občili Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Ido: XVIII
Ptuj. dne 29. januarja 1981
Štev ilka: 2
VSI BINA:
OBČINA ORMOŽ:
6.	Družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Ormož;
OBČINA P I I J:
7.	Družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Ptuj;
8.	Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1981;
KRA.IKVNK SKUPNOSTI
9.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Hajdina;
10.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofninaciranje in financiranje srednjeročnega plana gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju KS Hajdina
POPRAVI-K odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož.
POPRAVKK odloka o plačevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva, zdravstva in raziskovanja v občini Ptuj . v letu 1981.
6.
Po 33. členu zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), sklenejo Izvršni svet skupščine občine Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za P.odravje Maribor, Občinski svet Zveze sindikatov Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož in konferenca potrošnikov občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR O SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE ORMOŽ
1.	člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev Občinske skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, .da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotavljala pogoje, da delavci v temeljih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitični skupnosti in organih teh skupnosti ter organizirani potrošniki določajo politiko cen
sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, sooblikujejo cene in opravljajo družbeno kontrolo cen.
Izhajajoč iz delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev socialistične blagovne menjave bo skupnost delovala tako, da bo zagotovila uresniče-vanje naslednjih skupnih ciljev:
—	usklajevanje razmerij na področju cen z namenom zagotavljanja
stabilnih tržnih odnosov,	^
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in sto-r|tev, ki so pomembni za vso občino, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje inte-resoy samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih Pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih za vso občino,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki So skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupno-s,i ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo 'zvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in- interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri Predlaganju, določanja in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
— pripravlja osnove za določanje politike cen in 'predlaga ukrepe za Pjeno izvajanje, analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih Področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen n ocenjuje pogoje, vplivajo na raven in razmerja cen ter obvešča, ocležence o pojavih in ugotovitvah glede družbenoekonomskih odnosov a področju trga in cen ter v okviru svojih pristojnosti s svojimi ukrepi vPliva na pozitiven razvoj družbenoekonomskih odnosov na tem področju,
, ~~ daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam zdru-®nega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarja-Ju o cenah proizvodov in storitev pomembnih za občino, so V r>os,0P*<u družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki Pomembni za republiko, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analizo in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na prihodke in poslovne stroške na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom in o tem obvešča zainteresirane organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti,
—	izvajanje družbene kontrole ceh in opravljanje nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način določen z zakonom, in drugimi predpisi,
—	izvršemu Svetu skupščine občine Ormož predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi,.da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za izvršni svet skupščine občine Ormož pripravlja analizo gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in utemeljuje vzroke, ki so vplivali na gibanja cen,
—	na zahtevo drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
4.	člen
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z občinskimi^organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimmi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti nudi skupnost strokovno pomoč v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost zlasti sodeluje z drugimmi skupnostmi za ceno.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	s dajanjem svojih mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud Za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti neposredno in preko svojih delegatov v Svetu skupnosti,
—	z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanjem cen proizvodov in storitev, ki so.pomembni za občino.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti, vskladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določili naloge in opravila, ki jih skupnost opravlja za vsakega od udeležencev.
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
7.	člen
Skupnost ima statut, poslovnik o delu sveta skupnosti in druge s statutom določene samoupravne splošne akte.
8.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se
zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti.
9.	člen
Svet skupnosti ima 11. članov. Enega člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet SO Ormož izmed svojih članov in funkcionarjev upravnih organov. Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, interesnih skupnosti materialne proizvodnje ter obrtnega združenja iz območja občine delegira v svet skupnosti 6. članov.
Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski svet zveze sindikatov Ormož, konferenca potrošnikov občine Ormož, interesne skupnosti družbenih dejavnosti delegirajo v svet po enega člana.
7.
Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor, Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj, Občinska konferenca SZDL Ptuj in svet potrošnikov Ptuj (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR O SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE PTUJ
1.	člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev Občinske skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
10.	člen
Prčdsednik skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje sklepov sveta ter za sodelovanje z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
11.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo'svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti.
12.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
13.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja izvršni svet skupščine občine Ormož. Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti uresničujejo s spremljanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti na način določen s statutom skupnosti.
14.	člen
Tajniška opravila za funkcionarje delegatskega sistema vodi Komite za planiranje, razvoj in gospodarske zadeve skupščine občine Ormož. Strokovna in analitična opravila pa se lahko prenašajo po posebnem dogovoru na druge izvajalce.
15.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu skupščine občine Ormož v obsegu določenem s programom dela skupnosti in s plačili za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s svojim statutom.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku se poravnajo stroški ža opravljanje njenih nalog in del.
16.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica za Podra- ■ vjc Maribor najpozneje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
17.	člen	v
» Udeleženci soglašajo, da bodo v roku petnajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
18.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 38/9-1^80
Ormož, dne 25/11-1980
UDELEŽENCI
Izvršni svet skupščine občine Ormož Franc Križmančič 1. r.
Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor Janez Pograjc 1. r.
Občinski svet zveze sindikatov Ormož Miran Krajnc 1. r.
Občinska konferenca SZDL Ormož Miroslav Tramšek 1. r.
Konferenca potrošnikov pri OK SZDL Ormož *	Mirko Žnidarič 1. r. ,
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotavljala pogoje, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih in organih ter organizacij in skupnosti ter organizirani potrošniki določajo politiko cen in sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, sooblikujejo cene in opravljajo družbeno kontrolo cen.
Izhajajoč iz delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev socialistične blagovne menjave bo skupnost delovala tako, da bo zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—	usklajevanje razmerih na področju cen z namenom zagòtavljanja stabilnih tržnih odnosov,
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso občino, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	usmerjanje'in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in stofitev, pomembnih za vso občino,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vrašanjih, ki
so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti tčr predlaganjeiukrepov za izvajanje politike cen,	/
—	zagotavljanje pogojev z^ oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje, analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerja cen ter obvešča udeležence o pojavih in ugotovitvah glede družbenoekonomskih odnosov na področju trga in cen ter v okviru svojih pristojnosti s svojimi ukrepi vpliva na pozitiven razvoj družbenoekonomskih odnosov na tem področju,
—	daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev pomembnih za vso občino,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na prihodke in poslovne stroške organizacij združenega dela, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremljat in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom in o tem obvešča zainteresirane organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen,
—	izvršnemu svetu Skupščine občine Ptuj predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za Izvršni svet Skupščine občine Ptuj pripravlja analize gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen,
—	na zahteve drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z občinskimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za
cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora
pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	s podajanjem svojih mnenj, predlogoy in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti,
—	z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso občino.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora •skupnost opraviti za vsakega udeleženca.
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja. Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
7.	člen
Skupnost ima statut, poslovnik o delu sveta skupnosti in druge s statutom določene samoupravne splošne akte.
8.	člen
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev ha delu skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti.
9.	člen
Svet skupnosti ima 15. članov. Tri člane sveta imenuje in razrešuje izvršni svet Skupščine občine Ptuj. Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, interesnih skupnosti materialne proizvodnje ter obrtnega združenja iz območja občine delegira v svet skupnosti 8 članov.
Občinska konferenca SZDL Ptuj, Občinski svet zveze sindikatov Ptuj, Svet potrošnikov in Skupnost socialnega varstva delegirajo v svet po enega člana.
10.	člen
Predsednik skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje sklepov sveta ter za sodelovanje z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
11.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih imenuje svoje člane v svet skupnosti skladno z določili 9. člena tega dogovora. Mandatna doba članov sveta in predsednika sveta traja štiri leta. Za isto mandatno dobo je izvoljen tudi predsednik skupnosti za cene.
