Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine
»OBRTNI VESTNIK« I izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane:		GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	1 Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo 1 Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski do-1 voljeni le z navedbo vira.
celoletno	Din polletno	Din posamezna številka . Din	40 — 20-— 2 —	UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9.	Številka pri poštni hranilnici, podruž- 1 nici v Ljubljani 10.860.
XIX. LETNIK.
V LJUBLJANI, DNE 10. APRILA 1936
Veselo Veliko noč
želita
uprava in uredništvo našega lista vsem svojim naročnikom in cenj. vitateljem!
Za zniianje obrestne mere pri Zanatfki banki
V	nedeljo 5. t. m. se je vršil v Beogradu IX. redni zbor akcijonarjev Zanatske banke. Koncem leta 1935 je bilo skupaj 8.339 akcijonarjev s 25 tisočimi akcijami. Skupščine same pa se je udeležilo 436 akcijonarjev s 188.080 akcijami, ki so imele pravico na 8903 glasove. Slovenske akcijonarje so na tem zboru zastopali gg. Rebek Josip, Miroslav Urbas in Pičman Lovro, ki je obenem tudi član centralne uprave.
Nesoglasja, ki izvirajo še iz polpretekle dobe mod našim obrtništvom in so prišla tudi do izraza pri poslovanju ljubljanske podružnice, še do danes niso urejena. Večina delničarjev, ki je v preteklem letu na volitvah svojih zastopnikov za poslovni odbor v Ljubljani zmagala, ni dobila polnega upoštevanja in se je takrat posrečilo g. Pičmanu, da je s posredovanjem nekaterih beograjskih prijateljev dobil več glasov, kakor pa kandidat slovenskih delničarjev poznani obrtniški starosta g. Engel-bert Franchetti. Naši delničarji so pooblastili g. Rebeka in g. Urbasa, da jih zastopata z nad dve tretjinsko večino upravičenih glasov.
Poslovanje Zanatske banke je bilo v preteklem letu znatno povečano. Za 511.345 dinarjev se je povečal kredit proti letu 1934. Plasman se je sorazmerno tudi zvišal za 5,762.473.75 Din na 12,680.663.50 dinarjev. Sigurnost kritja napram dosedanjemu sc je povečalo tako, da znaša hipotekarno kritje koncem 1935 48.90% napram 42.25% v letu 1934. Če vzamemo v poštev še plasman pri zadrugah, znaša to pokritje 62.77%. Posojila uživa pri banki 16.991 obrtnikov iz 969 krajih. Ljubljanska podružnica je zaznamovala v preteklem letu velik napredek ter izkazuje čistega dobička 244.516.64 dinarjev.
O	poslovanju banke se je razvila obširna razprava. V inremii slovenskih delničarjev je izrazil zahteve g. Josip Rebek, ki je predvsem podčrtal nujno potrebo po znižanju obrestne mere, da bi se na ta način izpolnil tudi namen ustanove Zanatske banke, ki mora koristiti celokupnemu obrtništvu. Iz njegovih izvajanj posnemamo sledeče:
Gospodarski položaj obrtnika se je v pTošlem letu tako zelo poslabšal, da je prenehala poslednja trohica optimizma. Obrtnikom v celi državi gre slabo ali mirno lahko rečem, da gre najslabše obrtnikom v Sloveniji. Oni so si v času konjunkture uredili moderne delavnice, investirali v iste velike vsote, katere se danes ne rentirajo. Z investicijami so imobilizirali svoja sred-
stva. Tako moramo priznati, da je v času najhujše krize podružnica našega zavoda v Ljubljani mnogim obrtnikom pomagala, da so vzdržali. Edina stalna kritika je previsoka obrestna mera.
Priznam, da so režije podrobnega kreditiranja preko 9000 obrtnikov v preko 1000 krajih širom cele države izredno velike, kar kredit podražuje ali na drugi strani je gotovo, da je sedanja obrestna mera za kredite težko znosljiva in da najemanje tako dragega kredita mi več rentabilno. Naše obrtništvo najema posojila v sili. Tako kreditiranje pa za zavod ne more biti zdravo. Treba je za vsako ceno najti možnost, da se obrestna mera zniža.
Iz letnega poročila se rvidi, da znaša zaslužek banke pred odpisom dubioznih terjatev 4 milijone 150 tisoč dinarjev, odpisi dubioznih terjatev pa znašajo 1 milijon 800 tisoč dinarjev.
Dubiozne terjatve izvirajo največ iz kreditov podeljenih pred gospodarsko krizo. Krediti zadnjih let so se odobravali pod mnogo strožjimi pogoji, zato je tudi ta plasman sigurnejši.
Odpise starega dubioznega plasmana bi trebalo raztegniti na večje število let in s tem znižati vsoto vsakoletnih odpisov, s čimer bi bilo omogočeno znižanje obrestne mere in podelitev primerne dividende.
Pri nižji obrestni meri bo plasman bolj zdrav, kar bo brez dvoma tudi vplivalo na
notranjo vrednost bančnih akcij, katera je padla na pretirano nizki nivo. Treba je računati na vrednosti bančnih akcij, katere so delničarji kupili po visoki ceni. Zanatska banka je zdrava organizacija, zato ni povoda za tako veliko razvrednotenje delnic.
Za nizko dividendo, ki jo delničarji prejemamo, moramo plačati še visoki davek. Zanatska banka je po zakonu oproščena pla-čanja davkov. Smatram, da bi trebalo pri finančnem ministrstvu intervenirati, da se banko oprosti tudi tega davka, kot je to slučaj pri Agrarni banki.
Kar se ljubijanske podružnice tiče, je brez dvoma, da si je znala s smotrenim delom ustvariti lep položaj in je tudi z zadnjo bilanco dokazala razveseljiv napredek in uspeh.
Pri nato sledečih volitvah so bili na novo v upravni odbor izvoljeni v celoti kandidat je, ki jih je predložila uprava.
*
V	ponedeljek 6. t. m. se je vršila prva seja novega upravnega odbora Zanatske banke kralj. Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen Milan Stojanovič, predsednik beograjske Obrtniške zbornice, za podpredsednika pa Jakov Sinjanovič, pek iz Beograda in M. Ramušeak, preds. Obrtniške zbornice v Zagrebu. Novi Upravni odbor je sklenil, da se od posojil obrtnikom od 1. julija t. 1. dalje jemljejo za pol odstotka manjše obresti kot doslej.
Ing, Kregar Rado:
Nedostatkl uredbe o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovnih nadaljevalnih šolah
Povsem izjemno stanje pa je ustvarila v tem oziru gospodarska kriza. Oni mojstri, ki nimajo dela, pošiljajo vajence domov, često kar za par tednov, talko, da ti ne morejo ta čas obiskovati šole in to ne po lastni krivdi. Težko pa je zahtevati od mojstra, da bo držal vajenca, ki mu bo brez dela postopal na okolu in se potepal.
Te, vsled pomanjkljivosti uredbe in zakona nastale nedostatke, pa bi mogla do gotove meje popraviti strokovna združenja, sama že s tem, če bi se postavila na strožje stališče pri opravljanju pomočniških izpitov. Vajenec, ki ni dovršil ivseh 3 razredov strokovne nadaljevalne šole in ne more dokazati, da si je strokovno znanje, ki ga nudijo te šole pridobil na kak drugi način, ne more z uspehom napraviti pomočniški izpit.
