PROLETAREC
ŠTEV—VOL. 713.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
■ '•.."■ ■ " |...... 1 ■	■ ■ ■ '"T"1 1 ■	■ I i ■ I i ■ .	- ■	.	L	I.IIH* ..'I.
CHICAGO, ILL., 12. maja (May 12*h), 1921.
LETO—VOL. XVI.
UpravniStvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL—Telephone Rockwell 2864.
KAKO BOMO ZMAGALI IN—KDAJ?
Silna so bremena, ki tlačijo človeštvo. Rado bi se jih otreslo, toda kako? Da, to je vprašanje, ki ga stavljajo stotisoči, miljoni ,v vselh delih sveta.
Vojna je minile? in je že pozabljena; ali vojna iii še minila in na še pozabljena. Preveč je pustila sledov za seboj, preveč razdejanja, preveč tuge mi* Ijonom družin, pustila je glad, miljone ljudi ga je okusilo in ga še okuša. In glad "z nogami ti prsi in trebuh opaše, in jaše, jaše, jaše!" (Oton Župančič v "Zarje Vidove".)
Do šest miljonov ljudi je brez zaslužka v Ze-dinjenih državah, v deželi, ki je najbogatejša na svetu. Ena tretjina vsega zlata na svetu se nahaja sedaj v Zedinjenih državah. Velikanske .zaloge žita in drugih živil se kvarijo v skladiščih, v deželi je vsega dovolj, in vendar, glad tudi tu "—jaše, jaše, jaše!"
V	Angliji, v deželi funtov šterlingov, kraljica morja, vladarica velikanskega dela tega planeta, v deželi bogastva, moči in slave, se je ugnezdila brezposelnost, narodi in plemena se skušajo otresti gospodarice Velike Britanije, razredni boj .je ljut, na Irskem, v Londonu, v Indiji, v Egiptu, v Mali Aziji pa vlada glad, ki jaše, jaše, jaše! Trn Velika Britanija je silno bogata dežela, poleg Zedinjenih držav je ona najjačja vladarica naravnih bogastev.
Francija se muči ,da v svoji smrtni agoniji zaduši izmučeno Nemčijo.
Na Poljskem gospodarijo aristokracija, militarizem, klerikalizem, intrigantna francoska diplomacija in — glad.
V	Jugoslaviji krpucajo že cele mesece konstifu-cijo, ki sploh ne bo konstituciia. Dežela, ki ima najugodnejše pogoje za gospodarsko razvijanje, ki ima bogato priložnost ustvariti podlago, da postanejo potom razvoja vsi štirje jugoslovanski narodi' res en narod, ustvarja med njimi še večja umetna nasprotja, srosipodarsko življenje pa tira v propast.
V	Rusiji, v deželi upanja, vlada v mestih glad, v gospodarskem ustroju vsled dolgotrajne blokade kaos, svetovni kapitalizem nadaljuje z mučenjem 180 miljonov prebivalcev nove Rusije.
In reakcija vlada. Po šestletnem olbljubovanju osvoboditve narodov, odpravo tajne diplomaciie. imperializma in izkoriščanja, po šestletnem trpljenju in pričakovanju — reakcija vlada! V mikado-vom cesarstvu, v Franciji, v Italiji, v deželi, ki je dala svetu 14 točk, v "svobodni" Poljski, v nadepolni Jugoslaviji, ki pa še ni Jugoslavija; vsepo-
vsod, kjer je ostal na krmilu stari režim; vlada danes reakcija. Kako bomo zmagali — in kdaj?
Vojna za demokracijo in odpravo vojen ni prinesla demokracije in ni odpravila vojne. Na svetu je danes manj demokracije in več pogojev za nove vojne ,kakor pred svetovno vojno. Ker so. tu številni vzroki za nove vojne, so uposljeni najboljši možgani tehnikov, kemikov in drugih strokovnjakov— da iznajdujejo strupene pline, izboljšavajo dred-navte in druge bojne ladije, aeroplane, topove, vse za morijo, vse za razdiranje — za obrambo domovine .. .
Človeštvo čuti moro, čuti plast, ki ga tišči k tlom, pa kliče po rešitvi. Visoki gospodje kličejo narode, naj pridejo skupaj, se sporazumejo in razoro-že. Drugi pozivajo delavstvo in kapitaliste, naj se sporazumejo med seboj ,pa sklenejo prijateljstvo. Na svetu mora zavladati mir! Mora?
V tisoče frakcij je razdeljeno človeštvo, v tisoče bojevnih skupin ,država se pripravlja na obrambo proti državi jp vsaka izjavlja, da je za mir, da ne misli nikogar napadati. Medtem pa se napadajo drug drugo. Politiki in državniki se obmetavajo z blatom, časopisje bruha propagando laži in napadov, svet pa se vrti naprej enakomirno po potih v vesoljnosti.
Ker vemo, da so vojne blaznost, ker vemo, da je izkoriščanje hudodelstvo, ker vemo, da so sovraštva, zavist, mržnje in pohlep nositelji nesreče vsemu človeštvu, tedaj jih odpravimo .iztrebimo jih danes, če ne danes vsaj jutri.
Pa jih ne bomo odpravili, ne danes in ne že jutri. če bi jih hoteli odpraviti, bi morali pomesti s površja te zemlje vse tiste ljudi, na katerih sloni vse to, kar se dosraja po svetu. In teh ljudi je preveč in ni je sile, ki bi jih mogla spremeniti v drugačne ljudi že dan>es ali jutri. Milioni so še pripravljeni iti v boj za obrambo domovine, za ravno, take domovine ,kakor so bile leta 1914. Delavci enega naroda so pripravljeni streljati delavce svojega naroda, kakor so bili prei. In le malo jih je, ki ne bi bili pripravljeni izkoriščati svoje rojake, ako se jim ponudi prilika za izkoriščanje. Torej odpravimo ta sistem, prevrnimo sedanji družabni red! Kdo naj ga prevrne? Socializem, to je, pristaši socializma. Da, ampak ti e-a prevračajo že par desetletii, pa še niso uspeli. Prepočasni so, z glasovnicami hoSejo dovesti zmago socializmu. Na ta tiaSin ne bomo zmagali in

treba je drugih sredstev, trelba je sile proti sili. Torej revolucija? Da!