12.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
13.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo s spremljanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti.
I	14. člen
Strokovno in administrativno delo za skupnost opravlja Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
15.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu občine Ptuj v obsegu določenem s programom dela skupnosti in s plačili za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s svojim statutom.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del.
16.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in Podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor najpozpeje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
H. člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku petnajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
18. člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Ptuj, dne 31/12-1980
UDELEŽENCI:
1.	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj, BERDEN Martin, 1. r.
2.	Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor, Predsednik Zbornice, POGRAJC Janez, L r.
3.	Občinski svet zveze sindikatov Ptuj, Predsednik občinskega sindikalnega sveta, MLAKAR Janko, 1. r.
4.	svObčinska konferenca SZDL Ptuj, Predsednica OK SZDL, FAJT Marica, 1. r.
5.	Svet potrošnikov Ptuj, Predsednik iniciativnega odbora, JANEŽIČ Anton, 1. r.
Na podlagi 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 164. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. decembra 1980. sprejela
RESOLUCIJO
O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE PTUJ V LETU 1981
L Osnov ite usmeritve in naloge na področju družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1981
V prvem letu novega srednjeročnega obdobja se bodo prepletale nekatere prenesene tendence iz preteklih let z vplivi sprejetih ukrepov ekonomske stabilizacije v letu 1980 in novih ugodnejših trendov nadaljnjega razvoja. V letu 1981 bodo še prisotni nekateri nerešeni problemi predvsem na področju družbene reprodukcije, visoke uvozne odvisnosti, nizke rasti proizvodnje, inllacije. ki zaostruje odnose v reprodukciji in vplivajo realno na raven življenjskega standarda prebivalstva. Uveljavlja ne bodo večje ekonomske tržne zakonitosti, kar bo zmanjšalo administrativne posege v gospodarski sistem in vplivalo na spremenjen položaj gospodarstva.
Gospodarska rast bo temeljila na realnejši potrošnji, racionalnem zaposlov anju in ohranitvi realnega obsega družbenega standarda, doseženega v leju 1980. Večji vpliv na družbenoekonomski razvoj mora imeti zlasti boljša kakovost gospodarjenja. Zato bodo aktivnosti v letu ,1981 usmerjetje prv enstv eno v naslednje naloge:
—	nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov in graditev političnega sistema socialističnega samoupravljanja v občini. Pri tem bo potrebno zlasti poglabljati sockllistično samoupravljanje v temeljih skupnostih, razvijati delegatski sistem, krepiti družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, dohodkovne'odnose, svobodno menjavo dela itd..
— Uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja na vseh ravneh v občini, kar mora postati z. opredeljevanjem skvmnih ciljev razvoja podlaga za hitrejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov na vseh področjih in v vseh fazah družbene reprodukcije. Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine in samoupravnih sporazumov o temeljih plana.samoti pravnih organizacij in skupmfsti morajo zagotoviti, da bovlo na posameznih področjih izpoln jevali svoje obveznosti ter celovito in tekoče spremljali uresničevanje svojih planov.
—	povečanje izvoza blaga in storitev kot osnovnega generatorja razvoja v letu 1981 in takšen obseg uvoza, ki bo omogočal le najnujnejšo oskrbo z. energijo, surovinami, reprodukcijskim materialom in opremo..
—	naraščanje proizvodnje in dohodka na podlligi povečanja produktivnosti dela in večji učinkovitosti pri gospodarjenju z. živim in minulim delom ter varčevanja na vseh ravneh.
—	smotrno politiko razporejenja dohodka in čistega dohodka ter ražv i jan je in krepitev stimulativnih elementov v delitvi osebnih dohodkov v TOŽI), kar bo v zpodbujalo ustvarjalno in strokovno delo.
—	krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela v doseženem dohodku in oblikovanje vseh oblik porabe (osebne, skupne in splošne) pod rastjo dohodka.
—	uvajanje tehnološko zahtevnejših in visoko produktivnih programov. ki bodo racionalni z vidika porabe energije in ne zahtevajo večjih vlaganj v gradbene objekte ter bodo v bodoči proizvodnji uporabljali domače surovine in reprodukcijski material. S selektivnim pristopom na področju investiranja bodo imele prednost naložbe, ki bodo odpravljale strukturna neskladja, proizvodnja hrane, izkoriščale proizvodne in kadrovske potenciale ter prispevale k trajnejšemu zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja in pokrivanja uvoza z izvozom.
—	racionalno izkoriščanje domačih virov energije ter nadomeščanje uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme z domačo proizvodnjo povsod, kjer je to racional.no.
—	preverjanje in vsklajevanje z materialnimi možnostnimi vseh investicij v teku in nameravanih investicij ter usmerjanje sredstev predvsem v dokončanje že začetih objektov.
—	zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev in občanov
v okviru materialnih možnosti.	* .
—	zagotavljanje boljše preskrbe prebivalstva s pospeševanjem razvoja lastnih zmogljivosti v trgovini in kmetijstvu, živilski industriji in
(
malem gospodarstvu ter s povezovanjem in sodelovanjem proizvajalcev in trgovine.
—■ zagotavljanje skladnosti gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja v mejah možnosti občine, v skladu s stabilizacijskimi usmeritva mi.
2.	Možni materialni okviri razvoja v letu 1981
Analize dosedanjega razvoja občine in tendence na prehodu v letu 1981 kažejo, da bo dinamika gospodarske rasti v prvem letu novega srednjeročnega obdobja počasnejša kot v preteklih letih. Razvoj bo moral temeljili na znatno bolj učinkoviti uporabi zlasti obstoječih proizvodnih zmogljivostih.obstoječih finančnih sredstevterznanja. V prvi polovici leta bodo na gospodarsko aktivnost še močno vplivali ukrepi in problemi iz leta 1980. Postopno lahko pričakujemo, da se bodo razmere, ob naporih za izvajanje politike ekonomske stabilizacije, normalizirale. Ob navedenih dejstvih v letu 1981 bo v občini moč doseči naslednji razvoj:
—	rast realnega družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu za
4	. Po enaki. 4 71. stopnji ,bo rasici tudi družbeni proizvod združenega
delti. Na predvideno rast družbenega proizvoda bo vplivala predvsem rast industrijske proizvodnje, ki bo za 6 % višja kot v letu 1980, kmetijska proizvodnja pa za okoli 3.5 %. Tudi,v letu 1981 je pričakovati težave pri proizvodnji, ki bodo zaradi majhnosti ptujskega gospodarstva in precejšnje uvozne odvisnosti še izrazitejše.
industrijska proizvodnja bo pogojena s povečanjem izvoza blaga in storitev, z novo aktiviranimi investicijami in s povečano delovno produktivnostjo in boljšo organizacijo dela.
Možnost,za večjo učinkovitost gospodarjenja je tudi v racionalizaciji ih izboljšanju preskrbe z domačimi surovinami in reprudkcijskim materialom ter v nadomeščanju tekočih goriv z domačimi viri enesgije. Zato bodo organizacije združenega dela pripravile podrobnejše programe ukrepov za varčevanje s surovinami, materialom in energijo in jih bodo v ključile v planske akte za leto 1981 in srednjeročne plane za obdobje 1981 — 1985.
—	majhne možnosti za gospodarsko rast ter omejitve v porabi zahtevajo še nadaljnje intenzivno družbeno aktivnost za produktivno in racionalno zaposlovanje ter restriktiven pristop do dodatnega zaposlo-vanjà na vseh področjih, zlasy še v dejavnostih nematerilne proizvodnje. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala za 2.5 %. tako. da se bo na novih delov nih mestih zaposlilo 430 delavcev. Ob večjih vzpodbudah za produktivnejše delo in restriktivnemu pristopu pri zaposlovanju bi lahko dosegli okoli 1.5 % rast produktivnosti dela:Udeležba produktivnosti dela v družbenem proizvodu bo znašala okoli 40%.