Nekatera .strokovna združenja to že izvajajo in kakor je pokazala praksa, s prav dobrim uspehom. Njihove šole so na višku tako glede znanja, menih uspehov in discipline vajencev. Največ pa so dosegli tam, kjer se že pri sprejemanju vajencev v zaposlitev zahteva višja šolska izobrazba, kjer se vodi točna evidenca šolskega obiska in učnih uspehov. Še večji pa je uspeh tam, kjer se po dokončani vajeniški dobi tudi pri nasta-
vitvi in zaposlitvi ozira na učne uspehe, ki jih je dosegel vajenec na strokovni nadaljevalni šoli.
Želeti pa je spremembo uredbe tudi v točkah, kjer predpisuje enotno minimalno število vajencev za vsak razred. Če hoče uredbo v tem oziru točno izvajati, potem ne preostaja vodstvu šole drugega, kot da združi v enem razredu vajence najrazličnejših strok. V prvem razredu, kjer se še ne poučuje strokovnih predmetov ni to izvedljivo, vsaj za špecijelne stroke pa je združitev vajencev v drugem in tretjem razredu. Strokovni pouk zahteva špecijalizacijo. Nemogoče je obravnavati predmete za najrazličnejše stroke. Omejeno število ur, obsežna učna snov povsem ne dopuščata združitev vajencev različnih obrtov v istem razredu. Gradivoslovje, tehnologija in strokovno risanje se mora poučevati za vsako stroko ločeno in to ne glede na število vajencev. To se prakticira tudi na obrtnih in delovodskih šolali. Kako naj se poučuje skupno gradivoslovje in tehnologija za vajence kovinske, lesne in zidarske stroke. Če se že hoče ali mora štediti na izdatkih za učne moči, potem je mogoče združiti vajence raznih strok v enem razredu le pri predmetih kot
so: državoznanstvo, knjigovodstvo, kalkulacija, spisje itd. Če je vajenec primoran, da Kodi v šolo, potem se mu mora nuditi pouk, ki ga bo zanimal, obravnavati se mora snov, ki je v zvezi z njegovim poklicem. Če pa tega ni, potem ga tak poulk ne bo zanimal in je škoda časa, ki ga presedi v šoli, škoda je pa tudi denarja za vzdrževanje take šole.
Pogrešila pa je uredba vsaj za naše prilike tudi zato, kjer dopušča vajencem takoj vstop v višje razrede. Da se dopušča vajencem, ki imajo 1. razred meščanske ali višje narodne šole ali srednje šole, 'vstop v 2. razred je upravičeno. V prvem razredu se še ne poučujejo strokovni predmeti. Povsem neupravičen in neutemeljen pa je vstop v 3. razred onim vajencem, ki imajo 2 razreda meščanske, višje narodne ali srednje šole. Strokovnih predmetov se vajenci v teh šolah niso učili. Povsem izključeno je, da hi mogli z uspehom slediti pouku, ko nimajo za to nobene podlage. Praviloma ne bi smel v
3.	razred nihče, ikdor ni preje dovršil 2. razreda strok. nad. šole ali 2. razreda. obrtne šole.
Pogrešila je uredba dalje tudi v tem oziru, da ne predpisuje enotnih prejemkov za nastavnikc teh šol, temveč prepušča banom, da krajevnim in premoženjskim prilikam odgovarjajoče prilagode prejemke. Dočim se stremi za izenačenjem prejemkov vseh javnih nastaivljencev (državnih, banovinskih in občinskih) pa se ustvarja tu možnost diferenciacije. Tako so danes že 50%, 100% in še več procentne razlike v prejemkih in to za isto delo, na šolah z enako organizacijo pri nastavnikih iste kvalifikacije. Da so
honorarji v Dravski banovini eni najnižjih vsekakor ni upravičeno, ko se ponašajo naši gospodarski krogi, da je naše strokovno šolstvo na prvi stopnji.
N. .
*"aše vljudno opozorilo cenj. naročnikom, da plačajo zaostalo naročnino prejšnjega leta kakor tudi za tekoče leto je mnogo koristilo. kajti večina naših zavednih tovarišev se je takoj odzvala. Prosimo še ostale, ki se doslej še niso spomnili svoje dolžnosti, da to nemudoma store! Da nam bo mogoče list obdržati na tej višini in da nam bo omogočeno redno izhajanje, je stanovska dolžnost vseh, da nas podpro s točnim plačevanjem naročnine.
Plačajte naročnino po poštni položnici štev. 10.860.
Ob tej priliki prosimo cenj. naročnike, da nam opravičijo zakasnitev 7. številke in to samo iz uredniških razlogov.
Podpirajmo svoj stanovski tisk! Pridobivajmo novih naročnikov!
TOVARIŠI OBRTNIKI!
Tudi Vam ne bo prizanesla kruta usoda! Ali boste zapustili svoje družine nepreskrbljene, brez vsakih sredstev in podpore?
Od nikoder ne morete pričakovati pomoči, edino Vaša lastna
»ObrtniSka samopomoč"
Ljubljana, Beethovnova ulica 10 Vam bo pomagala v na j več ji stiski.
Zahtevajte takoj brezplačne informacije!
načelstvih in mestnih poglavarstvih zborničnega območju.
Volitve se vršijo za vsa volilna telesa isti dan in sicer na nedeljo.
Volilni imeniki (člena 19. in 20.)
Volilni imeniki so v abecednem redu> po rodbinskem imenu sestavljeni spiski vseh onih, ki imajo po določilih uredbe aktivno volilno pravico. Volilne imenike sestavljajo prisilna združenja na podlagi svojih registrov in drugih podatkov za vsako volišče posebej in jih morajo poslati pristojnim volilnim odborom najkasneje 2 tedna od dne, ko uradno prejmejo razpis volitev. Imeniki se sestavijo po stanju na dan razpisa volitev in se imajo ta dan zaključiti. Tiste zbornične pripadnike, ki ne pripadajo nobenemu zdruzenju, vpise zbornica v posebne imenike. 2 izvoda volilnega imenika pošlje združenje krajevnemu, I izvod pa glavnemu volilnemu odboru. Če je v nekem glasovalnem kraju po več združenj istega volilnega telesa, morajo krajevni 'volilni odbori sestaviti na podlagi volilnih imenikov združenj še poseben imenik za vse volilno telo svojega območja.
V	prostorih vsakega združenja mora biti razgrnjen volilni imenik dotičnega združenja, ki ga sme med uradnimi urami pregledati in prepisati vsak pripadnik zbornice. Volilni imeniki so razgrnjeni za 2 tedna od dne objave po volilnem razpisu.
Reklamacije zoper volilne imenike (člen 21).
Reklamacija zoper volilni imenik je akt, s katerim se zahteva popravek formalnega ali stvarnega pogreška v volilnem imeniku radi naknadnega vpisa osebe, ki ima volilno pravico, ali izbrisa osebe, ki te pravice nima .
Reklamacije sme vložiti vsak zbornični pripadnik, /ki ima aktivno volilno pravico, in sicer pismeno. Reklamacije se morejo oddati na pošto najkesneje v 15 dneh od dne razgrnitve volilnih imenikov ter je z njimi vred predložiti tudi uradne listine, da so navedbe reklamacije točne. Reklamacijski rok se torej začne* z dnem razgrnitve volilnega imenika, poteče pa z dnem, ko se razgrnitev konča. O reklamacijah odloča glavni volilni odbor, in sicer mora odločiti
o	vseh reklamacijah najkesneje teden dni po reklamacijskem roku.	(Dalje.)
Sijajen uspeh Velike pomladanske modne revije v Ljubljani
Dosedanje v vsakem pogledu uspele modne revije Obrtniškega društva v Ljubljani pravijo, da je Ljubljana priddbila odlično mesto v modni tekmi in da je na resni poti, da se razvije v modni center naše ožje domovine.