Vsa zgodovina človeštva je ena dolga tragedija .pomešana s krvavimi dejanji. Bile so vojne in bile so revolucije; bila so izkoriščanja,.pred tisočletji v najhujši, najbrutalnejši obliki, potem v manjši, vedno manjši, ampak še vedno v brutalni, nečloveški obliki, pa kljub temu človeški. Ljudje, kakršnikoli so pač bili, so eni zatirali in vladali in drugi so bili zatiranci in podaniki.
Na miljone mož je pod orožjem. Številna uboj-stva se dogajajo vsaki dan. Vrše se ropi na debelo in drobno. Sužnji se damdanes sami prodajajo. Ustanavljajo se teroristične organizacije za izvajanje na-silstev ,kakor soj se ustanavljale v prošlosti. Ali smo ljudje že ljudje? Ali smo še živali, zveri v človeških podobah ?
V prostrani Rusiji skušajo ustvariti državo ljudi za ljudi. Ampak nad temi ljudmi morajo vladati s strogimi zakoni, z bajoneti, ječami, sploh z diktaturo. In ker ne mislijo obdržati diktature, hočejo dopovedati 130 miljonov ljudem, kakšen družabni sistem je potreben za blagostanje vseh ljudi. Vsa Rusija je ovita v propagando. V glediščih, na ulicah, na shodih, v časopisju, na vlakih, vsepovsod se dopoveduje ljudem, kaj pomeni komunizem, vsepovsod se z vzgojo pridobivajo pristaši za gradnjo nove družbe v-"Ruski sovjetski federativni socialistični republiki".
Če gre delavstvo enega okraja na stavko, morajo številni oratorji govoriti in govoriti štrajkarjem, kako potrebno je, da ostanejo v boju, kako važno je ,da ohranijo solidarnost. Na dnu duš ljudske mase je še utrjen nekak strah, da ne bi izgubili tega kar imajo, sužnost, zatiranje, pomanjkanje, hlapčevstvo do gospodarjev .Lepe so besede agitatorjev, lepe so obljube socializma, ali . . . to naj pride enkrat pozneje, sedaj še ni potrebno. Kadar pa se mera potrpežljivosti napolni, tedaj, hej agitator, prevrni ta red, odoravi krivice! In ljudje se ne vprašajo, kaj so počeli takrat, ko so agitatorji že širili svoj rešilni evangelij. Ne pomislijo, da vlada na svetu tak sil-stem, kakršnega večina ljudi zasluži in na to večino se opira. Ni treba, da vlada večina. Ali vsled igno-rantnosti večine vlada manjšina s to večino, ki se v svoji isrnoranci ne zaveda, da jo izrablja manjšina. Torej indirektno vlada vendarle večina, nevedoma proti sebi.
V družbi bodočnosti ,v socialistični družbi pa bo morala vladati večina, ki bo zavedna, ki se bo iznebila spon ignorance. To pa se ne bo doseglo z nasiljem, s prevratom v 24 .urah. Možno ji, da se vsled gotovih razmer izvrši do gotove meje gospodarski prevrat v eni ali drugi deželi z revolucijo. Takih prevratov je Ibilo že mnogo. Ali ljudstvd, večina ljudstva s tem ni postala čez noč intelegentnej-ša ali zavednejša. Vsi tisti instinkti, vsa duševna zaostalost se ji je ohranila. In skok desetih korakov se je pomaknil nazaj za devet korakov.	__
Kaj si bil pred pet sto tisoč leti? Kaj pred petdeset tisoč leti? in kaj si danes? Revolucija v no-
tranjosti človeka ne gre skokoma, ne gre niti korakoma, komaj da leze.
Mi vsi se zavedamo, da je nekaj napačnega v današnji družbi. Mi vemo, da je edina rešitev iz obstoječega kaosa prehod iz kapitalizma v socializem. Kapitalistični državniki in politiki, sploh vsi zagovorniki sedanjih institucij tudi priznavajo, da je nekje nekaj gnilega, in zdravijo to gnilobo na svoj način s svojimi sredstvi .Toda tistih ljudi, ki <vedo. da se temeljito ozdravijo današnje družabne rane le s tem, če se odpravijo vzroki, ni še dovolj. Če se torej stvari ne spreminjajo tako hitro, kot bi mi radi. kot bi rad ti, ki vprašuješ, "kdaj bomo zmagali", je vzrok v tem, da smo ljudje še vedno ena babilonska mešanica, nesposobni, da delamo skoke. Svet se ne suče po naših željah in preobrati ne prihajajo po naročilu.
Nekdo je nekoč zapisal: "Tri sovražnike ima narod: Glad, nevednost, strah Izmed teh je nevednost najhujši in boj proti njemu najtežji. Današnji in vsi prejšnji sistemi so sloneli na nevednosti ljudstva. Socializem pa bo slonel na znanju na zavednosti ljudstva.
Kakorkoli se že izvrši družabni preobrat v eni ali drugi deželi, je vendar gotovo, da je za boj proti nevednosti samo eno orožje: Vzgoja. Z revolucijo se ne porazi ignoranco, niti ne z glasovnico. Vzgoja je edina sredstvo in počasno sredstvo. In ker je počasno, zato napredek človeštva tudi ni tako nagel, kakor ga žele tisti, ki so se vzbudili pred par tedni, pred par leti. Že dolga leta se bore prednje straže prave civilizacije proti ignoranci in zato so želi preganjanje od vladajoče manjšine in ignorantne večine. Ljudstvo, socialistično vzgojeno, je pogoj za civilizacijo^ v kateri bo vladalo bratstvo in kooperacija v prid vsemu človeštvu. Današnje človeštvo pa še ni zrelo za »tako civilizacijo. Ker ni, nadaljujmo z vzgojevalnim delom in z bojem, da ga napravimo zrelega. Kajti šele takrat pride zmaga, odločilna zmaga.
Tirolska 'deželica, ki je že od nekdaj smatrala, da bi se morali Avstrija in Nemčija združiti, je predkratkem glasovala, da se združi z Rajhom. Glasovanje ali plebiscit, ki se je vršil vzlic prepovedi in protestu iz Dunaja, je izjpadlo 100 proti 1 glasu za združenje. Skupnih glasov za združenje z Nemčijo je bilo oddanih 86,600, proti združenju pa 928. Popolno štetje v Inomostu izkazuje 35,000 glasov za združenje, 476 glasov pa proti združenju.
