izza ograje ovčke kradejo.« In Tone in jaz, močna in zdrava, mjadd in dela žejna, ho, Mina, ti ne veš, kaj je zdravje in moč! Kaj meniš, da sva kdaj klevala, se kdaj namrdovala? Pela sva, da veš, vriskala pri košnji, se šalila pri mlačvi, ko fant in dekle! In prav tistj čas, kar ti menim povedati, je šlo za božič. Tone je izbiral mah in ga deval lepo v redu na deščico, »sveti duh« se je pa vrtil in kakor bi bil vesel tistega dela. In je postavljal pa-stirce, pa jagenjčke in nazadnje še oslička in sveto družino vmes. ,Tone,' sem dejala in kar sapo mi je jemalo, ,čas ie prišel'. ,Še lučko prižgem,' je planil pokonci in še zdajle ga vidim, kako se mu trese roka, ko je prižigal rdečo lučko. Takrat je zdrknila ura in povedala polnoči, v fari je pa potrkavalo z vsemi. Še nisem doumela v?ega, ko se ozrem in zasjišim: (2ena, fant je!' .Tonček bo,' sem še dehnila, potem se mi je vse izgubilo In prav tale je bil, tvoj gospodar,« je dodal, »zdaj je Anton, prej je bil Tone.« Oče večernice vzame s police, vsi smo zamaknjeni, srca drhte, pričakovanje kri žene nam v lice, še oddahniti ne upamo se .. , Konec povesti.., Zdrznem se, gledam: mak prasketanje in — noč vseokrog mene ... »Ah da,« se zavedam pravljice lepe, »bilč je nekoč ...« ki in posušenimi češpljami, je stala na enem koncu in se od vročine kadila in — kar je bilo najbolj zabavno videti — ta gos je, z nožem in vilicami v svojih prsih, skočila s krožnika dol in jo mahala po tleh, naravnost k ubogemu otroku. Vžigalica je dogorela in samo debeli, trdi zid je bil za njim. Zapalila je tretjo vžigalico. Znova se je vse zasvetilo y plamenu. In sedaj je sedela poj prekrasnim božičnim drevesom, jii je bilo veliko lepše in mnogo ljubkejše kot ono, ki ga je bila videla lanski božični večer skozi steklena vrata v hiži bogatega trgovca. Na stotine voščenih svečic je migljalo na zelenih vejah in majhne barvane figure, kot jih je bila videla v izložbenih plenih, so gledale z drevesa na njo. Otrok je v svojem navdušenju stegnil ročice, toda v tem trenutku je vžigalica ugasnila. In vendar so božične sveče gorele višje in višje. Videla je, kako so se svetile kot nebeške zvezde Ena izmed njih se je utrnila in pustila za seboj dolgo, svetlo progo. — Sedaj nekdo umira, si je na tihem dejalo dekletce, kajti to ji je bila povedala njena stara mama — edina oseba, ki je sploh kedaj v življenju Ijubeznjivo ravnala z nfo, in ki je bila sedaj mrtva — da kadarkoli se utrne zvezda, se nesmrtna duša vrne k Boju, k( jo je ustvaril. Vžgala je še eno vžigalico ob zidu. Ta »Kdo je kriv.« »Gadja zalega, ki sika strup besedi tp dolga leta med nas.« • * * K polnočnici so se rinili skozi zadnja vrata. Dva stražnika sta mirila »babilon«, ki je prišel motil pastirce k jaslicam. In je rekel Nace: »Brez kobilic nam je hudo.« In je rekel Mirko: »Kdo je kriv?« In so se inolče razšli. MARIJA KMETOVA »Jezušček Vam ga je prinesel,« ja rekla Mina. »Jezušček, res,« je odvrnila ženica, »pa takrat nisem več vedela, pa takrai nisem nič vedela, da nosi tudi Jezušček. To je zdaj. Sploh je zdaj — oh, Mina — ali jih slišiš? Daj, lučko prižgiva, jaslice sem ti prinesla, na omaro jih postaviva, vidiš, takole. Pa zapojva: .Pastirci...'« In sta pokleknili in zapeli .mamica- in dekla Mina in obema so lile solze veselja in spominov in genotja po raskavih in po mladih licih. »Mami ...