V	soboto, 21. marca je bila slovesno otvorjena prva predstava revije ob navzočnosti pokrovitelja župana mestne občine g. dr. J. Adlešiča, zastopnika zbornice za TOI g. dr. Pretnarja, narodnih poslancev Mohoriča, Turka iu dr. Fmksa ter mnogo odličnega občinstva.
Revijo je otvoril predsednik Obrtniškega društva g. Rebek z nagovorom, v katerem je poudarjal stremljenje naprednih obrtnikov oblačilne stroke, ki želijo s prirejanjem modnih revij izpopolniti svojo stroko, pokazali pa hočejo tudi svojo sposobnost, okus in svojo spretnost. Ta pot. po kateri gredo naši obrtniki v duhu sodobnosti in s časom nam daje popolno garancijo, da bodo uspeli.
In nato je tekla revija ves teden, >vsega dvanajst predstav in vedno je publika z največjim zanimanjem sledila predvajanjem
Uredba o volitvi svetnikov zbornic za TOI
V	dosedanjih sestavkih smo podrobno navedli določila uredbe o volitvi svetnikov, v kolikor se ta določila tičejo splošnih določb, volilnih okrožij in volilne pravice. Danes naj sledijo določila o volilnih organih, razpisu volitev, volilnih imenikih in reklamacijah.
Volilni organi (člen 11.—16.)
so po uredbi glavni volilni odbor in krajevni volilni odbor. Glavni volilni odbor bo zasedal na zborničnem sedežu v Ljubljani. Predsedoval miui lx> višji, za to imenovani uradnik kr. banske uprave, člani pa bodo štirje predstavniki zbornice in sicer za vsak odsek eden, ki morajo vsi ljivati v Ljubljani. Zbornično predsedstvo določi še iz vrst zborničnih konccptnih uradnikov delovodjo, ki pa ima samo posvetovalen glas. Glavni volilni odbor ima nalogo, da izvede volitve, sestavi krajevne volilne odbore in jih nadzira, nadzira sestavo in objavo volilnih imenikov, odloča o vloženih reklamacijah, potrdi in objavi kandidatne liste, odloča o pritožbah zoper volitve ter proglasi izid volitev.
Krajevni volilni odbori, in sicer po eden za vsako 'volilno telo, se postavljajo za območje enega občega upravnega oblastva I. stopnje (srestkega načelstva). Predsedujejo jim predsedniki, postavljeni od občili upravnih oblastev 1. stopnje, člana pa sta predstavnika (oziroma namestnika) od pripadnikov pristojnega volilnega telesa, ki jih postavijo uprave krajevno pristojnih združenj. Če teh združenja ne postavijo, jih ima pravico postaviti zbornica. Krajevnemu volilnemu odboru pripada tudi delovodja, toda brez glasovalne pravice.
Naloga krajevnih volilnih odborov je, da sestavijo volilne imenike svojega območja, ako je v njih območju več krajevno pristojnih admitženj; nadalje prevzemajo reklamacije, vodijo volitve, ugotovijo izid vo-
litev in izroče nato vse volilne spise glavnemu volilnemu odboru.
Volišča morajo biti praviloma na sedežu ivsakega občega upravnega oblastva I. stopnje. Ako pa je zaradi števila volilcev ali zaradi prometnih razmer potrebno, sme biti na področju enega sreza ali večjih krajevnih volilnih odborov z več volišči. Krajevno pristojnost v takem primeru odredi glavni volilni odbor.
Kandidati za svetnike ali namestnike v nobenem slučaju ne smejo biti med volilnimi organi.
Gornja določila nove uredbe so bistveno različna od predpisov svoječasne uredbe iz
1.	1927. Tedaj se je sicer moglo glasovati osebno pri volilnem odboru v Ljubljani, oziroma pismeno na naslov istega volilnega odbora, ker je prejšnja uredba poznala le en volilni odbor. Toda krajevnih volilnih odborov stara uredlba ni poznala, ker je bilo poprej možno osebno in pismeno glasovanje, (in so se volilci v glavnem tiuldi prislužili pismenega glasovanja), po novi uredi pa (z izjemo industrijskih, denarnih in prometnih podjetij) le osebno. V koliko bo določilo o osebnem glasoyanju vplivalo na volilno udeležbo, bodo šele pokazale volitve.
Odrejanje in razpis volitev (člena 17. in 18.)
Minister za trgovino iu industrijo odredi v sporazumu z ministrskim predsednikom prve volitve po tej uredbi, isti minister jih odredi tudi za slučaj razpusta zbornice. Volitve za ono polovico svetnikov, ki jim po treh letih mandat poteče, pa sme odrediti predsedstvo zbornice.
Razpis volitev izvrši glavni volilni odbor. Razpis mora obsegati natančna določila o dnevu in trajanju volitev, določila uredbe o volitvah in navodila, kako se glasuje. Razpis je objaviti v zborničnem uradu, prostorih prisilnih združenj, pri sreskih
krasnih modelov, ki hi bili v čast evropskim modnim centrom. Veliko žrtev in truda je bilo vloženega v to akcijo! Posebno saloni, ki so sodelovali in so morali prenesti velike materijalne žrtve za izdelavo oblek, toda če se pomisli, kolike koristi je bila ta revija za posamezne razstavljalce v reklamnem smislu, todaj nam vse žrtve postanejo neznatne.
Organizacija revije je bila odlična ter je treba Obrtniškemu društvu priznati veliko inicijativo (in agilnost. (Poseben delež k uspehiui so doprinesli prav vsi sodelujoči od aranžerja arh. g. Mesarja, salonov, ki so razumeli tovariško disciplino in manekenov, ki so krasno predvajali umetniške izdelke naših krojačev. Ves ta veliki aparat je odlično vodil predsednik prireditvenega odseka, krojaški mojster g. Albert Pučnik.
Posebno poglavje moramo pričeti, ko govorimo o našem, že dobro poznanem im-presarju g. Mirku Jelačinu. Svojo težko /vlogo je častno rešil. Njegovi duhoviti verzi bodo obiskovalcem ostali v spominu morda prav do druge revije. Že v svojem otvoritvenem govoru je podal v kratkem ves pomen modne revije zato ga priobčujemo v celoti:
Spoštovane zbrane dame, gospodje spoštovani
vsi,
prosim dovolite mi,
da najprej vdano se vam klanjam
nato pa v pojasnilo vam naznanjam,
da je agilno obrtniško društvo enoglasno to
sklenilo,
da Ljubljano bo razveselilo vsako leto z revijo modno ki naj pokaže v nov letni čas, prehodno najnovejšo modo
Finančni zakon za leto 1936-37 prinaša naslednje važnejše lizpremembe taksnega zakona:
1. Za objave, ki se lepijo po zidih, vratih in oknih, se zniža taksa iz tar. post. 8 od 1 dinarja na 50 par, na stalne reklame pa
se zniža taksa iz točke 2. te tar. post. od 60 do 500 dinarjerv na 40 do 250 Din.
2. Taksa iz 5. opombe tar. post. 10. na kupone odnosno dividende ostane v višini
1	%. Na tantieme pa, ki ne podleže usluž-benskemiui davku po členu % zakona o neposrednih davkih, se plača na naslov takse 10%, od drugih tantiem pa 1 %. To določilo se mora uporabiti tudi na tantieme in dividende, ki bodo dovoljene za poslovno leto 1935 ali za katero drugo leto, ki bo zaključeno po 31. decembru 1935.