Vojne alianee Francije se nadaljujejo. iPred kratkem je' naredila Francija vojni ofenzivni ali defenzivni sporazum s Poljsko, sedaj se je raztegnil na Čehoslovaško. Ta sporazum se nanaša za slučaje poskušenj restoriranja monarhij v Nemčiji in Avstriji, ali pa boljševiške revolucije. Lahko se pa reče, da so te vojne alianee Francije s Poljsko in s Čehoslovakijo naperjene bolj proti boljševizmu, 'kot pa proti dozdevnim poizkusom, da se restav-rirajo monarhije.
Boj proti kapitalizmu.
(Konec.)
* /
Neuspešni boji.
Ali se ima kapitalizem česa, bati od takih sovražnikov?
Nikdar ni čutil strahu pred njimi. In prav je imel. Špisarji ne morejo nikoli postati resnično nevarni kapitalizmu. Celo če se organizirajo kot srednji stanovi, ostanejo brezmočni proti vladajočemu kapitalističnemu orjaku.
Izkušnja v Ameriki kaže to tako jasno kakor po vseh deželah, kjer se je malomeščanstvo spuščalo v boj z velekapitalom.
Amerika prihaja s tem eksperimentom že precej pozno. Ko se je začel v Evropi na podlagi moderne tehnike razvijati kapitalizem, kot gospodarski sistem-, so se povsod rokoledci, srednji in mali trgovci, manjši kapitalisti postavljali na noge in žugali.
Niti v prvih začetkih se niso velekapitalisti ustrašli takega žuganja. Kajti pretilcem se je tresel glas, in kljub vsej navidezni hrabrosti se je predobro opažala jokavost.
Maloc/brtniki in vsi podobni stanovi so molili roke proti državi in jo prosili za zaščito in varstvo. Ker je bilo med njimi veliko volilcev in so vlade potrebovale njihove glasove, so jim kazale prijazen obraz in se delale, kakor da jih hočejo resnično varovati.
Stisko srednjih slojev so znali imenitno izrabljati spretni demagogi med katerimi je bil v Evropi v predvojnih časih eden najprebrisanejših dunajski dr. Lueger, nekoč majhen adv6kat brez posebnega pomena, pozneje pa župan glavnega mesta, nekdaj meščanski demokrat, tovariš odkritosrčnega demokrata Kronawetterja, pozneje antisemit, krščanski socialec in oproda popovstva.
Vsa Luegerjeva slava ni imela drugega temelja kakor malomeščansko demagogijo. Tudi on je bil sovražnik kapitalistov. Boj proti "judovstvu" je bil po njegovih trditvah boj proti kapitalu, ki je baje ves židovski.
S to demagogijo se mu je posrečilo svoječasno ustanoviti res veliko stranko na Dunaju in prisiliti takratno vlado, da je delala z njim kompromise, prisiliti celo cesarja, da ga je potrdil za dunajskega župana.
Toda kakšen je bil njegov boj proti veleka.pi-talu, ko je prišel do moči in bi bil moral pokazati, kako ubije "židovskega" zmaja?
Občina,, kakršna je dunajska, ima velike potrebe in mora naročati marsikaj v velikih množinah. Krščansko socialni vojščaki so pričakovali, da se jim odpro vsi mestni viri, ko je njih lepi Karol postal župan.
Ali kar so dosegli, so bili dolgi nosovi. Kajti besede se lahko po mili volji cede iz ust, dejanja so pa odvisna od razmer. Tega tudi veliki Lueger ni mogel izpremeniti. Ko je občina gradila veliko plinarno, so maloobrtniki pričakovali veliko mastnega
zaslužka; ali gospod župan je povedal njihovi depu-taciji, da ne more naročati vsakega metra cevi pri drugem .mojstru, temveč da more tako delo izvršiti le velika tvrdka, ki je za to sposobna v vsakem oziru.	(
Tako je bilo pri prvem naročilu, in pri drugem, pri desetem, pri vsakem.
Gospodje kajitalisti so prav dobro razumeli, da je velika razlika med besedami in dejanji, pa so se le na tihem smehljali, kadar je mogočni Lueger na kakšnem shodu grmel in ropotal proti židovskim finančnikom. Na ples dunajskega mesta sd prihajali vsi veliki dunajski židje s svojimi židovkami in so bili prav dobri prijatelji z velikim kristjanom Luegerjem.
Pri volitvah v najbolj židovskih okrajih so z lahkoto zmagovali Luegerjevi mameluki, zakaj židovski agitatorji so vneto agitirali za krščansko socialne antisemitične kandidate.
V Ameriki se je protikapitalistična agitacija oglašala, v demokratični stranki. Meščanski gro-movniki so pred leti ustanovili progresivno stranko z naglašanim namenom da se bo bojevala zoper truste in velike kapitaliste.
Kaj je nastalo iz vsega tega?
Progresivne stranke ni več, njeni bivši pristaši pa. so si poiskali zavetje v drugih strankah.
In demokrat je?
Love se, pa ne vedo, kje in česa naj bi se oprijeli. Eadi bi si pridobili ljubezen in zaupanje malomeščanskih slojev, a boje se zamere pri kapitalistih. Prvi imajo glasove, ali drugi imajo denar.
Tako ne pridejo ne do načela, ne do jasnega programa ne do akcije. Svojim ljudem — izvzemši grafterje — niso mogli nič pomagati, kapitalizmu niso mogli škodovati. Tiči se ne upajo biti, miši ne marajo biti, pa so netopirji, nikomur v prid in k večjemu sami sebi v škodo.
Z besedami, z obljubami so prišli na vrhunec, ko je bilo treba pokazati dejanja, so telebnili z višave v brezdno.
Don Kihot se je bojeval z mlini na veter; ameri-šik demokratje se bojujejo z vetrom samim. Uspeha ne morejo doseči v tem komičnem boju; ali kadar sapa malo močneje zapiha, jim lahko izpodnese noge ter jih položi na tla.
Edina prava pot.
Boj pr6ti kapitalizmu more biti le tedaj uspešen, če se ne vodi proti osebam, temveč proti sistemu.