—	po predvidevanjih organizacij združenega dela se bo izvoz, blaga in storitev pov ečal nominalno za 46.7 %, uvoz reprodukcijskega materiala za 18.8 "... Pokritje uvoza 1 z. izvozom bo 92.7 %.
Večja in učinkovitejša izvozna usmerjenost ptujskega gospodarstva je objektiv na nujnost za nadaljnji gospodarski razvoj
v skladu s prizadevanji za vskladitev investicij v osnovna sredstva z materialnimi možnostmi bodo na področju gospodarstva investicije realno nekoliko manjše kot v letu 1980. obseg investicij na,področju neproizvodnih dejavnosti vključno s stanovanjsko in komunalno dejavnostjo: pa bodo ni/'je kot v letu 1980.
1 * Vključno z uvozom opreme.
—	rast sredstev za osebne dohodke bo v globali! za 5 % počasnejša od rasti dohodka. Z ukrepi ekonomske politike, zlasti z. izvajanjem politike cen bo potrebno zagotovili, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega ohranili raven iz leta 1980. V skladu z. rezultati, doseženimi v uresničevanju ekonomske stabilizacije, ter uresničevanja predvidene politike zaposlovanja. bo chimi možnost za njihovo realno rast proti kohcu leta. Sredstv a za osebne dohodke v družbenih dejavnostih bodo rasla v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasli sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji.
—	rast sredstev za skupno porabo bo za 10% počasnejša od rasti dohodka.
—	rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v občini boža 30 % počasnejša od rasti dohodka.
—	z ustreznimi ukrepi bo potrebno doseči, da bo rast cen v letu 1981 nižja kot v letu 1980.
3.	Pogoji pridobivanja dohodka v letu 1981. zagotavljanje dinamike proizvodnje in produktiv nega zaposlovanja
3.1 Pogoji pridobivanja celotnega prihodka in dohodka bodo v letu 1981 bolj zaostreni kot v letu 1980. Zato bodo organizacije združenega dela priprav ile ukrepe za racionalnejšo in učinkovitejšo izrabo materi-Irtih, kadrovskih, narav nih in drugih pogojev gospodarjenja in jih vstavile v svoje letne programe.
( Jrganizacije združenega dela bodo v letu 1981 sprejele programe za varčevanje s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo. V programe bodo vključile tudi potrebne rekonstrukcije in modernizacije za zmanjševanje porabe energije na enoto proizvodnje oziroma za nadomeščanje tekočega goriva z domačimi viri energije. Banke bodo.stimulirale tovrstne naložbe"z ugodnejšimi kreditnimi pogoji.
3.2.	Ob pomoči in sodelovanju Medobčinske gospodarske zbornice in poslovnih združenj si bodo organizacije združenega dela prizadevale za dvig splošne tehnološke ravni združenega dela. Možnosti za rast proizvodnje. celotnega prihodka in dohodka so tudi v nadaljnjem razvijanju dohodkov nih odnosov, zlasti ob sporazumevanju o cenah in udeležbi pri ustv arjanju dev iznega dohodka in proizvodnji hrane. Učvrstile in razširile bodo medsebojno pov ezov anje ter dosledno izvajale medsebojno dogovorjene naloge in obveznosti.
3.3 Za izboljšanje preskrbe prebivalstva s hrano bodo v letu 1981 izvajani ukrepi za učinkovitejše izkoriščanje proizvodnih možnosti v
---------------------------------------------------------------------»
#	'J
kmetijstvu in živilstvu. V letu 1981 se bo povečala kmetijska proizvodnja za okoli 3.5 %. Povečana bo zlasti proizvodnja mesa in sladkorne pese. Površine posejane s pšenico in koruzo se v letu 1981 ne bodo bistveno povečale, vloženi pa bodo napori za pridobivanje čim večjih hektarskih donosov ob primerni oskrbi z reprodukcijskim materialom. Za povečanje obdelovalnih površin bodo kmetijske organizacije aktivirale okoli 340 ha pridobljenih obdelovalnih površin z melioracijami. Z melioracijami pa bodo nadaljevale tudi v letu 1981 na površinah 657 ha v družbenem in zasebnem sektorju.
Obe skupnosti s področja kmetijstva bosta izvajali svoje programe v skladu s splošnimi usmeritvami pospešenega razvoja kmetijstva.
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v letu 1981 in v naslednjem srednjeročnem obdobju razširila svojo dejavnost še na intervencije pri porabi hrane in. s samoupravnim združevanjem sredstev zagotovila njeno delovanje.
Organizacije združenega dela s področja kmetijstva m živilstva se bodo povezovale s potrošnimi središči glede njihove oskrbe in sovlaganj za povečanje proizvodnje hrane	, i
Kmetijski zadrugi bosta s programi zasnovali povečanje tržne proizvodnje predvsem žil. krmnih rastlin, mesa in sladkorne pese in skupno s svojimi člani vlagali napore, da se realizirajo. Prizadevali si bosta za združevanje dela. sredstev in zemljišč, za boljše in smotrnejše izkoriščanje zemljišč terza krepitev dohodkovne povezanosti združenih kmetov med seboj in z organizacijami v predelavi in trgovini.
3.4.	Na področju zaposlovanja bodo organizacije združenega dela pri prti vile plane zaposlovanja in jih vskladile v skupnosti za zaposlovanje. Zaposlitvena bilanca bo izdelana tudi za raven občine.
Tudivletu 1981 bodo samoupravo e organizacije in skupnosti izvajale politiko produktivnega zaposlovanja novih in že zaposlenih delavcev. Zmanjševali bodo delež, zaposlenih pri režijskih in administrativnih delih in omejevali vse oblike dela po pogodbi. V dejavnostih nematerialne proizvodnje je dodatne; zaposlovanje možno le v primeru aktiviranja novih zmogljivosti oziroma prevzemanja z zakoni določenih obveznosti in skupno dogovorjenih nalog. Delavcem, ki bodo pridobili pfavico do starostne pokojnine, delovnega razmerja praviloma ne bodo podaljševali.
Organizacije združenega dela in skupnost za zaposlovanje bodo zagotovili prednost pri zaposlovanju invalidov na delovnih mestih, kjer je to možno ter sprejele programe njihovega usposabljanja.
3.5.	V zunanjetrgovinski menjavi bodo organizacije združenega dela v večji meri kot doslej usmerjene v izvoz blaga in storitev. Pospeševale bodo predvsem izvoz izdelkov višje stopnje predelave, kijih bodo proizvajale na osnov i domačih surovin, znanja in tehnologije. Povečale bodo izvajanje investicijskih del v tujini ter razvijale dolgoročne kooperantske in izvozne pogodbe. Okrepile bodo vse oblike sodelovanja z deželami v razvoju in si prizadevale za povečanje izvoza v razvite zahodne države in za zmanjševanje odvisnosti od uvoza surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in tehnologije iz teh držav ter za večji obseg menjave s sociali-'.ličnimi državami.
Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bodo v letu 1981 podpirali ukrepi tekoče ekonomske politike.
Organizacije združenega dela bodo v prvem trimesečju 1981 uskladile plane ekonomskih odnosov s tujino ter tako sprejele svoje izvozne obveznosti in ugotovile možnosti za uvoz. Na osnovi samoupravno usklajenih planov bodo korigirale izvozno uvozna predvidevanja, ki so bila osnova za pripravo globalnih materialnih okvirov občine za leto 1981.