3. Člen 15. zakona o taksah se je izpre-menil z veljavnostjo za ivso državo takole: prošnje, pritožbe, tožbe itd., če ne spadajo pod zakon o sodnih taksah, se ne morejo sprejeti, če niso pravilno kolkovane. Takšne nekolkovane ali nezadostno kolkovane vloge se vpišejo v poseben protokol in takoj pošljejo oblastem, da zahtevajo naknadno kolkovanje. Oblast, pri kateri je ivloga vložena, pozove nato vlagatelja, da v 30 dneh kolkuje vlogo, sicer se bo smatralo, da vloga sploh ni bila vložena.
4. Obrestna mera iz odst. 2. čl. 32 taksnega zakona se zniža od 8 na 6%.
Eksekucijski stroški za plačilo rednih in kazenskih taks iz odstavka 3. istega člena znašajo:
a) za vročen pismen opomin 1 Din, če ni dolg večji ko 200 dinarjev, 0,5% vsega dolga, če presega 200 Din in ne dosega 10 tisoč Din, ter 1%, če presega 10.000 Din.
b) Za zarubitev: 5 Din, če dolg ne presega 500 dinarjev, 1 % za dolgove do 10.000 Din in 2% za dolgove nad 10.000 Din.
za naše dame in gospode iz Ljubljane
tako, da bomo spomladi in poleti, v jeseni in
pozimi
elegantno vsi oblečeni tukajšnji Ljubljančani,
da bo Ljubljana, kar sc mode tiče vedno na
tekočem
bodisi v poletnem času ali vročem!
Pomlad prebujena mlada se je razcvetela v deželo našo je prispela!
Odprimo okna na stežaj pomlad je prišla spet nazaj.
Na livadi rožice cveto, na travnikih zeleno je lepo, po gozdu ptički že prepevajo, vse dame bolj zaljubljeno nas gledajo, razumljivo je zato, da se oblečemo kolikor mogoče vsi lepo. Priznani naši modni ateljeji pa nam sedaj pokažejo,
kako v elegantnem svetu, dame in gospodje se
oblačijo.
Mi našim salonom zaupamo lahko,
da nas oblečejo tako,
kot naj novejša moda pač zahteva to!
Naša narodna dolžnost pa je, da si obleke naročimo vse pri modnih uteljejih bele naše te Ljubljane. Ker naš atelje odgovornost lahko nase to prevzame,
da nas res zadovolji s svojimi kreacijami.
Da vseskozi resnico govorim
modele krasne v oceno vašo prepustim!
Gospodarsko drug drugega podpirajmo,
domače delo vpoštevajmo
potem bomo krepki in močni,
da v bodočnost gledamo z veselimi očmi!
V	tem smislu gospoda spoštovana vas pozdravljam,
Veliko pomladansko revijo modno zdaj otvar-
jam!
Želimo, tla bi splošen uspeh, ki je bil dosežen s to revijo dal tudi ostalim obrtnikom, ki sedaj niso razstavljali, več vzpodbude. V dekli je naša rešitev!
5. Taksa na račune, note, poročila in podobno iz tar. post. 34. se plača samo, če se ti računi tudi dejansko izdajo. S tem je odpravljeno dosedanje obvezno izdajanje računov. Ta taksa znaša za zneske nad 50 do 100 dinarjev 1 Din, za zneske od 100 do 500 Din 2 Din, za one od 500 do 1000 Din 3 Din in za zneske nad 1000 Din 5 Din. Računi do 50 Din so takse prosti, tudi če se izdajo.
Taksa na kreditne knjižice iz točke 3. iste tar. post. se zviša od 5 na 10 Din.
Že plačana taksa na nabavljene taksne formularje se ne bo vrnila.
6. Kazen za opravljanje obrta brez dovoljenja ali koncesije po členu 52. taksnega zakona se zniža od trikratnega na enkraten znesek redne takse.
7. Prva opomba iz tar. post. 92. taksnega zakona, po kateri so morali trgovski, obrtniški in drugi obrati poleg takse za dovoljenje plačati še takso za protokolaeijo, pa čeprav niso bili na protokolaeijo zavezani, se sedaj odpravi.
8. Oproščajo se vse kazni, ki so bile izrečene zadrugam, njihovim zvezani in njih funkcionarjem za taksne prestopke iz tar. post. 12. opombe ter postavk 62, 81 in 92 zakona o taksah. To se nanaša na dopolnilno prenosno takso, na točilno takso in na takso za trgovske, obrtniške in druge obrate.
Banovinski davki, takse in doklade.
V	kritje banovinskih potrebščin se pobirajo naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1.	50% nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem drž. neposrednim davkom;
3. 5% zdravstvena doklada;
4. trošarine na alkoholne pijače: od prodanih pijač v nadrobni prodaji na pivo 60
Din od hi, na esence, ekstrakte in etrska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na rum, liker, konjak in špirit 5 Din od hi stopnje. Na vino 100 Din od 100 litrov, 300 Din od 100 1 šampanjca in 5 Din od hekto-litrske stopnje žganja.
5. Trošarina na ogljikovo kislino znaša od kg za proizvodnjo brezalkoholnih pijač 5 Din, za ostale namene 2.50 Din. Za brezalkoholne pijače brez dodatka ogljikove kisline 10 par od vsakega decilitra vsebine. Brezalkoholne pijače brez dodatka kemikalij so trošarine proste. Trošarina pa se plača tudi od raznih tablet, in sicer 25 par od kosa. Umetne uvožene brezalkoholne pijače 10 par od vsakega dl.
6. Banovinska trošarina na mineralne vode znaša pri steklenicah izpod 1 litra 20 par, do 2 1 30 par in pri večjih steklenicah 20 par od vsakega litra.
7. Trošarina na kvas 4 Din od kilograma.
8. Na bencin 100 Din od 100 kilogramov.
9. Trošarina od konsuma električnega toka se plača tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine. Le tok za cestno razsvetljavo, cerkve, državne in samoupravne zavode in urade je prost. Trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do 4.99 Din in 15 par pri ceni nad 4.99 Din. Pri ceni nad Din 7 se trošarina ne plačuje. Vse javne dajatve se za odmero trošarine odbijejo.
10. Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno: za osebne avtomobile in avtobuse za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 25, za tovorne avtomobile Din 15. Poleg- tega za vsakih začetih 50 kg čiste teže do 1500 nosilnosti kg Din 10 za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg Din 5. Priklopni vozovi od vsakih 50 kg 5 Din, za vsakih začetih 50 kg Din 10 in za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg še Din 5. Za traktorje za vsakih začetih 50 kg 20 Din, za motocikle s priklopnimi sedeži Din 150, brez priklopnih sedežev na 100 Din za vsakih 50 kg čiste teže.
Trošarina se plačuje v štirih enakih obrokih.
11. Taksa na plesne prireditve se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalcev, v letoviščih in kopališčih ter v Ljubljani v višini Din 300, v trgih Din 200, drugod 100 Din. Za plesne vaje se ne plačuje taksa. Za podaljšanje policijske ure se plačuje v Ljubljani, kopališčih, zdraviliščih in mestih z nad 4000 prebivalci 100 Din, v drugih krajih 50 Din. Za podaljšanje preko 2 ure pa dvojna taksa.
12. K drž. taksi po tar. post. 99 a (na vstopnice) se pobira 40% banovinska doklada.
13. Banovinska taksa na lovišča, lovske karte in ribolove, znaša 10% letne zakupnine in poleg tega 20 par od vsakega ha lovišča. Lastniki samosvojih lovov pa plačujejo 50 par od vsakega polnega la.
Lastniki rilbarskih okrajev 25 odstotkov letne zakupnine.
J 4. Od vsake lovske karte 100 dinarjev, od one za čuvanje pa 50 Din. Od mesečne lovske karte pa 100 Din.