Posameznemu kapitalistu se ni treba bati ne demokratične, ne republičanske politike. Ni se mu treba bati ne protitrustovskih zakonov, ne zakonov za varstvo srednjih slojev.
Postave mu lahko napravijo nekoliko sitnosti — to je vse. Čim jih spozna, najde tudi pot, da se jim izogne. Saj so v Evropi poizkušali z vsemi temi mericami, davno prej nego so se v Ameriki spomnili na take reči.
Imeli so v Evropi zakone, ki so zahtevali, da mo-
ra vsakdo doprinesti dokaz sposobnosti, če hoče izvrševati kakšno obrt ali industrijo.
Čevljarji so se nadejali rešitve, ker bodo na tak način nemogoče velike čevljarske fabrike. Kako bo Rotšild dokazal, da(se je izučil čevljarstva?
Krojači so bili prepričani, da vzcvete njihova obrt; kajti miljonar se ni nikoli učil krojiti hlače in suknje.
Ključavničarji so bili na konju, oni so imeli svoja mojstrska pisma, katerih niso mogli pokazati velekapitalisti.
Čevljarji in krojači, ključavničarji in mizarji, tesarji in kovači so se urezali, kapitalisti pa so se smejali v pest. Kupili so si "sposobne ljudi", kakor se kupuje surovina; oni so predlagali.oblastem svoja mojstrska pisma, svoja dokazila, vodili so tovarne, dobiček, kar je glavno, je pa vendar spravljal "nesposobni" kapitalist.
Vsa mogoča sredstva so iskali, da bi preprečili uničevanje male obrti. In niso ga mogli preprečiti, četudi so zgodaj vstali.
Amerika ni na drugi zemlji, dasi je med*njo in Evropo precejšnja luža. Tisti gospodarski zakoni, ki veljajo tam, veljajo tudi tukaj. In nobena sila jih ne odpravi. ,	v
Kapitalizem se razvija, se mora razvijali in se . ob razvijal do svojega najvišjega vrhunca.
Razvoj kapitalizma se ne more preprečiti. Ako se mu pomeče nekoliko polen pred noge, ne pomeni to prav nič. Čez take malenkosti ne štrbunkne zgodovinski velikan.
Vendar bo moral'tudi kapitalizem umreti kakor x vse, kar je rojeno in vse, kar živi. In njegov padec se lahko pospeši. Toda ne z bojem proti posameznim kapitalistom, ampak z bojem proti kapitalističnemu sistemu.
Padec kapitalizma je mogoč le tedaj, ako je popolnoma pripravljena tista organizacija družbe, ki ga mora nadomestiti.
Na velikem kosu zemlje raste sam plevel bujno, veselo. Ali se ne boste norčevali sami iz sebe, če pojdete pulit vsako ljuliko posebej 1 Če boste po dolgem, težkem trudy opleli vso njivo in ste prišli s svojim napornim trudom do drugega konca, lahko začnete iznova na prvem kraju, ker je medtem plevel zopet pognal iz zaostalih korenin in je veter nanesel novega semenja.
Zdravi razum nam pravi, da je treba preobraziti tla. Preorali bomo vso zemljo, da uničimo korenine in posejali bomo žita, da ne bo škodljivo seme našlo prostora in da bo nova koristna rastlina lahko vodila boj proti ostankom plevela.
Tudi človeški družbi je treba prirediti tla, da se bo na njih lahko uspešno razvijala.
Podlage je treba, potem ne bo strahu za. stavbo. Ali' brez fundamentov ni nobena zgradba nič vredna.
Edini resnični nasprotnik kapitalizma je socializem, ki se bojuje proti njegovemu sistemu in ki vodi boj sistematično. Edini razred, ki more izvršiti ta boj, je delavski razred.
Delavstva se kapitalizem ne more iznebiti. Njegove roke in njegove glave so mu potrebne kakor mašine, premog, ruda, bombaž itd. Vse male mojstre lahko uniči do zadnjega. Če ne bi bilo to uničevalno delo tako enostavno, da se mora prejalislej popolnoma izvršiti se ne bi kapitalizem ustrašil niti najbolj nasilnih udarcev proti srednjim stanovom. Kjer zahtevajo njegovi interesi, je kapitalizem vedno brutalen do skrajnosti. Spomnimo se na Ludlow, na Calumet, na Zapadno Virginijo itd.
Ali kapitalizmu ni treba takega napora, zakaj s svojim naravnim razvojem popolnoma naravno uničuje svojo malo konkurenco, ki ga večinoma že sedaj kpmaj toliko boli kolikor slona, če ga piči bolha.
Kdo naj se bojuje za srednje sloje proti kapitalizmu, kadar so popolnoma oslabljeni, kadar so celo uničeni?
Ali delavstvo se ne more uničiti. Delavstvo ostane, dokler je potrebno človeško delo.
Zato je delavski razred tisti, ki je poklican, da vodi in izvrši boj proti kapitalizmu.
Delavski razred pa je tudi tisti, ki mora prejalislej, če ne s pomočjo izobrazbe, agitacije, pa vsled bridkih izkušenj, spoznati, da je zanj svoboda v kapitalističnem sistemu nemogoča. V njem mora dozo-reti prepričanje, da je za njegovo osvoboditev potrebno uničenje kapitalističnega sistema in njega nadomestitev s socialistično družbo.
Kdor je resničen nasprotnik kapitalizma, ima torej le eno pot. Pridružiti se mora socialistični stranki, pomagati ji mora v njenem boju, sodelovati •mora pri pripravljanju nove družbe, v kateri bodo mogoče enake pravice.
To je edina pot; druge ni.
Ko je pričel zasedati kongres pod Hardingovo : administracijo, je bilo obljubljeno, da bo med prvimi predložena v zbornici resolucija, ki bo proglasila mir med Zedinjenimi državami in Nemčijo, kajti sedaj smo z njo "tehnično" še vedno v vojnem sta- ' nju. Ampak s to resolucijo ne bo nič. Čisto lahko je bilo napadati Wilsona in mu očitati grehe, dokler so bili republikanci izven vlade. Sedaj, ko imajo oni administracijo v svojih rokah, pa imajo stotere obzire in politika gre naprej skoro popolnoma po Wilsonovem tiru. Drugače sploh ne more iti, ker med republikanci in demokrati sploh ni načelnih razlik.