Banki bosta v skladu z Resolucijo o družbeno ekonomski politiki in ! razvoju SR Slovenije v letu,1981. dajali prednost investicijskim programom s trajnejšim učinkom nadeviz.no bilanco in programom, ki pomenijo pospešev anje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in obmejnimi območji. Razen tega bosta banki: zagotavljale ugodnejše kreditne pogoje za vse oblike izvoznega kreditiranja, zagotavljanje sredstva za kreditiranje izvoza opreme in za izvajanje investicijskih del v tujini in pri kreditiranju dajale prednost izvozno usmerjeni proizvodnji.
Organizacije združenega dela. ki ustvarjajo devize in tiste, ki jih trošijo, se hodov okviru SISliOT dogovorile o njih koriščenju z namenom, da se zagotov i nemotena proizvodnja.
Temeljne organizacije združenega dela bodo prek dohodkovnega povezovanja in sklepanja samoupravnih sporazumov o soudeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prihodku ter skupni odgovornosti in riziku razvijale interne izvozne stimulacije in s tem uveljavljale dodatne ekonomske motiv e za izvozno usmerjenost proizvodnje.
V okviru S1SEOT bo vsklajen tudi obseg uvoza. Pri tem si bodo posamezne organizacije združenega dela prizadevale, da bodo v čim večji meri nadomeščale uvoz z domačimi surovinami, reprodukcijskim materialom in opremo. V Okviru omenjenih možnosti bodo uvažale predvsem surov ine in materiale nižjih stopenj predelave.
3.	6. V letu 1981 bodo potekale investicijske aktivnosti v skladu z materialnimi možnostmi. Investitorji, sovlagatelji in banke bodo usmerjali razpoložljiva sredstva za ihvesticije v dokončanje že začetih objektov, ki so pomembni za hitrejši in skladnejši razvoj občine in večjo izvozno usmerjenost proizvodnje.
Preverili bodo vse investicije v teku s stališča prekoračitev njihovih predračunskih v rednosti, zagotovitve sredstev za prekoračitve in dokončanje investicij in sprejeli ustrezne ukrepe za vskladitev investicij z realno ra z po I ož Ij i v i m i s red s t v i.
Pri usmerjanju sredstev za gospodarske investicije bodo imeli prednost investicijski in proizvodni programi, ki zagotavljajo:
— razvojno tehnološko intenzivnost proizvodnje in storitev na osnovi visoke stopnje avtomatizacije proizvodnih procesov in visoki
udeležbi kvalificiranega ustvarjalnega dela z uporabo visoke stopnje domačega znanja in tehnologije;
—	izvozno usmerjenost proizvodnje in storitev na trajnih-osnovah. zlasti proizvodov višje stopnje predelave in storitev, racionalno nadomeščanje uvoza surovin in reprodukcijskega materiala, oziroma zmanjšujejo odvisnost od uvoza;
—	gospodarno rabo energije in surovin in ki uporabljajo energijo in surov ine pretežno domačega izvora;
—	proizvodnjo hrane na osnovi pridobivanja in usposabljanja kmetijskih zemljišč, intenziviranja in povečanja tržne, poljedelske in živ inorejske proizvodnje na Osnovi lastne krmne baze ali v sodelovanju s proizvajalci krmnih rastlin zunaj občine ter surovinske osnove za živilsko industrijo. Pri tem je pogoj dolgoročno povečanje proizvodnje kmetijskih proizvodov za potrebe oskrbe, predelave in izvoza;
—	skladnejši razvoj manj razvitih območij na območju občine;
—	dolgoročnejše pogoje za skladnejši razvoj dohodkovno medsebojno soodvisnih gospodarskih panog in tiste, ki odpravljajo strukturna neskladja in omogočajo čim večje izkoriščanje komparativnih prednosti občine;
—	večje ekonomske učinke na delavca.
Banki bosta pri presoji investicijskih programov in projektov upo-števali še naslednje usmeritve:
■— da mora biti naložba načrtovana v srednjeročnem planu in usklajena na ras ni delovne organizacije, sestavljene organizacije ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	da mora koristnik bančnih sredstev pri naložbi zagotavljati določen del lastnih in združenih sredstev od realne predračunske vrednosti. Deleže lastne udeležbe po posameznih gospodarskih področjih opredeli banka v skladu z razvojnimi usmeritvami družbenih dokumentov republike in. občine za obdobje 1981 —1985:
—	da je izdelana investicijsko tehnična dokumentacija vključno s projektom^z.a pridobitev gradbenega dovoljenja in da so pridobljena soglasja za uvoz. če se načrtuje oprema iz uvoza. V primeru sovlaganj morajo biti podpisani tudi sporazumi o združevanju dela in sredstev:
—	da ima investitor zagotovljena devizna sredstva oz. kredit za uvoz opreme, reprodukcijskega materiala ali surovin za potrebe nove proiz-vodnje.
Vlaganja v komunalno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo bodo \ letu 1981 potekala v skladu z razpoložljivimi sredstvi in letnimi programi. ki morajo temeljiti na sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih plana in srednjeročnih planih samoupravnih interesnih skupnosti.
Vlaganja v neproizvodne objekte na področjih družbenih dejavnosti bodo zaradi skromnejših materialnih možnosti v letu 1981 nižja kot v letu 1980. Investicije v teku je treba uskladiti z, materialnimi možnostmi. Nove investicije bo mogoče pričeti le na osnovi popolne investicijsko tehnične dokumentacije in v celoti pokrite finančne konstrukcije. Pogoj za nadaljevanje že začetih in novih investicij so zagotovljena sredstva potrebna za funkcioniranje in aktiviranje teh objektov.
V letu 1981 bodo relativno manjše možnosti za nove naložbe predvsem zaradi manjšega obsega bančnih kreditov in obveznosti zagotovitve večje lastne udeležbe investitorjev. Zato ocenjujemo, da se investicijska v laganja realno ne bodo povečala.
4.	Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
4.	I. Da bi okrepili materialno osnovo združenega dela materialne proizvodnje in drugih organizacij, bodo delavci v organizacijah združenega dela pri razporejanju doseženega dohodka upoštevali usmeritev, da morajo sredstv a za osebne dohodke v globalu naraščati za 5 % počasneje od rasli dohodka. Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela pa se bo razlikovala glede na doseženo rast dohodka v odvisnosti od prispevka živega dela ter od rezultatov pri uprav ljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi.
Višjo rast osebnih dohodkov bo moč doseči v tistih organizacijah združenega dela/ki bodo nadpovprečno povečale produktivnost dela. merjeno s fizičnhni kazalci, in ki se bo odrazila tudi v nadpovprečnem povečanju dohodka in v tistih OZD. ki se bodo v večji meri usmerile v izvoz.
Sredstva za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti bodo rasla v skladu z opravljenim delom, kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela. vendar največ do rasti osebnih dohodkov v materialni proizvodnji.
Sredstva za osebne dohodke v državni upravi, bankah, trgovini na debelo ter v delovnih skupnostih skupnih služb organizacij združenega dela. samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, jiodo zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji.
Realni osebni dohodki na zaposlenega v TOZD materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo v globalu ohranili raven iz leta 1980. Osebni dohodki delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, kakor tudi osebni dohodki delavcev vdelovnih skupnostih in na režijskih delih, bodo rasli počasneje od osebnih dohodkov v materialni proizvodnji in ne bodo presegli realne ravni iz leta 1980.
Za izvajanje družbene usmeritve razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1981 bo v SR Sloveniji sprejet dogovor, ki bo zagotovil predvideno rast osebnih dohodkov na selektivnih osnovah, zlasti pa ustreznejše vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela.