15. Taksa na šoferske legitimacije za usposobljence avtomobilske vožnje 100 Din, za motocikle Din 50. Od prve izdaje pa znaša taksa Din 250, ozir. 125. Poklicnim šoferjem se zniža taksa na eno četrtino.
16. Od prenosa nepremičnin se pobira
2	% taksa. Od prenosa kmečkih nepremičnin med živimi se pobira le polovica te takse.
17. K drž. dopolnilni prenosni taksi se pobira 100% banovinska doklada.
18. Taksa na zavarovalne premije znaša
1	% od vseli vplačanih kosmatih zavaroval-
Važnejše izpremembe taksnega zakona
nin. Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca.
19. Davščina na dediščine se pobira v višini 20% od državne osnovne takse. Pri dediščinah, iki so po čl. 6. toč. 5. zakona o taksah oproščene drž. takse, se pobira samostojna taksa v višini 1 % od čistega priipadka nad Din 20.000 do 50.000 in 2% nad to vsoto.
20. Taksa za posest in nošenje orožja se plačuje v višini 50% drž. takse.
21. Banovinske administrativne takse in doklade k drž. taksam se pobirajo: 50 % doklada po tar. post. 25., 33., 41., 43., 47. in 48.
100% doklada k drž. taksi po tar. post.
29.
50% doklada po tar. post. 8., 90., 91. in 92. zakona o taksah.
22. Taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih 2 Din za drobnico, 4 Din za posamezno veliko žival.
23. Prispevek avtobusnih podjetij za čezmerno izkoriščanje cest se določi pavšalno po določbah gradbenega ministrstva.
24. Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani soc. zavarovanju, plačujejo 5V2 % od kosmatega zaslužka, mezde ali pokojnine, za bednostni _sklad, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po pol dinarja dnevno, 2 Din tedensko ali
11	Din mesečno. Službodavci nameščencev in delavcev plačujejo 1 % vseh kosmatih zaslužkov.
Iz naših organizacij
Dolenjsko obrtništvo v boju za obstanek.
Dolenjsko obrtništvo na splošno, je zašlo v hudo krizo, ki grozi uničiti popolnoma nekatere obrtniške stroke. Najhuje so pač prizadeti čevljarji, katerim hudo konkurira Bat’a in jim takorekoč grozi vzeti vse možnosti življenja. Čevljarjem slede krojači, ki jih tlači konkurenca Tivarja. In tako hi lahko naštevali kar naprej vse težave obrtnega stanu. Videč svojo propast so se začeli tudi dolenjski obrtniki na vse kriplje truditi, da si izboljšajo položaj.
Da ibi domači obrtniki vsej javnosti pokazali, česa so zmožni, so se odločili prirejati stalne razstave svojih izdelkov. Da bi bolje uspevali, so se pričeli še bolj združevati v različnih obrt. organizacijah. Pozabili so vse stare strankarske spore in postali zopet samo — obrtniki, ki jim je za isti cilj borba. S tem korakom je bil postavljen trden temelj boljše bodočnosti obrtnega stanu in napredka. Celokupno obrtništvo naše napredne Dolenjske strani bo ob priliki velike obrtno-gospodarske razstave, za časa gasilskega kongresa v Novem mestu, v dneh od 4. do 13. julija t. 1. stopilo na plan, krepko združeno in pokazalo, kaj zmorejo njihove pridne roke. Nameravana razstava pa bo prirejena enotno in bo povezana v celoto, k čemur bodo gotovo veliko pripomogli tudi naši gospodarski krogi, ki se bodo te razstave udeležili. Želimo le, da bi bilo to veliko obrtniško delo in prizadevanje za obstoj in procvit obrtnega stanu, kronano z največjim uspehom!
Težnje in težave obrtnikov v ljutomerskem okraju.
Ko so se na Jožefovo zbrali v Ljutomeru obrtniki iz vsega sreza, jim je zastopnik zbornice za TOI g. Iglič v obširnem govoru razložil obrtniška vprašanja. Razpravljal je o javnih delih, ki naj se sorazmerno raz-dele na vse banovine. Očrtal je razvoj krize, v katero je zašlo obrtništvo, ko je v le-
tih konjunkture povečalo in moderniziralo svoje delavnice in se pri tem zakopalo v dolgove, ki ga danes tišče tako, da je njegov položaj nevzdržen.
Obrtniške organizacije so sicer predložile odločujočim krogom svoje želje in zahteve, vendar jih ti niso upoštevali. Posebno je govornik omenil škodljivi vpliv tujega kapitala, ki sili v našo državo ter uničuje z ustanavljanjem veleobratov našega malega obrtnika, ne nudi pa narodu dobrega blaga. V tem položaju je prva naloga obrtništva, da se krepko oprime organizacije, ne pa da se prepušča sicer umljivi apatiji. Govornik je pravilno poudarjal, da niso obrtniške organizacije žal mogle doseči vseh svojih ciljev, da pa bi bilo za obrtnika še slabše kakor je danes, če bi organizacij in njihovega dela sploh ne bilo. Mnogo časa in prilike za bolj koristno delo pa so obrtniki v dravski banovini zamudili, ko so se po zaslugi nekih obrtniških organizatorjev zaleteli v nepotrebno lx»rbo za skupne zbornice in trošili za nje svoje sile, namesto da bi te posvečali delu za boljši zakon o- obrtih, ki v stvoji današnji obliki ne zadovoljuje. Temeljito se je govornik bavil tudi s šušmarsko nadlogo, ki postaja vedno hujša. Razlikoval je pravilno tri vrste šušmarjev: take, ki ne zmorejo taks, da bi otvorili svoj obrat, take, ki jih krijejo drugi obrtniki, in tretjič popravljal-nice industrijskih podjetij, ki jih omogoča nezavednost obrtnikov. Zahteval je z vso odločnostjo strog zakon zoper šušmarstvo. Na koncu je g. Iglič poudarjal veliko važnost vzgoje dobrega naraščaja ter je priporočil omejitev števila vajencev na najpotrebnejše število, dalje pravilno izbiro, strogo nadzorstvo in disciplino.
Narodni poslanec Lukačič je omenil, da noče v teh težkih časih ščuvati nikogar proti nikomur, pač pa hoče orisati neznosne razmere v obrtih, o čemer priča dejstvo, da je bilo pri nas črtanih 3410 obratov, da pa se je davčna obremenitev v dravski banovini dvignila od 27 na 34 milijonov Din. Prišel je čas, ko bo treba uvaževati resne predloge resnih ljudi, ki žele državi in njenemu gospodarstvu dobro. Vsa gospodarska vprašanja tvorijo velik kompleks, nobenega vprašanja ni mogoče rešiti samo zase, ampak le v zvezi z drugimi. Nobenemu stanu ni moči pomagati, ne da bi bili pri tem drugi prizadeti. Gospodarska vprašanja tudi ne prenašajo nobenega odlaganja več. Novi državni proračun je previsok in ne zmanjšuje bremen. Predlogi, ki jih je stavil v finančnem odboru narodne skupščine poslanec Mohorič, obsegajo vse zahteve obrtništva, le žal, da jih proračun ne upošteva. Poslanec je poudarjal, da je kriza skrajna, da pa je še vedno časa dovolj, da se vsaj del zamujenega popravi in nadoknadi, oko je dovolj dobre volje na vseh straneh. V rešitvi malega človeka je problem države.