« je planil glas mednje. Gospa je obstala na pragu in beseda ji je zamrla In ko je prišel gospod ponjo, mu je vzdrhtelo telo, sklonil se je, kakor bi bil v cerkvi, in ni vedel, kako da so mu postale ■vlažne oči. »Ubogi moji otročiči,« je zavzdihnil. Potem se je po prstih odstranil z gospo v svetlo sobano. JOŽA LAVRENČIČ Ah da, bil6 je, ko srečen drhte sem spremljal usodo povestnih ljudi, danes, danes sam zase se tresem, ljube besede pa ni in je ni!... Ta rajski zbori Ne vidite? Nadangeli z nebes poslani •o na poljani naši zbrani; počasi se pomikajo, peruti tla dotikajo. — Mi drugega ne vidimo kot vlak srebrne le megl. o), vasovalec, to je vsel Ta rajski spevi Ne slišite? V ljubezni bošje mreži sveti nocoj smo blaženo zajeti; vse naše davne žžlnice prelile so se v hvalnice. — Mi drugega ne slišimo kot lovcev daljni glas in psov, z lova vračajo domov. O vi, o vi! Kako lahko oko pregleda žar nebeški, uho presliši glas nebeški; in božji mir in kar je z njim izgine v prazen sen in dim O vi, o vi! Kako hudo nocoj pri vas je ves večer: zaprta v raj je vaša dver. HANS ANDERSEN, PRIREDIL P V. B. je zaplamtela in deklici se je pokazala, obdana od luči, ista ljubka in draga stara mamica kot je vedno bila, a srečna in vesela kot ni nikoli bila za časa svojega življenja. — Stara mamica! je vzkliknilo dete. O, vzemi me seboj! Vem, da mi boš izginila, ko ugasne vžigalica — izginila boš kot topli ogenj v peči, kot novoletna poje-dina in kot veliko božično drevo! Naglo je prižgala vse ostale vžigalice, ki so bile v škatljici. da ne bi stara mama izginila. Vžigalice pa so gorele tako svetlo, da nobena dnevna luč ni mogla biti svetlejša. Nikoli ni dobra stara mama izgledala tako ponosno in imenitno, tako prekrasno in prijazno. Vzela je deklico v naročje in obe sta skupaj odleteli. Lahno in veselo sta leteli, višje in višje, dokler niste bili tam, kjer ne poznajo niti mraza, niti lakote, niti bolečin; bile ste v raju. Toda ob mrzli jutranji uri so našli ubogo deklico sključeno v kotu med zidovoma, rdečih lic in smehljajočih se ustnic — zmrznila je bila v zadnji noči starega leta. Novoletno solnce je sijalo na telesce brez življenja. Nepremično je sedela z vžigalicami na kolenih. Eno škatljo je bila vso požgala. — Hotela se je ogreti, ubožica! so rekli ljudje. Toda nihče ni vedel, kako lepe prikazni je imela in kako imenitno sta ona in njena stara mama praznovale Novo leto. SILVIN SARDENKO A vi, a vi, čuječi vsi! Kako lepo je v duši vaši, postavljene na dobri paši oživlja vas skrivnostni vir, ožarja vas božični mir. A vi, a vi, čuječi vsi! Nocoj pri vas je lep večer: odprta v raj je vaša dver. 8 BOŽIČNI MOTIV ZVONČEK Zima je zasnežila gozd Gosto so na-letavale snežinke ter zasipavale poti in steze. Padale so na zemljo, zdaj lepo enakomerno, zdaj v divjih nagonih vetra Pod težko pezo belega bremena je stokalo drevje, se šibilo kodravo drevje sivih smrek in brezove vejice so se upogibale ter odevale trnovec s hermelinovim plaščem. Mogočne snežne zasipe je na-nesel veter v ulice male gorske vasi. Iz bližnjega gozda so se kradle megl, se valile in prekopicevale ter prinesle zgodnjo noč. Dremotno je sijala luč skozi okna, ki je bil mraz zarisal nanje debelo plast ledenih rož in široko razkrečenih listov. A vendar je iz hiš danes mogočneje kakor navadno lila svetloba na cesto. Jezušček je bi! tam v gosteh — danes je bila namreč božična noč — ter je bil razen lučk vžgal tudi revna človeška srca in celo v naj-skromnejši dom zanesel radost in veselje. Le malo kočico koncem ulice je bil premrl, Tam je ob postelji nevarno bolne tkalke sedela mala Anka in vsa v solzah zrla v bledi, izsušeni obraz drage mamice. »Preljubi Jezušček, saj rada vse pustim, tudi punčko, ki si mi jo obljubil, in medeno potico, le moji ljubi mamici daj, da bo zopet zdrava!« In tkalka: »Dobri otrok! Če bi tvoj očka še živel, dobro vem, da bi danes ponoči hitel k podrti gozdni kapeli v gorskem zakotju in o polnoči zvonil z TINE DEBELJAK Sveta noč, le ena zvezda gori Mati Marija Jezusa rodi Jezusa za nas. 0 položi ga, Marija, v jaslice v to moje gorko srčece, da ne bo mu mraz, Jezusu mraz. SVETONOČNA PRAVLJICA IZ NEMŠČINE PREVEL F. T. USPAVANKA zvončkom. Kdor to stori, mu Jezušček, to mi je moja prababica povedala, ne odreče pobožne ž«!lje.