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za toblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo dal delavcem v TOZD skupna izhodišča, pa tudi strokovne podlage za ugotavljanje delovnega prispevka in rezultatov dela. kar bodo uporabili za dograditev sistemov
razporejanja čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov v svojih splošnih samoupravnih aktih. Na podlagi programov aktivnosti, ki jih bodo sprejeli udeleženci tega družbenega dogovora za leto 1981. bodo zlasti sindikati s svojimi pobudami prispevali k uveljavljanju dulilvč osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela.
Izvršni svet skupščine občine, izvršni svet SR Slovenije ter drugi organi bodo proučili gibanje prihodkov delovnih ljudi, ki uporabljajo samostojno osebno delo ter drugih prejemkov občanov izven delovnega razmerja ter zagotovili učinkovitejše izpolnjevanje samoupravno dogo-vorjenih obsežnosti in davčnih predpisov.
4.2.	Sredstva za skupne potrebe bodo rasla za 10 % počasneje od rasti dohodka, kar pomeni, da bo na področju družbenih dejavnosti v letu 1981 možna največ 3.6 % realna rast. od 4 'X. rasti dohodka. Na tej osnovi in glede na spremenjene osnove in vire za združevanje sredstev za zdravstveno varstvo (razen za nadomestila za čas bolovanja). ki se bodo združevale iz dohodka in ne več iz. osebnegVi dohodka, bodo z januarjem 1981 uveljavljene spremenjene prispevne stopnje, s katerimi bo zagotovljen priliv dogovorjenih sredstev.
Izv ajalci in uporabniki s podfočja družbenih dejavnosti bodo prednostno zagotavljali tiste programske naloge, ki najpomembneje in dolgoročno vplivajo na rast družbene produktivnosti.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti: bodo pri pripravi svojih programov upoštevale omejene materialne možnosti in jih v letu 1981 ne bodo širile. Ponovno bodo preverile veljavne,noimaiive in standarde izvajalcev storitev in jih glede na možnosti tudi raetdnalizirale. v ondar tako. da ne bodo prizadele doseženega standarda delovnih ljudi in občanov . Prav tako ne bodo spreminjale obsega pravic. Z restriktivnim pristopom do dodatnega zaposlovanja bodo uveljavile zahtevo po produktivnem in racionalnem zaposlovanju pri izvajalcih in v svojih strokov nih službah.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo po preteku prv ega trimesečja preučile svoj ekonomski položaj:jw»,sameznih družbenih dejavnosti in ustrezno ukrepale tako. da zagotovijo-gibanje porabe največ do opredeljenega razmerja zaostajanja rasti.sktipnéporabe za rastjo dohodka. Na tej osnovi frodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti proučile sprejete prispevne stopnje za leto 1981 injih prilagodile tej resoluciji.
Izvajalske organizacije predvsem s področja zdravstva in.otroškega varstva bodo postopno prilagajale delovni čas zahtevam združenega dela.
, S sredstvi, ki bodo združena v procesu menjave dela. bodo samoupravne interesne skupnosti prednostno:
— izvajale z, zakoni opredeljene naloge, ki zagotavljajo izvajanje družbeno zagotovljenega programa oz. občanom zakonsko predpisane
pravice:
—	združevale sredstva za izvajanje dogovorjenih nalog skupnega pomena v SR Slov eniji, ki ne smejo presegati v rasti materialnih možnosti združenega dela v občini:
—	izv ajale naloge dopolnilnega programa na osnovi selekcije nalog iz tega programa vendar tako. da ne bo ogrožena dosežena raven na posameznih področjih družbene dejavnosti:
—	zagotavljale bodo sredstva za izvajanje -programov splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite:
—	samoupravna interesna skupnost otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stanovan jska skupnost bodo združevale sredstva za financiranje občinske skupnosti socialnega varstva.
Investicijsko aktivnost bodo izvajale predvsem na začetih investi-ci|skth objektih, za katera so že zagotovljena sredstva. Investicije iz samoprispevkov bo moč izvajati le v skladu z obstoječo pozitivno zakonodajo.
V	letu 1981 ne bo pričeta nobena nova investicija na področju družbenih dejavnosti. Aktivirane, bodo nove zmogljivosti na področju zdravstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva.
Samoupravna interesna skupnost s področja izobraževanja bo nad-aljevala investicijsko dejavnost v skladu s programom gradnje nove osnovne šole v Trnovski vasi. Na osnovi programa gradnje II. faze jf entra srednjega usmerjenega izobraževanja bo v letu 1981 ob sodelovanju družbeno-političnih organizacij izvedla priprave za razpis referenduma o samoprispevku za obdobje 1982— 1985.
Počitniška skupnost skupščine občine Ptuj mora prjptlaviti do 30/3—1981 program dela počitniške'skupnosti, ki mora‘med drugim vsebovati tudi organizacijo letovanja otrok in odraslih oseb. V program je potrebno vključili tudi dosedanjo počitniško kolonijo Biograd na hioru.
Za izvajanje resolueijskih opredelitev na področju družbenih dejavnosti so v polni meri odgovorne samoupravne interesne skupnosti in izvajalske delovne organizacije.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo po preteku prvega polletja in po devet-mesečnem poslovanju zagotovjle informacije o obsegu, kvaliteti in vrednosti izvajanja nalog ter ocenile vzroke za odstopanje od dogovorjenih programov.
4.3.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v občini bodo v letu 1981 rasla za 15 % počasneje od rasti dohodka.
Sprejeli bodo ukrepi za racionalizacijo poslovanja upravnih, pravosodnih in drugih državnih organov na osnovi sodobnih metod dela. Število zaposlenih v državnih organih in pravosodju se v letu 1981 prav iloma ne bo povečalo.
V	skladu z ustavo in zakoni bodo usmerjena sredstva proračuna občine za naslednje namene:
—	za delo predstavniških teles občinske skupščine.
—	za delo upravnih organov in organizacij ter pravosodnih institucij.
ki sc financirajo na ravni občine.
—	/a dejavnost družbenopolitičnih organizacij v občini na podlagi letnih programov dela.
—	za priznavalnine borcev NOV v obsegu in namenu v skladu s pravicami, ki izhajajo iz ustreznih zakonskih predpisov.
_ za naloge na področju ljudske obrambe in družbene.samozaščite.
—, za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv,
'	; — za intervencije na področju gospodarstva
—	za redno dejavnost krajevnih skupnosti v skladu z dogovorom za
1981 — Id85.	' , J
—	za negospodarske investicije po izdelanem programu v skladu z možnostmi občinskega proračuna ter anuitetne obveznosti.
—	za raziskave in druge strokovne osnove potrebne za pripravo dolsioročnesta plana občine do leta 2000.
' — za druge obveznosti, ki izhajajo iz. zakonov, družbenih dogovorov in skupščinskih odlokov.
/	— za tekočo proračunsko rezervo.
—	in sredstva za občinske rezerve.
Viri prihodkov občinskega proračuna bodo v letu 1981 enaki kot so bili v'Ititi 1980 in jih opredeljuje zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
■'Omenjena rast splošne porabe v letu 1981 zahteva od vseh koristnikov sredstev proračuna občine, da temeljito proučijo svoje zahteve^er lih uskladijo z dejansko možnostjo rasli splošne porabe.
4.4.	Služba družbenega knjigovodstva, podružnictfv Ptuju bo tekoče spremljala dinamiko priliva sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb in o tem obveščala SIS in Izvršni svet SO. v primeru odstopanja od dogovorjenega priliva sredstev bodo skupščine SIS in IS ustrezno ukrepali.