Predsednik g. Reich je po zahvali poslancu izrekel željo, da bi današnje resolucije ne obležale v miznicah, ampak naj jih narodna skupščina upošteva. Nato je upravitelj predaval o novem pravilniku za strokovne nadaljevalne šole. Resolucije, ki jih je na koncu zborovanja prečital predsednik in ki se v glavnem strinjajo s predlogi gospodarskih zbornic, so bile soglasno sprejete. S pozivom na krepko solidarnost vseh obrtnikov in stanovsko zavest je predsednik zaključil uspelo zborovanje, ki je pokazalo, da je obmejni obrtnik daleč od nepotrebnih in škodljivih osebnih in drugih prestižnih razprtij.
Celjski obrtniki so letos prav lepo in dostojno proslavili svoj tradicijonalni obrtniški praznik sv. Jožefa.
Zjutraj ob 8. uri je bila v župni cerkvi sv. maša za vse člane in prijatelje društva, med katero je ob rano pel moški pevski zbor »Oljke« v Celju pod vodstvom g. Mirka Videčnika.
Ob 9. uri dopoldne pa se je vršila v gornji dvorani Obrtnega doma v Celju proslava obrtniškega praznika, katere se je poleg številnih mojstrov udeležil tudi predsednik celjske občine g. Mihelčič Alojzij. Proslavo je otvoril in vodil g. Lečnik, podpredsednik Slovenskega obrtnega društva v Celju, ki je v kratkih in jedrnatih besedah orisal pomen proslave sv. Jožefa.
Na proslavi je nastopil z dvema zbornima deklamacijama prvič pred javnostjo pomočniški zbor Slov. obrtnega društva, ki je štel nad 30 pomočnikov. Prednašal je Bošteletovo pesem »Taki smo mi« in Župančičevo »Kovaška ...«, ki sta bili prirejeni za zborno deklamacijo. Discipliniranost, strumno prednašanje pesnitev, in resnost nastopa pomočnikov je napravila na vse poslušavce najgloblji vtis. Če bo šel zbor pomočnikov po tem prvem nastopu pred javnostjo po tej poti naprej, smemo od njega pričakovati še prav lepih uspehov.
Glavni govornik na proslavi g. učitelj Gobec Vekoslav je v svojem govoru nazorno in strokovnjaško pokazal odnos obrtni ka-mojst ra napram vajencu in obratno. Za svoja nadvse zanimiva izvajanja je žel priznanje prisotnih.
Če bi uilo celjsko obrtništvo enotno, bi po svoji številčni moči lahko prirejalo res reprezentativne prireditve in proslave, ki bi bile lahko v ponos celjskemu obrtništvu. Pa ne samo proslave, temveč tudi v vseh drugih stanovskih zadevah bi naše obrtništvo imelo mnogo več koristi in uspehov, hi jih pa vsled nekoristnega ceplenja ne more doseči.
Novo obrtniško združenje.
Pred kratkim je bilo ustanovljeno »Skupno združenje obrtnikov« v Ljubljani. Območje tega združenja obsega sodni srez ljubljanski, včlanjeni pa so v njem vsi oni obrtniki, ki niso že člani kakega izmed obstoječih strokovnih združenj. Po podatkih, ki so doslej zbrani, šteje to združenje blizu 300 članov, bo se pa gotovo to število še povečalo tako, da bo to združenje eno najmočnejših ljubljanskih združenj. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je ivršil v nedeljo 22. marca, so bile dane smernice dela združenja. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora peearski mojster g. Anton Kovačič, ki ima tudi največ zaslug, da se je to združenje ustanovilo. Navzoč je bil poleg številnega članstva tudi zastopnik zbornice za TOI g. dr. Josip Pretnar. Predsednik Okrožnega odbora v Ljubljani g. Fran Iglič pa je obširno govoril o nalogah združenja.
Izvoljena je bila uprava in sicer za predsednika g. Anton Kovačič, za podpredsednika g. Fran Repič, za člane Hip ra v e pa gg. Rojina Franc, Fajfar Matej, Battelino Vinko, Sedej Ivan, Selan Matija, Trbovce Janez, Kozina Franc in Andoljšek Ludvik; za člane nadzornega odbora pa gg. Mikuš Adolf, Žunič Ernest in Pirnat Stanko. Z ustanovitvijo »Skupnega združenja obrtnikov« je končno izpopolnjena vrzel v strokovni obrtniški organizaciji in so sedaj organizirani vsi obrti.
OBRTNI VESTNIK MORA V VSAKO OBRTNIŠKO DELAVNICO!
Hranite vse izvode ..Obrtnega Vestnika1'. Vezane letnike boste znali šele pravilno ceniti I
Zanimivo zborovanje v Boh. Bistrici.
V	nedeljo, dne 15. marca je bilo v Bohinjski Bistrici sklicano obrtniško zborovanje češ, da to zborovanje nima s sličnimi drugimi sestanki ničesar skupnega. Razumljivo, da je bil »Prosvetni dom« docela napolnjen. Kmalu na to se je pojavil sklicatelj zbora g. M. Ogrin, 'ki je brez posebnega uvoda pozival navzoče k ustanovitvi tako-zvane »Obrtne zveze« za Bohinj, češ, da ima že potrjena pravila oci banske uprave. G. Ogrin je vedel, da v Bohinju že obstoja pripravljalni odbor Obrtniškega društva, ki je že ponovno uspešno dokazal svojo agilnost. Na očitke g. Ogrina, da ta odbor ne dela, nrui je odgovoril tovariš Tomaž Godec, usnjarski mojster. Navzoči obrtniki so njegove besede sprejeli z odobravanjem, ter so vsi do zadnjega izrazili polno zaupanje v predstavnike svojega bodočega stanovskega društva. Sklicatelj tega zborovanja na vprašanje kdo so člani pripravljalnega odbora in kdaj je obrtništvo Boh. Bistrice sklenilo ustanoviti obrtno zvezo ni vedel odgovora. Delal je tajno, ter je tudi pobiral neke podpise pod čisto drugo pretvezo. Seveda so vsi obrtniki, ki so iz nevednosti podpisali to listo, sedaj svoj podpis preklicali ter ramo ob rami na poziv tovariša Godca zapustili dvorano.
Obsojamo to zahrbtno početje, ki ima namen oživeti stara strankarska nasprot-stva, ki so našemu obrtništvu povzročila že toliko gorja. Posebno nas veseli pojav zdrave stanovske zavednosti med bohinjskim obrtništvom, ki se zaveda, da v svojih vrstah ne sme trpeti razdiralcev obrtniške skupnosti.
Proti monopolizaciji učnih knjig.
Pred kratkim se je nudila v Beogradu deputacija Združenja knjigovezov v Ljubljani (gg. Gorjanc. Žabjak, Škof) ter so na raznih ministrstvih izročili v imenu zainteresiranih obrtnikov dravske banovine pričujočo spomenico, podpisano od vseh združenj dravske banovine (168).
Spomenica se glasi:
Vsa prizadevanja gospodarskih in kulturnih krogov proti monopolizaciji učnih knjig so ostala do sedaj brez uspeha.
Stojimo pred dejstvom, da se monopoliza-cija kljub podanim mnogoštevilnim argumentom, ki govore proti nji. izvede in si> ne ozira na to. da se ho uničilo nad 60% knjigoveŠke in tiskarske obrti. Podpisani vnovič poudarjamo, da je treba v naši državi v pogledu šolskih knjig in učil uveljaviti načelo svobodne konkurence tako glede na avtorja kakor na način zalaganja in oddajanja tiskarskih in knjigove-ških del.
Monopolizacija se v nobeni napredni državi ni obnesla in je le v škodo narodnemu gospodarstvu.
Monopol ipodražuje učne knjige in obremenjuje starše, ki že sedaj težko zmagujejo stroške zn šolanje otrok.