Vzgled, ki ga je dal D'Annunzio na Beki, je posnel neki poljski general z okupacijo Vilne. Sedaj se je dobil Adalbert Korfanty, ki je v Gornji Šleziji zastopal v plebiscitni komisiji poljsko via do. Ker pa plebiscit ni izpolnil poljskih želj, se je postavil Korfanty na čelo poljskih insurgentov in je z njimi okupiral skoro vso Gornjo Šlezijo. Kakor poročajo, je sklenil voditi D'Aiinunzijevo taktiko in ohraniti Gornjo Šlezijo poljski državi. Tako spoštujejo državniki in pooblaščenci voljo ljudstva.
Janko Jankovič:
Vizija.
Tam gori visoko pod nebom krvavim se križajo solnca prezlati trakovi . . . Tu doli med dimom in zrakom nezdravim samevajo tvornic mogočni zidovi.
Njih okna vsa mračna v daljave strmijo . . . A kaidar se plamen za njimi zasveti, mi v govoru nemem glasno govorijo, da težko je delaven v svetu živeti!
Od zgodnjega jutra do pozne polnoči med ognjem in jeklom žarečim se žgati, da mrzli zmoj čelo pekoče ti moči in dušo in srce razjedajo hkrati
ti misli moreče na dom in otroke, o to je trpljenje ... in to so bridkosti! Glej: morda od glada si grizejo roke, ker nisi prinesel jim kruha zadosti —
In kadar k njim vrneš zvečer se o mraku, eagledaš na tleh jih ležati ko mrtve . . . Postlala jim žena na trdem je tlaku	„
in — ne da ibi zbala poslednje se žrtve! —
jim dala kot enkrat je zopet sesati od lastne krvi, ker več mleka ni imela . . . Pa umrli so oni . . . umrla je mati, med njimi leži tam kot angel vsa bela!
Med njimi leži in molčeče te gleda . . . A v tebi se misel strupena zasveti, da v njenem je grlu zastala beseda o črnem trpljenju in rdeči osveti . . .
Komedija šlezkega plebiscita.
Velesile, ki so se borile za demokracijo in samo-odločevanje narodov, so obljubile prebivalstvu v Gornji Šleziji, da se bo lahko samo izreklo za pripadnost k Nemčiji ali k Poljski. Plebiscit se je vršil dne 20. marca t. 1. in 61 odstotkov prebivalstva, se je izreklo za Nemčijo in 39 odstotkov za Poljsko. Gornjo Šlezijo je zahtevala Poljska zase in v Nemčiji je nastal proti temu velik odpor, kajti Gornja Šlezi-ja je važna radi bogatih premogovnih polj in razvite industrije. V Gornji Šleziji je na deželi precej poljskega prebivalstva, kar ga je v mestih, je pa večinoma že ponemčeno. Drugi so Nemci. Zavezniške sile vsled očividnega dejstva, da je nemško prebivalstvo v večini, niso mogle Gornje Šlezije enostavno nakloniti Poljski in odtod plebiscit. Poljski so bile dane vse priložnosti, da vodi za to "samoodločevanje" propagando in na svoj način jih je temeljito izrabila. Kljub favoriziranju in kljub dejstvu, da. jo je podpirala francoska okupacijska armada in francoski uradniki, se je prebivalstvo izreklo proti Poljski. Celo mnogi Poljaki so glasovali proti Poljski, kakor so na Koroškem glasovali mnogi Slovenci za nemško .Avstrijo. Logično bi bilo, da bi Poljaki vpoštevali
voljo velike večine ljudstva v Gornji Šleziji in se umaknili, kajti poljski državniki tako radi povdar-jajo, kako je njihova država miroljubna, demokratična in napredna. Pohlep Poljakov po deželah ki niso poljske, je velik in tudi Gornjo Šlezijo hočejo pogoltniti brez obzira, če je to šlezkemu prebivalstvu prav ali ne. Organizirali so "neregularne" čete, ki so navalile na Šlezijo, z namenom, da jo podjarmijo.
V	Gornji Šleziji se nahajajo zavezniške čete, ki delajo "red in mir". Proti poljskim četam, ki so kljub svoji "neregularnosti" dobro organizirane in opremljene z vsemi modernimi bojnimi sredstvi, so se najbolj energično postavile v bran italijanske čete. Kot poročajo, je bilo do sto italijanskih vojakov ubitih pri teh spopadih. Razumljivo je, da šle-zko prebivalstvo nima moči, da bi se uprlo oboroženi poljski invaziji, ker ni oboroženo. Policija v gor-nješlezkih mestih pa ni niti od daleč dovolj jaka, da bi mogla ustaviti prodiranje poljskim četam, ki štejejo do 70 tisoč mož.
Kdo daje potuho poljskim imperialistom, da si upajo izvajati take nasilne korake? Berlinsko časopisje trdi, da podpira njihovo akcijo Francija, seveda tajno. Ravno s takimi očitki prihajajo italijanski častniki, ki trdijo, da se francoske čete umikajo pred oboroženimi Poljaki brez odpora. Ker ni nobena tajnost, da hoče Francija napraviti iz Poljske močno militaristično državo, so take vesti verjetne.
Vse, kar Je na Poljskem nazadnjaškega in reakcionarnega, ima v oficielni Franciji močno zaveznico. Francija potrebuje "močno" Poljsko za. protiutež Nemčiji na eni strani in Rusiji na drugi. Ker je Nemčija sovražnica Francije in Poljske, jo je treba oslabiti na vse načine. Eden teh načinov je, da se ji odvzame čim več pokrajin, ki so bogata na naravnih bogastvih.
Seveda se poljska vlada zvija, da je v zadevi invazije Gornje Šlezije nedolžna, kakor je bila nedolžna, ko so poljske "neregularne" čete okupirale Vil-no. Dobi se patriotičen general, ki potegne za seboj "patriotično "armado, pa vodi vojno na svojo pest, seveda proti volji vlade. Čudno je le to, od kje dobivajo te 'neregularne" čete svoje potrebščine in mu-nicijo in zakaj ne pošlje vlada regularne čete proti neregularnim.