5.	Naloge na nekaterih drugih področjih
Naloge na področjih gospodarske in komunalne infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva, ki se bodo izvajale prek samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje bodo opredeljene s programi za leto 1981. ki morajo temeljiti na usklajenih samoupravnih sporazumih o temeljih plana posamezne interesne skupnosti za obdobje 1981 — 1985.
Na osnovi konkretnih prògramov morajo samoupravne interesne skupnosti tudi uskladiti obveznosti glede koordinacije investicijskih posegov. gradnje osnovne komunalne in druge infrastrukture ter oprem-Ijanje stavbnih zemljišč.
. 5. I, Na področju preskrbovanja z električno energijo bodo naloge v 1 letu 1981 usmerjene predvsem na investicijsko in redno vzdrževanje že obstoječih objektov in naprav, hkrati pa bo nadaljevan razvoj distribu-cijskega omrežja z graditvijo daljnovodov, trafopostaj in nizkonapetostnega omrežja na ombočju občine.
Skupnost preskrbovalnega območja Elektro bo v letu 1981 zagota-vljala tudi potrebe na področju javne razsvetljave, transformatorjev, telekomunikacijskih objektov itd.
5.	2. V okviru programskih usmeritev za obdobje 1981—1985 na področju PTT prometa bodo aktivnosti usmerjenev letu 1981 predvsem v gradnjo in adaptacijo nekaterih poštnilr objektov, izpopolnjevanje os-snovnega inventarja ter modernizacijo PTT Omrežja. V letu 1981 bo na tem področju najpomembnejša naloga položitev koaksialnega kabla na relaciji Maribor—Murska Sobota s potezo Ptuj—Maribor.
5. 3. Na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti bo treba v letu 1981 izvajati le-le ukrepe in naloge:
Na področju stanovanjske gradnje in opremljanja zemljišč:
— Nadaljevati z gradnjo stanovanj v organizirani družbeni gradnji stanovanj na za to pripravljenih površinah v stanovanjski soseski Rahel jčja vas — zahod:
— Pričeti z gradnjo I. faze skupnega energetskega objekta v.stanovanjski soseski Rabeljčja vas — zahod za oskrbovanje centra srednjega usmerjenega izobraževanja, dijaškega dorila in stanovanjske soseske-Rabeljčja vtis 4- zahod. Izvršiti bo treba tudi pripravljalna dela za topli-fjkacijo ntiselja'Kidričevo:
— Nadaljevati z opremljanjem zemljišč za stanovanjsko gradnjo v soseski Rabeljčja vas — zahod. Za individualno usmerjeno gradnjo pa v skladu z injeresi in materialnimi možnostmi občanov in drugih,udeležencev pričeti z opremljanjem zemljišč v okviru zazidalnih načrtov: Nji-‘\eree. Budina —Brstje. Majšperk—Breg;
. — Pričeti s komutMlnim opremljanjem industrijske cone I. v Ptuju;
— Pričeti s pripravo in v letu 1981 zagotoviti dokumentacijo za organiziran pristbp k revitalizaciji starega mestnega jedra.
Na področju gradnje vodovodnega omrežja:
— Nadaljevati gradnjo sekundarnega omrežja vzdolž dovodnega .kanala hidroelektrarne SD 2 Formin;
— Nadaljevati z gradnjo primarnega vodovoda v smeri Pacinje — Desenei — Točki vrh in Ptujska gora — Podlože — Medvedce;
— Zaključiti vodovodni sistem na Gorci z gradnjo prečrpališča;
—	rekonstruirati prečrpališče v Skorbi in Lancovi vasi — I. etapa.
Na področju urejanja kanalizacijskih objektov in naprav:
—	pričeti gradnjo zbiralnikov na območju mesta Ptuj.
Na drugih komunalnih področjih:
—	pričeti z rekonstrukcijo Volkmerjeve ulice in Ciril Metodovega drevoreda ter prometno urediti križišče s Potrčevo.cesto.
—	pričeti urejevati (semaforizirati) večja prometna križišča v mestu Ptuj
—	vzdrževati in obnavljati obstoječe komunalne objekte in naprave skupne rabe.
5. 4. Na področju urejanja cest bodo aktivnosti usmerjene v:
—	vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo lokalnih in repu-
bliških cest predvsem v manj razvitih območjih.
—	gradnjo mostu, v Tržcu.
—	položitev druge asfaltne plasti na že moderniziranih cestnih odsekih.	4
—	tekoče vzdrževanje cest po programu in v okviru razpoložljivih sredstev ter
—	priprave za etapno gradnjo obvozne ceste v Ptuju.
Na področju vodnega gospodarstva:
—	ureditev vodnogospodarskih razmer kot posledica gradnje HESD s
—	nadaljevanje vzdrževalnih del na obstoječih hidrosistemih.
—	nadaljevati z regulacijo Dravinje.
5. 5. V letu 1981 bo nadaljevan proces podružbljanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov v odločanje in izvajanje nalog v okviru obrambnih in samozaščitnih priprav v krajevnih skupnostih. TOZD, SIS ih drugih organih in skupnostih v občini. Izvajane bodo zlasti te-le aktivnosti:
— Po sprejemu zakona o splošni ljudski obrambi in- družbeni samozaščiti bo treba zagotoviti najširše aktivnosti za njegovo izvajanje zlasti z. opredelitvijo pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v samoupravnih aktih.
— Z izvajanjem obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov bo zagotovljeno njihovo usposabljanje za učinkovito delovanje v vseh aktivnostih na področju SLO in DSZ. Istočasno bodo izvajane vse ostale oblike usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge s področja civilne zaščite, narodne zaščite, teritorialne obrambe ter drugih struktur zlasti še mladine, ki ne obiskuje srednjih šol.
— Nadaljevan bo proces opremljanja teritorialne,obrambe, civilne zaščite, vojnih zvez in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alrmiranje in drugih potreb sistema SLO in DSZ.
— V okviru stalne splošne akcije »Nič nas ne sme presenetiti 80/81« ho treba zagotoviti vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v naloge s področja SLO in DSZ. v okviru krajevnih skupnosti, naselij, vasi. ulic in /. izvajanjem praktičnih vaj. ugotovili njihovo usposobljenost in pripra-vljenosl.
— Zagotoviti bo treba izvajanje stališč skupščine SR Slovenije o delovanju’enoufega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, z opremljanjem enot civilne zaščite za reševanje ob elementarnih nesrečah in izvajimju preventivnih ukrepov za odpravljanje in zmanjševanje posledic elementarnih nesreč.
— Nadaljevano in razširjeno bo oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, zalog surovin, reprodukcijskega materiala, zdravil in-sanitetnega materiala ter zalog hrane v individualnih gospodinjstvih.
— V okviru krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. družbeno političnih in drugih organizacijah in skupnostih bodo delovni ljudje in občani še naprej razvijali in krepili družbeno samozaščito ter skrbeli za usposabljanje in organiziranje narodne zaščite za varovanje samoupravnih pravic družbene lastnine, osebne varnosti in varnosti razvoja sistema socialističnega samoupravljanja.
Za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo delovni li udje združevali sredstva za naloge, ki so skupnega pomena za občino, posamezne krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti pa bodo zagotavljale sredstva za realizacijo lastnih programov razvoja, ljudske obrambe in družbene samozaščite.
5.6.	Krajevne skupnosti bodo v letu 1981 ob sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami ter drugimi zainteresiranimi dejavniki uve-liavljale tako samoupravne odnose, da bodo delovni ljudje in občani v večji meri samoupravno odločali in izvajali potrebe in interese ter zagotavljali večje možnosti odločanja o pogojih in rezultatih razvoja, življenja in dela v krajevni skupnosti.