Monopol uničuje tiskarsko in knjigoveško obrt kakor tudi založništva in podpira samo obrate v centrali.
Velike množice delavstva, ki jim že danes grozi brezposelnost, se bodo morale pridružiti armadi brezposelnih, ki jih je v tiskarski in knjigoveški stroki že sedaj do 40%.
Posledica tega bo usoden padec davčne moči in nadaljnje propadanje narodnega gospodarstva.
Monopolizacija šolskih knjig pomeni veliko škodo za državo kot celoto in jo je zato treba na vsak način preprečiti.
Zahtevamo:
1. da se prepreči monopolizacija šolskih knjig in zvezkov in »premeni zakon o učbenikih z dne 27. septembra 1929:
2. da' se vse državne dobave in naročila za dravsko banovino razpisujejo v dravski banovini potom združenj, ki bodo o tem obveščale vse člane.
Ministru trgovine in industrije so obrazložili ivse želje in mu predočili krivico, ki jo povzroča država s svojim šušmarstvom. Če se bo to postopanje nadaljevalo, bodo prisiljeni obrtniki vrniti obrtne liste, 'ker radi brezposelnosti itak ne morejo več plačevati davkov. G. minister je obljubil vsestransko pomoč in posredovanje ter obljubil, da se dela ne bodo več dajala pod roko, temveč javno razpisala, po možnosti po banovinah. Ravnotako je obl j ubi lo vso pomoč ministrstvo prosvete.
Združenje pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino je imelo 1. marca t. 1. svoj letni zbor. Za mestno občino ljubljansko se je zborovanja udeležil komisar g. Svetel, v imenu Okrožnega odbora pa g. Iglič.
Zborovanje je vodil predsednik g. I. Bricelj, ki je ugotovil, da je gospodarska bilanca za leto 1935 še slabša od bilance leta 1934, ker so cene na notranjem trgu nazadovale. Lesno gospodarstvo je radi sankcij proti Italiji popolnoma propadlo. Davčno breme je vedno hujše in temu je posledica vedno več rubežni.
Izrazil je dalje simpatije posestnikom novih hiš, ki so dali največ zaslužka graditeljem. Gradili so v ugodnih časih, sedaj pa jim grozi nevarnost, da jih poženejo iz lastnih hiš, ker spričo svojih nizkih zaslužkov ne morejo plačevati visokih obresti. Malenkostna javna dela, kolikor jih sploh je, ne odležejo ničesar, zasebna gradbena delavnost pa se ni ganila z mrtve točke. Zaposlitev v gradbeni industriji znaša lota 1935 nekako 10% one, kakor leta 1930.
Vzroki za to so številni. Narodna banka je brez stvarne potrebe zmanjšala svoj denarni obtok. Zakon o zaščiti kmeta je ponesrečen, zadnji udarec pa je pomenjala uredba o zaščiti denarnih zavodov. Potrebno je, da se zaščita raztegne na vse stanove. Država v Slovenijo premalo investira. Predlog graditeljev je, naj bi se dela oddajala ločeno po načinih izvršitve del. Govornik je naglašal nujnost potrebe zveze Slovenije na Jadran ter važnost naše dežele za vso državo. Javna dela v Sloveniji ne smejo biti več zapostavljena.
. Za izhod iz teh stisk je govornik navedel več virov, predvsem večje uvaževanje Slovenije pri državnih javnih delih. Temelj naše gospodarske politike je premalo demokratičen. Izjavil se je za uvedbo zakona o minimalnih mezdah, toda na tak način, da bi se dvignila stopnja južnega delavca, ne da bi padla stopnja slovenskega delavca. Najbolj radikalen je njegov predlog, v katerem je naglašal, da bi bilo za ves narod in za državno blagajno koristno, ako bi pregledali premoženje vseh državljanov, pa bi ga takim odvzeli, ki ne bi mogli dokazati, da so si ga s poštenim delom zaslužili. Graditelji imajo pravico zanimati se za vprašanja, kaj je zakrivilo današnjo stisko.
Nato je tajnik g. Krnniaršič podal tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je Združenje vzorno delovalo ter da je bila njegova pisarna članom vedno na razpolago z nasveti, informacijami in posredovanji, članstvo šteje sedaj 79 samostojnih podjetij, število vajencev pa je padlo od leta 1932 od 276 na 81, kar najbolj dokazuje padec gradbene delavnosti v Sloveniji. Posebno pa se je združenje borilo proti šušmarjem.
V	imenu nadzornega odbora je podal raz-rešnico g. Žigon. G. Kramaršič je nato poročal o novem proračunu in o lanskem obračunu združenja. Proračun je nekoliko nižji, ker se je znižala tudi članarina. Občni zbor je izvršil pregrupacijo podjetij po kategorijah. Proračun izdatkov znaša okoli 50.000 Din. Predsednik Bricelj je nato omenjal, da združenje zato zbira premoženje, da si predvsem postavi svoj lastni doni.
G. Iglič je v imenu Okrožnega odbora obrtnikov pozdravil združenje ter mu čestital k ▼zornemu delovanju.
Pri volitvah je predsednik Bricelj vztrajno odklanjal ponovno izvolitev, češ, da je že 10 let bil predsednik, 16 let pa odbornik, naj sedaj kdo drugi prevzame predsedstvo. Kljub aklamacijam vsega članstva g. Bricelj ni hotel prevzeti soglasno ponujenega mu mesta, nakar je ■bil za predsednika z večino glasov izvoljen g. Miroslav Zupan, za podpredsednika pa gosp. Matko Curk, v ostali odbor pa povečini dosedanji člani.
Zajamčeno enako trde bruse, skalce, kašarje, razpošilja najceneje kamnolom ROJS, ROGATEC.
G. Bricelj je bil nato izvoljen za častnega člana.
Sklenjeno je bilo dalje, da uvedejo graditelji po zgledu trgovcev akcijo za svoje starostno zavarovanje. G. Ogrin pa je predlagal protest proti uvedbi sklada javnih del in delavskih bataljonov, češ, da bo s tean najbolj prizadeta zasebna inicijativa. Za javna dela naj se dobi denar iz javnih sredstev, predvsem državnih.
Združenje tesarskih mojstrov je imelo dne 29. februarja t. 1. Svoj občni zbor. Zbornico je zastopal g. IVan Bricelj, mestno občino in obrtni odsek pa g. M. Zupan ter g. Svetel.
Zborovanje je vodil mesto odstopivšega predsednika g. Ravnikarja podpreds. g. Kregar, ki je poročal o nevzdržnem propadanju tesarske obrti radi brezposelnosti in šušmarstva. Pri volitvah je bil izvoljen g. Kavka Karel za predsednika, za podpredsednika pa g. Kregar Josip.
Združenje elektrotehničnih obrti Dravske banovine je imelo 8. marca t. 1. svoj redni občni zbor, katerega je vodil predsednik g. Pučinič. Mestno občino ljubljansko in obrtno oblast je zastopal g. dr. Frelih. Zbornico za TOI je zastopal g. Krapež. Za odsek elektrarn je poročal g. Novak. Poročilo elektro-instalaterjev je podal g. Mihelčič. Nato je urednik »Elektrotehniškega vestnika« poročal o velikih težkočali s katerimi se bori to glasilo. Zal ima samo 496 naročnikov.