V	Angliji niso tako naklonjeni poljskim imperialistom, kakor so jim v Parizu. Lloyd George vidi v oboroženi Poljski vedno nevarnost za mir, pa propagira vsled zadnjega incidenta razoroženje Poljske. Ako so zavezniki prisilili na razorožitev Nemčijo, zakaj ne bi Poljske? V Parizu niso tega mnenja in zato bo Poljska ostala militaristična država.
Med nemškimi militarist! in monarhisti, kakor tudi nacionalisti, je bila poljska invazija Gornje Šlezije olje na ogenj. Pozivali so ljudstvo in državo na. vojno proti Poljski, toda za enkrat bodo morali še čakati. Nemčija si ne more privoščiti move vojne igre, zato Ibo najbrž prepustila zaveznikom, da ukrote Poljake. Če imajo zavezniki tako voljo, se bodo mo-
rale poljske čete umakniti. Ako ne, bodo ostale in dežela bo prišla pod vlado varšavske klike.
Dogodki, kakor je ta, ponovno dokazujejo, kako nesposoben je današnji družabni red napraviti mir med narodi. Dokazujejo, da je nemogoče vsako samoodločevanje ljudstva, ako ni to "samoodločeva-nje" v korist tistih, ki imajo moč.
Upadi oboroženih Poljakov v Gornjo Šlezijo bodo še bolj podnetili sovražnosti med poljskim in nemškim ljudstvom in ne eno ne drugo nima od tega koristi, pač pa. škodo. Ljudstvo se tega ne zaveda, zato ga lahko izrabljajo šovinisti in imperialisti na. vseh straneh za svoje namene.
Dogodki v Gornji Šleziji so dobro gorivo na ogenj socialistične propagande. Tudi sovjetska Rusija je lahko povsem zadovoljna, ker drvi poljski in zapadnoevropski imperializem s svojo zaslepljeno taktiko sigurnemu polomu nasproti. Nesreča je pa v tem, da mora posledice imperialističnih iger plačevati vedno le ljudstvo. Za svojo nevednost mora trpeti in bo trpelo, dokler ne odpravi kapitalističnega družabnega reda. Dokazi, ki živo govore o nesmiselnosti sedanjega gospodarskega sistema, se kopičijo dan za dnem. V takih razmerah je lahko zanašati socialistične nauke med ljudstvo. Vojna, mirovne konference, plebisciti, kapitalistične "rekonstrukcije", vse gre v prid socialistični propagandi. Kapitalistični svet to čuti, toda se ne more izvleči iz svoje histerije, ne more zapustiti svojega tira, v katerega ga je postavil zgodovinski razvoj.
Ali bo Nemčija plačala?
Sto petintrideset miljard mark zahteva Francija, oziroma zavezniki, od Nemčije. Prvotno so zahtevali 220 miljard. Nemčija se brani in mešetari, pošilja note, ampak Francija ustraja in grozi z okupacijo novega dela Nemčije, ako ne pristane v plačilo te svote. Maršal Foch in drugi francoski poveljniki rožljajo s sabljami, francoska armada, v kateri je mnogo afriških črncev, pa čaka na povelje, da še enkrat odkoraka "proti Berlinu".
V Parizu in nekaterih drugih francoskih mestih so komunisti skušali demonstrirati proti nakanam francoske reakcionarne vlade, ampak ljudstvo je deloma indiferentno, deloma pa še pijano zmage in šovinistični duh prevladuje. To dobo bo treba francoskemu ljudstvu preboleti, predno bo moglo zopet zdravo misliti. Ne sme se pozabiti, da so obetane mi ljarde nemških mark up francoskega prebivalstva na dobre čase, ki pridejo, kadar Nemčija plača — če bo plačala. In najbrž ne bo, vsaj vseh miljard ne. Nemogoče je vzeti, kjer ni, zato so zavezniki dali Nemčiji rok sedemintridesetih let, v katerih mora plačati vso vojno odškodnino. Nekaj miljard mora plačati takoj, drugo na obroke.
60 miljonov ljudi je obsojenih producirati za vojno odškodnino. Nemčiji so odvzeli mnoga naravna bogastva, vzeli so ji trgovsko mornarico, po-
habili njeno industrijo in poleg tega zahtevajo od nje še 135 miljard mark, pa ne papirnatih.
V	nemških vladnih krogih vlada kriza, ker je težko dobiti ministre, ki bi bili pripravljeni podpisati še to smrtno obsodbo nad nemškim narodom. Ako pa ne podpišejo, bo še slabše, kajti Francija ima trden namen postopati proti Nemčiji z oboroženo silo, ako se ne uda. V Berlin prihajajo ultimatumi, na meji so francoske in belgijske čete, nemški politiki si pa belijo glave, kako bi prišli iz te zagate. Obračali so se na Hardinga, kateremu so glasovi nemških volilcev precej pomagali do zmage, toda tudi Harding se ne upa zameriti Parizu. Ostajata torej le dva izhoda: podpisati ali pa pustiti zaveznikom, naj store kar hočejo in z Nemčijo se naj zgodi karkoli.
V	kolikor se more razvideti sedaj, bo Nemčija podpisala. Ali bo pa tudi plačala? Nekaj miljard bo, vseh ne. V 37. letih se lahko mnogo spremeni. Hiša iz kart, ki jo je zgradil versaHski mir, se lahko vsak čas podre in Nemčija bo prenehala plačevati.
Kljub temu, da je Nemčija premagana država, da. so ji odvzeti premogovniki in železni rudniki v A-lzacaji-Loreni in več drugih krajih, da ji je odvzeta trgovska mornarica in da je njena industrija ob renskih provincah ovirana, se njeno gospodarsko življenje hitreje popravlja, kakor pa v drugih državah. Tudi ni treba Nemčiji vzdrževati ogromne armade in mornarice, kar je zasluga zaveznikov. JC-ljon mož, mesto da bi tratili čas v vojašnicah in vež-bališčih, dela na polju in v industriji in to je za Nemčijo dobro. Ni pa dobro, da hočejo to, kar bi Nemčija s tem prihranila, vzeti zavezniki. Prav in pošteno je, da se popravi škoda, storjena prebivalstvu v krajih, ki so jih razdejale nemške armade. Nemčija je poslala Franciji ponudbo, da je s svojim materijalom in svojim delavstvom voljna obnoviti razdejane francoske pokrajine, ampak to ne bi bilo ravno v prid Franciji, kajti Nemci bi rabili svoje izdelke in s tem bi bilo pomagano nemški industriji, ravno tega po noče francoska buržvazija.