Krajevne skupnosti bodo svoje aktivnosti usmerile zlasti v naslednje naloge:
—	zagotovitev priprave in sprejemanja srednjeročnih planov v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana krajevnih skupnosti in po postopkih, ki jih določa zakon^o sistemu družbenega planiranja;
—	ti a osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih plana bodo oblikovale letne programe dela.za leto 1981;
—	zagotavljale večjo uspešnost realizacije skupno dogovorjenih nalog:
vplivale na nadaljnji razvoj svetov potrošnikov kot organiziranih potrošnikov v krajevnih skupnostih in jih ustanovile tem, kjer jih še ni. Utrjevale bodo njihovo vlogo in delovanje pri preskrbi prebivalstva;
—, nadaljevale bodo z aktivnostmj na področju SLO in DSZ ter zagotavljale ustrezna sredstva za ta namen skladno 2 možnostmi. Predvsem bodo zagotavljale obrambno vzgojo prebivalstva ter dopolnjevale sistem informiranja občanov v krajevni skupnosti;
—	v skladu s politiko razvoja manj razvitih območij bodo pospeševale takšen razvoj na teh območjih, s katerimi se bodo izboljšale razmere na področju komunalne infrastrukture in druženih dejavnosti;
—	aktivno bodo delovale v smislu varstva okolja ter gospodarjenja s prostorom s,tem. da bodo z, ustreznim ukrepanjem preprečevale divja odlagališča, odpadkov, izliva odplak v vodotoke., kot tudi nedovoljeno gradnjo in druge nedovoljene posege v naravo in prostor;
—	za racionalno porabo združenih sredstev za programe krajevnih skupnosti bodo skupaj s Kreditno banko Maribor, poslovno enoto Ptuj najkasneje do 30/6—198 Tdogovorile in sprejele ustrezen sporazum o združevanju sredstev ter se dogovorile za način uresničevanja program-
'kili nalog.
IzvrSni svet skupščine občine bo na osnovi Dogovora o osnovah in merilih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih prora-čdna.občine1 Ptuj v ondobju 1981—1985 v letu 1981 zagotovil finančna sredstv a za delo krajevnih skupnosti v okviru proračunskih možnosti.
5.7.	V letu 198 i se bodo začele uveljavljati nove zakonske rešitve na področju sistema cen in družbene kontrole cen. ki Omogočajo in zahtevajo . večjo vlogo združenega dela pri oblikovanju, določanju in izvajanju politike cen ter v družbeni kontroli cen. Dosedanje pretežno administrativno odločanje o cenah bo postopno nadomestilo samostojno oblikovanje cen s strani delavcev v TOZD. ki bo izhajafo iz medsebojne,
. odv jsnosti. povezanosti in odgovornosti v proizvodnem procesu in celotni družbeni reprodukciji ter upoštevalo družbeno dogovorjena merila za oblikovanje cen. Pri družbeni kontroli cen proizvodov in storitev za .neposredno potrošnjo delovnih ljudi in občanov bodo sodelovali tudi organizirtmi potrošniki. Zato bo treba organizirali delovanju potrošniških svetov v skladu z njihovo vlogo v samoupravnem sistemu cen ter pri dogovarjanju in reševanju problemov v zvezi s preskrbo.
V	okv iru doslednega izvajanja politike ekonomske stabilizacije bo
treba doseči nižjo rast cen in življenjskih stroškov kolje bila v letu 1980. /ato bo osnov na naloga pri oblikovanju in odločanju o cenah zausta-vljcnjc njihove hitre rasti.	. . .
V	vsaki OZD se bodo usmerili v odpravljanje neracionalnosti in slabosti v poslov anju, v varčevanje in smotrnejšo rabo energije, surovjn in reprodukcijskega materiala ter na vajčjo produktivnost in boljše gospodarjenje s sredstv i.
Skupnost za cene bo skrbela, da bodo delavci v temeljnih in drugih \ samoupravnih organizacijah združenega dela pri oblikovanju cen svojih izdelkov in storitev , izhajali iz..sprejeti: politike cen v tej resoluciji. V la namen bo tekoče spremljala in analizirala gibanje cen in tedenee v gibanju cen izdelkov in storitev iz svoje pristojnosti ter s svojimi ukrepi vpliv ata na pozitiven ra/voj družbenoekonomskih odnosov na tem področju. V primeru. da se cene ne bodo gibale v skladu z dogovorjeno politiko, bo predlagala izv ršnemu svetu skupščine občine ustrezne ukrepe.
Skupnost za cene bo skrbela, da s.e bo politika cen izvajala selektivno m difereneirano. kar bb prispevalo k postopnemu odpravljanju najbolj izrazitih nesorazmerij med cenami ip nesorazmerij v pogojih pridobivanja dohodka.
V	leni 1981 se bo nadaljeval proces postopnega prehoda na ekonomske stanarine.
5. 8. Za nemoteno oskrbo občanov s prehrambenimi proizvodi in tistimi potro.šnimi dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osnovnih .življenjskih potreb, bodo ozd s področja proizvodnje in trgovine zagotavljale redno dobavo dogovorjenih 'količin osnovnih življenjskih proizvodov. Nili1 kot nosilka preskrbe v občini, bo povečala svoje zaloge osnov nih proizvodov za oskrbo občanov ter pospeševala dotok blaga iz proizvodnje .v potrošnjo. V primeru motenj, ki bi utegnile ogroziti normalno oskrbo z osnov nimi življenjskimi proizvodi, bo sprejemala potrebne ukrepe in sproti obv eščala izv ršni svet skupščine občine o stanju v preskrbi.
Izvršni svet skupščine občine bo za preprečevanje motenj v oskrbi z osnovnimi živili sproščal občinske rezerve. Izvršni svet bo oblikoval občinske rezerve v skladu s sprejetim programom.
h. Družbeni sistem informiranja
V	leuH98l bodo pripravljene zasnove za oblikovanje in delovanje družbenega sistema informiranja v občini. Pri tem bodo medsebojni odnosi med udeleženci pri oblikovanju družbenega sistema inforami-r.inja opredeljeni s posebnim republiškim dogovorom.
7.	Spremljajoči dokumenti.resolucije
Podrobneje bodo naloge in ukrepi na posameznih področjih vsebovani v naslednjih spremljajočih dokumentih:
—	programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za leto 1981:
—	odloku o proračunu občine Ptuj zajeto 1981:
—	načrt zaposlovanja v občini Ptuj v le'tu 1981:
—	bilanca izvoza in uvoza OZD v občini Ptuj za leto 1981.
8.	Spremljanje in izvajanje resolucije
Za izv ajanje nalog in ukrepov, določenih s to resolucijo, so odgovorni vsi nosilci razvoja v občini in sicer v okviru temeljnih organizacij združenega dela. delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbeno-politične organizacije, izvršni svet in skupščina občine.
Nosilci planiranja v občini morajo oblikovati lastne'letne programe, v katerih bodo določili temeljne cilje in naloge v letu 1981. sprejete v zvezni, republiški in občinski resoluciji ter zagotovili njihovo izvajanje.
Izv ršni svet skupščine občine bo v mejah svojih pristojnosti spremljal izvajanje nalog, določenih s to resolucijo, ukrepal v mejah svojih pristojnosti in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev srednjeročnega družbenega plana občine ter ji predlagal ukrepe. Zahtevo za razpravo na sejah zborov občinske skupščine bodo dajali tudi vsi drugi odgovorni nosilci razvoja v občini. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in nalog iz te resolucije ter uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti ukrepala ob neupoštevanju pz. neizpolnjevanju sprejetih obveznosti in nalog.
Številka: 30-23/80-2
Datum: 29/12-1980
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. I. r.
9‘
Po 8. členu Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), daje volilna komisija krajevne skupnosti Hajdina
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Hajdina, ki je bil izveden v nedeljo, dne 11. ianuaria 1981.