Iz tajniškega poročila g. Novška je razvidno, da je bilo včlanjenih v združenju 144 elektrotehničnih obrti. In sicer: 9 malih elektrarn, 59 srednjih in 24 velikih, 7 elektrotehnikov in 48 elektroinstalaterjev. Opaža se, da je v tej stroki kljub veliki brezposelnosti preveč vajencev. K tajniškemu poročilu se je oglasil g. Hav-liček, ki je popolnoma upravičeno očital obrtnemu oddelku mestne občine ljubljanske des-interesiranost za pravično in hitro reševanje pritožb glede šušmarstva. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da znaša premoženje združenja 50.897 dinarjev.
Združenje mizarjev je imelo 29. februarja svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil dosedanji predsednik g. F. Primožič, ki je podal izčrpno sliko društvenega delovanja. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Ivan Goljar.
22. marca t. 1. so zborovali člani mesarske zadruge za Ljubljano, ki obsega vse okoliške občine, katere so bile priključene Veliki Ljubljani. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje, saj je bilo navzočih 116 članov od 141. Vodil je skupščino predsednik g. Breceljnik, tajniško poročilo je podal g. Žan. Pri novih volitvah sta bili predloženi dve listi, pri čemer je dobila večino lista nosilca g. Breceljnika, ki je bil izvoljen z Arsem ostalim odborom.
Združenje prevozniških obrti v Mariboru,
ki obsega področje celotne bivše Mariborske oblasti, je imelo 29. februarja t. 1. redni občni zbor, katerega je vodil agilni predsednik Združenja Ivan Sluga, obširno poročilo o delovanju in gibanju organizacije pa je podal tajnik Anton Krepek. Iz njegovega poročila posnemamo: Združenje šteje 285 članov, od tega 146 avto-izvoščekov, 100 prevoznikov in 29 fijakerjev. Avtoizvoščkov je največ v Celju (24), prevoznikov pa v Mariboru (29) in fijakerjev prav tako v Mariboru (15). Velika nadloga za to obrtno panogo je močno razširjeno šušmarstvo. Poverjeništva obstojajo v Celju. Ptuju in Murski Soboti.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru — ena
najstarejših in najvzorneje delujočih stanovskih organizacij obdravske prestolice, je imelo 29. februarja t. I. svoj redni občni zbor v Narodnem domu. Vodil ga je izredno agilni o.rga-• nizator mariborskega obrtništva predsednik Ivan Sojč. Navzoč^ je bil tudi mestni obrtni referent dr. Senkovič in obrtno-zadružni inšpektor Založnik. Iz poročil, ki so jih podali predsednik Sojč, z veliko vnemo delujoči tajnik
Ivan Bricelj
pooblaščeni gradite!)
Ljubljana, Slomškova ul. 19. - Telefon 25-27
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna za v s« vrste visokih in nizkih zgradb.
Izvršujem stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe, popravila in adaptacije v priznano solidni kakovosti po najnižjih cenah.
Tlakujem ceste z lesenimi in kamenitimi kockami, kakor tudi z modernim betonom v najrazličnejših načinih.
Strokovni posveti brezplačni.
Kreditno druStvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmoinim osebam in tvrdkam
»INDUS«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. Ljubljana
Tovarna gonilnih jermen izdeluje v najboljši kakovosti: Vse vrste transmisijskih jermen znamke »Panther«, »Kron«, Indus »Special-Citrontan«. Tehnične predmete za tekstilno industrijo kakor Pikerje, udarne kapice, udarna jermena, manšete, tesnila itd. Tovarna usnja izdeluje vse vrste usnja, krom in galunski stroj, telečji in goveji boks, kravine, dulboks, blankusnje, usnje za knjigoveze, svinjsko usnje za galanterijo in sedla.
Tovarna galanterijskih izdelkov izdeluje kovčege, gamaše, opasače, žoge, aktovke itd.
DOMAČI KAPITAL!	DOMAČI	DELAVCI!
Jernej Kosar in blagajnik Eman Illich, jc razvidno izredno plodonosno delo tega društva.
Po poročilih je čestital društvu k lepemu uspehu obrtni referent dr. Senkovič ter poudarjal veliko delavnost in inicijativnost sedanjega vodstva. S čestitkami se mu je pridružil obrt-no-zadružni inšpektor Založnik, ki je naglašal potrebo čimprejšnjega osnovanja vajeniškega doma v Mariboru. Govorili so še Kumerc, Va-htar, Gustinčič ter eden od ustanoviteljev društva in njegov bivši predsednik Franjo Novak, kateremu so zborovalci predali v »nak priznanja častno diplomo.
Pri volitvah je bil znova izvoljen za predsednika Ivan Sojč, podpredsednik je Miha Vahtar, odborniki pa: Illich Eman, Jemec Ivan, Kvas Ivan, Zoter Rajko, Sulič Josip, Pahernik Anton, Semko Peter. Namestniki:	Gustinčič,
Safman Martin in Drago Tratnik.
Ostala poročila priobčimo prihodnjič!
Obvestila
Pojasnilo: Z ozirom na objavljeno opozorilo z dne 9. februarja 1936, popravljam to objavo v toliko, da Obrtno društvo na Jesenicah še vedno obstoja in je opozorilo v toliko netočno, ko govori o bivšem Obrtnem društvu! Ivan Gogala, Jesenice.
Slovensko obrtno društvo v Celju ima v sredo, dne 15. aprila 1936 ob 19. uri v prostorih Obrtnega doma (Gledališka ulica) svoj redni letni občni zbor, katerega naj se člani točno in sigurno udeležijo!
Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani ima svojo redno letno skupščino v
nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v beli dvorani hotela »Union«.
Združenje pekov v Ljubljani bo imelo svojo redno letno skupščino v četrtek 16. aprila t. 1. ob 15. uri v sejni dvorani zbornice za TOI.
Zdravniški pregled vajencev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je odklonil za bodoče zdravniški pregled vajencev pred vstopom v učenje. Zato bodo eedaj v smislu § 253 obrtnega zakona vršili preiskavo vajencev šolski zdravniki. Za to potrebna zdravniška potrdila (vprašalne
pole) je založil Okrožni odbor obrtniških združenj. Združenja bodo morala imeti vedno dovolj takih pvprašalnih pol na razpolago, ker se te tiskovine ne bodo dobile nikjer drugje kot pri združenjih in Okrožnih odborih. Brez teh zdravniških potrdil pa se ■vajenec ne sme registrirati.
Zatirajte žužmarstvol
Skupni davek na poslovni promet povišan za 25%. Finančni minister je sporazumno s trgovinskim ministrom na temelju § 1 zakona o skupnem davku na poslovni promet izdal uredbo o izpre.membi in dopolnitvi uredbe o tem davku tako, da se stopnje, za skupni davek od vsega domačega in inozemskega blaga povišajo za 25%. Povišana stopnja se računa samo z desetinkami, ki se predhodno zaokrožijo navzgor, če presegajo stotinke pet. Od predmeta z luksuznimi predmeti se bo pobiralo poleg tega še 12% namesto dosedanjih 10.
Davčna uprava za mesto v Ljubljani javlja, da dospe v plačilo: s 1. aprilom 11. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, doklad na neoženjene osebe, na poslovni promet in vojnice.
Zaloga
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev i. t. d. STAVBNO
IN UMETNO STEKLARSTVO
Avgust Agnola
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10
Račun poštne hranilnice 10.940. — Tel. 24-78
Vsi si želimo konec nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja!
Pomagajmo si samil
Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanju, v domači največji denarni zavod, to je
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani
Stanovska zavednost je najtrdnejši temelj stanovske organizacije.
Krojači I
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HOBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani
ZIIAT1 BANKA
HR8LIESME JUGOSLimiE 9. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6. Centrala Beograd.
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica Zagreb Podružnica Sarajevo PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Zanatska« Ljubljana. — Telefon št. 30-20. — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.