Militarizem in imperializem je bil draga šola za Nemčijo. Tudi Francija gre še vedno skozi tako šolo in vse druge kapitalistične dežele. In za vse pride polom.
Japonski prestolonaslednik princ Hirohito je dospel v Anglijo, kjer je bil sprejet z vsem sijajem in pompom, ki se spodobi za sprejem princa iz' države vzhajajočega solnca. Hirohito je še čisto mlad fant in na Japonskem je nekaj ljudi, ki bi bolj zaslužili "sijajne" sprejeme, kakor pa princ Hirohito. Ampak časi monarhizma še niso minili; vsa oficielna in monarhistična ^Anglija je na nogah, da počasti princa, proti kateremu bo morda Anglija čez nekaj let še napovedala vojno. Princa spremlja po Angliji angleški prestolonaslednik. Kadar sta sama., se lahko vprašujeta, če tudi njiju lahko ne za dene kaj takega, kakor kajzerja, Karla, carja Nikolaja in druge. Danes sijaj in pomp, jutri pre-ganstvo, ali pa še celo kaj hujšega. Vse je mogoče.
Bivši vojaki in brezposelnost.
Med ljudmi, ki so v Zedinjenih državah brez dela, je tudi mnogo bivših vojakov. Ko se potikajo po ulicah in iščejo dela, jim prihajajo na misel številne obljube o nagradah, ki jih bodo deležni za svojo požrtvovalnost na oltar domovini. Domovina pa je nanje pozabila in slavi le še padle vojake. V raznih mestih jim postavljajo velike spomenike, ki jih odkrivajo z impozantnimi slavnostmi. Mnogo boljše in mnogo pametnejše bi bilo, da bi domovina vzela v poštev bolj tiste, ki so še živi in izmed katerih mnogi potrebujejo pomoči. Sicer se mnogo govori o "bonusu", v legislaturah in kongresu se sprejemajo predlogi, ki določajo vojakom bonus, toda bonusa pa le ni. Ameriška legija pa je bolj zainteresirana za boj proti delavstvu kakor pa za tiste vojake, ki so brez dela in potrebni pomoči.
To situacijo zelo spretno izrablja Hearstovo časopisje, ki se seveda zelo "poteguje" za bonus in napada delodajalce, ker puste bivše vojake brez posla.
V zahvalo je eden vojakov poslal Hearstovemu dnevniku "Herald and Examiner" sledeče pismo:
"Želim se vam tisočkrat zahvaliti, ker se s tako vnemo borite za nas bivše vojake, posebno tiste, ki smo postali invalidi. Nočem plakati nad samim seboj, četudi sem stoprocentno pohabljen. V armado sem šel prostovoljno in sem bil onkraj morja. Hodim po ulicah lačen in beračim. Oslabljen sem toliko, da sploh nisem za delo, pa ga vendar skušam najti. Seveda me povsod odslove, kajti moja obleka in čevlji so raztrgani in takega človeka nočejo za uikako delo. Glavo moram imeti povešeno, kadar hodim po ulicah. Jesti dobim zelo malo, mnogokrat še kave in kruha ne morem dobiti. Tudi spati ne morem na prostem radi deževnega vremena, če pa grem v hotel (Y. M. C. A.), pa zahtevajo za prenočišče od 70 do 80c. Ljudje nas gledajo postrani, ker smo razcapani, izmučeni in bolehni. Edino kar upam je, da pride kmalu konec, da bo Bog v svoji usmiljenosti končal moje trpljenje. — C. Fisher." v
To ni osamljen slučaj, na stotine jih je. Ampak dražba nima časa, da bi se brigala za svoje vojne veterane. Prezaposljena je s pripravami za.nove vojne, za novo rekrutiranje vojakov in z militarizira-njem mladine. Dokler bodo ljudje hoteli imeti take razmere, jih bodo imeli. Če bi se brigali za svoje interese bolj kot za žogometne igre, rokoborbe in druge take stvari, bi ne imeli ljudi, ki prosijo Boga, da bi napravil konec njihovemu trpljenju.
Preje, predno bo odpravljen današnji sistem, je treba premagati nevednost med masami, brezbrižnost ji je treba iztrebiti. Še zelo mnogo dela je pred nami, velikega dela. Ljudstvo moramo naučiti misliti in kadar to dosežemo, bo boj ložji.
Socializem je najložje pobijati na ta način, da si ga napravi človek takega, kakršnega bo najložje raacefral, namesto takega, kakršen je v resnici. Tako sploh radi ravnajo naši nasprotniki.
Po stari poti.
Wilsonova stranka je bila pri zadnjih novem-berskih volitvah poražena, ker je bilo ameriško javno mnenje pridobljeno potom Hearstovega časopisja in republikanskih politikov proti politiki takratnega predsednika Wilsona z ozirom na evropske zadeve. Pridobiti javno mnenje proti demokratski stranki ni bilo težko, ker se je naselilo med ameriško ljudstvo mnenje, da je kaosa in gospodarske depresije mnogo kriv Wilson, ker je popustil od svojega programa na konferencah diplomatov v Parizu.
Republikanci so pripovedovali, da se ne bodo utikali v nobene zveze z evropskimi državami, ako bodo izvoljeni in da bodo pretrgali vse tiste stike, ki jih je že vpostavil Wilson. Odločno so nasprotovali vstopu Zedinjenih držav v ligo narodov in ljudstvo jim je z ogromno večino glasov poverilo vlado.
Kakor hitro so republikanci zasedli vladna mesta v Washingtonu, je bilo opaziti, da se ne bodo oddaljili od Wilsonove politike, ampak jo nadaljevali, od začetka oprezno, potem pa javnejše.
Pokazalo se je to že z ozirom na. odnašaje do Rusije. Wilsonove note so pripovedovale, kakšna da mora biti Rusija, če hoče, da bo Amerika trgovala z njo in Hughesova politika ide po istem tiru, s to razliko, da je v nji manj Wilsonovega idealizma, pa več ekonomske frazelogije.