Referendum je razpisala Skupščina delegatov krajevne skupnosti Hajdina s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti za sofinanciranje srednjeročnega plana gradnje1 komunalnih in drugih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Hajdina za obdobje 1981 — 1985. Razpis je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 22/80 z dne 18. decembra 1980.
Volilna komisija krajevne skupnosti Hajdina je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je'bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom o referendumu in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na i/id glasovanja.
Po pregledu glasovalnega materiala in ugotovitvi izida glasovanja se ugotovi:
a)	V glasovalne sezname je bilo vpisanih 2.822 glasovalcev
b)	Glasovanja sc je udeležilo 2.52 0, od tega je glasovalo:
—	,,ZA” uvedbo samoprispevka 1.725 glasovalcev
—	..PROTI” uvedbi samoprispevka 775 glasovalcev
—	,,NEVELJAVNIH” glasovnic je bilo 40
c)	Glasovanja se niso udeležili občani, ki so na delu v tujini in na odslu-žen ju vojaškega roka in se po 21. členu Zakona o referendumu ne štejejo v glasovalne upravičence.
Takih občanov je bilo v krajevni skupnosti 29.
Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja, volilne komisija ugotavlja, da je relerendum.za uvedbo krajevnega samoprispevka uspel, saj se je zanj izreklo 66,53 % ali večina glasovalnih upravičencev.
Skupščina krajevne skupnosti Hajdina ima na podlagi 12. člena zakona o relerendumu in 2. člena'zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje petih let od L februarja 1981 do 31. januarja 1986.
Hajdina, dne 11.1. 1981
Štev; 8/81—V K
Predsednik
•volilne komisije Sonja PLAVEČ L r.
Tajnik
volilne komisije Karl ROB1NSČAK L r.
Clan
volilne komisije Jožef ŠEGULA L r.
10.
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 40. člena Statuta krajevne skupnosti Hajdina in poročila volilne komisije krajevne skupnosti z dne 11. januarja o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka je Skupščina krajevne skupnosti Hajdina, dne 16. januarja 1981 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in financiranje srednjeročnega plana gradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Hajdina.
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Hajdina, ki obsega nabija: Draženci, Gcrečja vas, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Sp. in Zg. Hajdina, se po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 1 L. januarja 1981, uvede krajevni samoprispevek v denarju.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od L februarja 1981 do 31. januarja 1986.
3.	člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 15,527.000,00 din s katerimi bo krajevna skupnost financirala in sofinancirala gradnjo komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti v krajevni skupnosti po sprejetem srednjeročnem planu za obdobje 1981 — 1985 in to:
—	za modernizacijo in vzdrževanje krajevnih cest;
—	za obnovo električnega omrežja, gradnjo trafo postaj in cestne razsvetljave;
—	za razširitev vodovodnega omrežja;
—	za gradnjo in razši itev telefonskega omrežja, ter telefonskih govorilnic;
—	za gradnjo in vzdrževanje domov občanov;
—	za gradnjo zbiralnic mleka;
—	za gradnjo in vzdrževanje vodnjakov;
—	za odkup zemljišča za avtobusna postajališča in gradnjo trgovskega
lokala;	,
—	za razširitev mrliške veže in vzdrževanje pokopališča;
—	za urejanje okolja in odlagališč za smeti;
—	za regulacijo struge potoka Studenčnica;
—	za potrebe požarne varnosti;
—	za redno dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev;
—	za vzdrževanje gasilskih domov, športnih igrišč in drugih družbenih objektov;
—	za skupne potrebe in funkcionalne izdatke krajevne skupnosti;
—	za potrebe razvoja in dejavnosti na področju vsesplošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	za dejavnosti osnovne šole, ki neposredno vplivajo na izboljšanje učnih in življenjskih pogojev učencev.
4.	člen
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	2 «/o za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila;
—	2 ^ od zavezancev," ki prejemajo neto pokojnine višje od pokojnin z varstvenim dodatkom;
—	4 % za zavezance, ki opravljajo obrtne storitve in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve;
—	6 % od katastrskega dohodka nezgodnih površin, za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti;
—	1.500,00 din letno za zavezance — delavce, zaposlene v tujini.
5.	člen
Samoprispevek kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in intelektualnih ' storitev bo odmerila in pobirala davčna uprava občine Ptuj skupaj z drugimi obveznostmi. Samoprispevek zaposlenih-delavcev in upokojencev obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin ter ga vplačujejo na račun samoprispevka krajevne skupnosti Hajdina na številko žiro računa 52400-842-041-8082. Zdvezanci-ddavci zaposleni v tujini, plačujejo prispevek za vsako leto posebej po položnici, ki jo izda krajevna skupnost.
6.	člen
Zbrana sredstva na,račun samoprispevka se delijo na vaške skupnosti v višini, kot so bila zbrana na področju posamezne vaške skupnosti od zavezancev iz 4. člena tega sklepa.
Za skupne potrebe krajevne skupnosti bodo iz sredstev samoprispevka vaške skupnosti namenile:
—	10 97o za skupne potrebe in funkcionalne izdatke krajevne skupnosti;
—	5 % za potrebe in dejavnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	5 % za dejavnosti osnovne šole, ki neposredno vplivajo na izboljšanje učnih in življenjskih pogojev učencev.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se bodo uporabljala le za financiranje in sofinanciranje programskih del vaških skupnosti in so navedena v 3. členu tega sklepa.
Za zbiranje in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren Izvršni svetj krajevne skupnosti.
8.	člen
Izvršni svet je dolžan poskrbeti, da se ob koncu vsakega leta napravi obračun zbranih in porabljenih sredstev samoprispevka za posamezne vaške skupnosti ter predloži v obravnavo in potrditev Skupščini krajevne skupnosti, ki mara o tem poročati zboru delovnih ljudi in občanov vaških skupnosti.
9.	člen
Kotitroló o namenski uporabi sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje-io zbori;dplc^nih ljudi in občanov vaških skupnosti.
e. s
10.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev oziroma zavezanec sofinanciranja posameznih objektov, ki so v programi^ ne bo pričel z gradnjo, za katero je bil uveden krajevni samoprispevek, je Izvršni svet krajevne skupnosti pooblaščen, da sredstva, ki so namenjena po programu krajevne skupnost^ preusmeri za udeležbo gradnje drugega objekta, ki je prav tako naveden v programu vaških skupnosti.
11.	člen
Za oprostitev plačevanja in izpolnjevanja krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. februarja 1981 do 31. januarja 1986.
Hajdina, dne 16. 1. 1981
Štev.: 18/81
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti HAJDINA
ing. Stefan VIDOVIČ 1. r.
V	odredbi o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in
dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22-194/80) so bile v primerjavi z, izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem naslednje	"	•
popravke
V	1. členu se pod točko I. B v 5. alinei vstavi beseda ,,kg”;
pod točko 11. v 2. alinei črka ,,T”;
pod točko VI. a) se črta 4. alinea.
SEKRETAR
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ .	Minka RAJH, 1. r.
V	odloku o pračevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva, zdravstva in raziskovanja v občini Ptuj v letu 1981 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/80 in 1/81) so bile ob primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem po 218. členu poslovnika Skupščine občine Ptuj
POPRAVEK
V	preambuli odloka se Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj pravilno glasi Skupnost socialnega varstva občine Ptuj.
Številka: 402-36/80	, .	*
Datum: 22/1-1981
Za tajnika
Skupščine občine Ptuj Sekretarka zbora združenega dela Sonja SKORJANEC I. r.
t
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež
uredništva Ptuj. Srbski trg l/l. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14. Maribor.