« Trudno so se po teh besedah zaprle trepalnice nad motnimi zenicami in glava bolnice je omahnila nazaj na blazino. Druga za drugo so besede, če prav tako tiho govorjene, našle v dekličinem srcu živahen odmev in Anka je res sklenila pomagati ubogi mamici Tiho se je po prstih splazila preko izbe, tja k omari, si ovila debelo ruto okoli glave, poljubila slabotno roko mamičino in urno zapustHa hišo. Burno je utripalo malo srce, ko je otroka v svoj plašč ovila večerna tema; toda misel na bolno mamo, upanje, da ji od Jezuščka, ki skoraj pride, lahko izprosi zdravje, otroku ni dalo miru in gnalo ga je tja v tmino gozda, v ozko uhojene steze in gazi pustinje. »0 mamka božja, nebeška predica, ne predi mi mrliškega prta, in sveti pastir Vendel, varuj me pred volkovi. Mudi se mi tja h kapeli, daleč v visokem gozdu, tam moram danes o polnoči zvoniti in prositi svetega Jezusa, da mi ohrani mamico; očeta je pri statvah zalotila smrt!« In glej, megle so se razkadile, oblaki so izginili in beli mesec je po-sijal ter svetil doli v temni gozd, da kaže pot hitečemu otroku. »Vetrc, kam si se skril?« je vprašal otrok. Nič odgovora. Prasketalo je v grmovju. Morda stopica semkaj čarovnica. Saj menda hodi ponoči Aja, tuta, nana, nina, tenka, tenka mesečina, aja, tuta, nina, nana, v /lato je plenico stkana, aja, tuta, nina, nana, tod po gozdu, z ostrimi kremplji in pajče-vino pred obrazom in z vranjim gnezdom na glavi. Od tesnobe in utrujenosti so otroku klecala kolena, a vselej se je zopet dvignil ter se oziral po sijočih zvezdah. »Aja tuta, aja tuta! Spančkaj. dobri Jezušček!« je solzeča se deklica komaj slišno prepevala betlehemsko pesemeo in skozi rogovilasto drevje je veter dalje nepretrgoma pel svojo melodijo. Tedaj je nekaj temnega poskočilo izza grma. Zasvetile so se ji nasproti oči izstradanega volka Prihuljeno se je zver pripravljala na naskok. »Sveta mati Marija, volk!« Prijela je ogrinjačo. jo nastavila predse za obrambo ter nato skočila k bližnjemu grmu; toda v skoku so ostri kremplji zverine pograbili seboj gorko odelo, da bliskoma izginejo v volčji kotanji, ki jo je bil sneg skrbno zadelal in katerega je mala deklica prekoračila zlahka in brez nevarnosti, ne pa težko volkovo telo. Mati božja je bila rešila malo Anko. Prevzeta od groze smrtnega strahu je stala deklica v mrazu in trepetu poleg jame, iz katere je bilo čuti presunljivo rjovenje volka. Neznana bojazen jo je gnala dalje; vedno s stisnjenimi ustnicami je hitela naprej skozi trnje, ki je neusmiljeno zadiralo svoje bodice v tenko suknjico, dalje čez drn in strn navkreber, objela je brinov grm, grm Mari- Bogu v jaslice postlana, aja, tuta, nana, nina, mehko kakor pajčevina, pajčevina — mesečina, jin, in slednjič vsa utrujena prišla do podrte gozdne kapele. Zaman se je ozirala po zvonovi vrvi. Pretrgana je bila. Kos vrvi je ležal na tleh, drugi pa je visel tako visoko, da male ro-čece niso mogle do njega. »Ah, vi dobri angelčki, usmilite se moje bolne mamice! Pomagajte, da ne bo umrla! Saj sicer nimam nikogar več na tem božjem svetu.« Tako je ihtela in drgetala ter se zgrudila s svojim obrazkom v sneg. Čuj! Tedaj ie veselo zadonelo v višavi: »Gloria! Gioria!« In obdan od angelov, ki so zvonili z zvončkom, je v morju luči žarel Jezušček, milo se smehljaje ubogemu človeškemu črvičku in je rekel: »Angelčki so čuli tvojo molitev in prišel sem, da uslišim tvojo prošnjo. Vrni se domov, tvoja mamica ne bo umrla!« Nato je prikazen izginila. Toda angelčki so spremljali deklico domov skozi gozd in ko je stopila v domačo izbo, je našla mamico sedečo v postelji. Veselo se je nasmihala otroku in pripovedovala o lepih sanjah, da so prišli k njej angeli in ji dali zdravilne pijače, nakar se ji je povrnilo zdravje. Tako se je Jezušček pri revni tkalki vendar še oglasil ter ji prinesel blagoslov in radost. Živela je še mnogo let in užila obilo veselja nad svojo pobožno hčerko. MARIANUS aja tuta, na-na, ni-na, Vsem naročnikom, dopisnikom, prijateljem • • - 1 • ■ • >• želita vesel in blagoslovljen Božič uredništvo in upravništvo - : 7 : i" "T. BOŽIČNA PRILOGA „SLOVENCU" ŠTEV. 293 A. D. 1926