Nihče, ki ima količkaj političnega znanja, ni mogel verjeti, da se more država kot je ameriška Unija, umakniti vsakemu sodelovanju z drugimi državami. In sedaj je Hardingova administracija pooblastila svoja poslanika v Parizu in Londonu, da naj prisostvujeta zavezniškemu svetu poslanikov, na katerih za sedaj ne bosta smela drugega, kakor obrazloževati stališče Zedinjenih držav o enem ali drugem vprašanju, ter dajati nasvete.
V Washingtonu tolmačijo ta odlok s tem, da je bil potreben iz gospodarskih razlogov, kajti če se hoče svet zopet privesti v normalnejši tir, je sodelovanje Zedinjenih držav z evropskimi državami, posebno z zavezniškimi, absolutno potrebno. Vsled ekonomskih ozirov, da! Časi kitajskih zidov so minili in nobene lepe fraze nič ne izdajo. Svet postaja mednaroden in tudi ekonomske zadeve imajo mednaroden značaj. Predno se more pognati kolesje ameriške industrije, se morajo evropske dežele ekonomsko odpomoči. Zedinjene države ne morejo pustiti, da evropske države gospodarsko popolnoma propadejo, kajti to bi imelo dalekosežne posledice tudi za Ameriko in za kapitalizem sploh. Najvažnejša naloga vseh kapitalističnih držav pa je utrditi razrahljani ekonomski sistem obstoječega reda in v tem oziru nudi Amerika lahko najizdat-nejšo pomoč. Zato bo sodelovala v vseh akcijah, ki bodo šle za tem ciljem. Ljudje, ki so od republikanske administracije pričakovali kaj drugega, si lahko mencajo oči.
Ivan Cankar:
Dve zgodbe.
Zgodba o poštenosti.
Sedel je pred menoj dolg, kuštrav in siromašen, podoba vseh bridkosti; gledal pa. je nedolžno otroško in zvesto, kakor zmerom.
"Kaj da sem bil spet uganil, da so me prišvrk-nili za teden dni? — Prav nič!... Ne vem, če ima vsak človek na svetu ob svojem nehanju in besedovanju občutek, da ravna pošteno in ne dela zlega nikomur. Jaz imam ta občutek in sem ga imel že od nekdaj, kolikor daleč pomnim. Ali koj od začetka so mi bili ta občutek tako čudno zbegali, da sam ne vem, če je pravičen ali ne. Zato se ne zanesem nikoli več na svojo sodbo ter se vdam, kadar pravijo, da sem hudodelec."
"V zgodnji mladosti sem spoznal, da med poštenostjo in nepoštenostjo nikjer ni tako varnega plota, da bi ga človek brez skrbi otipal, ali da bi se celo naslonil nanj. Izpodmakne se ti nalepem, v jarek se zvrneš, ko sam ne veš kdaj! Zdelo se ti je, da si angel božji in vesel si bil svoje polnosti, doženejo pa neutegoma, da si grešnik, črn in okužen do duše dna. Zgodilo pa se ti je tudi narobe; s pestjo si se trkal na prsi skesan in pokore željan, pa so hodili mimo in so vpili: "Glejte lilijo!"
"Negodnega dečka me je bila poslala mati v štacuno; po moke, mislim, po masti in soli; toliko vem, da. sem nosil pod pazduho mehak zavoj, ko sem se vračal. Dala mi je srebrn goldinar. Štacuna je bila polna ljudi; ženske so barantale in klepetale, neki pijanec je rogovilil vsenaokrog ter pravil čudne povesti. Človek, ki mi je dajal, je poslušal pijanca; mlad in vesel človek je bil, smejal se je tako prisrčno, da so mu tekle solze iz oči. Še pogledal me ni, ko mi je pomolil tisti mehki zavoj ter porinil predme svetle desetice, ki so bile še ostale od goldinarja. Napotil sem se domov. Solnce mi je sijalo nasproti, žarko, spomladansko solnce; še dobro vem, ker sem imel takrat razbolene oči. V pesti levice sem tiščal denar, ki je bil že ves poten. Pred sosedovo hišo, tam pod klancem, sem ga pogledal in preštel. Preveč ga je bilo. Zagomazelo mi je po životu, zagomazelo od strahu in sladkosti... Zakaj že takrat sta bila tudi v meni obadva, poštenec in nepoštenec, ki sta se prerekala zaradi plota.... /Ali močan je bil v mojem srcu angel dobrote, ki je živ v človeku nekako do sedmega leta; nato hira in umrje ... Prišel sem k materi: "Glejte, mati — preveč mi je bil dal nazaj!" — "Kaj boš zdaj!" je vprašala mati in se je sklonila k meni. — "Nazaj ponesem!" — "Nesi!" Troje belih desetič sem tiščal v pesti; tekel sem bos, noga se mi je udirala do gležnjev v prah, solnce je zarilo. Ne vem, če sem bil kdaj pozneje v svojem življenju tako srečen kakor v tistem trenotku, če sem kdaj bil tako veren in brez madeža. Ni me še bila spačena resnoba tega sveta toliko pohujšala, da bi bil božal svojo poštenost; tudi šolska berila, o pridnosti in zvestobi me še. niso bila pokvarila, čeprav so
se mi gabila do kraja. Zato je bila moja radost blagoslovljena, sama čista rosa iz nebes. Stopil sem v štacuno; tam je stal za mizo mladi gospod in se je smehljal zadovoljno; poleg njega je stal kozjebradi, krivogledi gospodar ter se je prerekal z debelo žensko, ki je zelo vpila in ni marala, plačati. "Gospod!" sem rekel ter sem porinil tiste tri svetle desetice proti njemu. "Kaj?" je vprašal osorno ter me je pogledal po strani. '' Zmotili ste se bili gospod ... prej ...dali ste mi preveč... prinesel sem nazaj!" — Na, še zdaj se mi roke tresejo, tako so se mi tresle
takrat in lica so mi gorela plamenoma___ Šolske
zgodbe, kolikor so mrtve in s prahom posute, vzklijo v otroškem srcu ter zažive svoje prav posebno življenje. Niso več tiste, ki jih je bila napisala vela roka godrnjavega, venomer pridigajočega učitelja; otrok jih po svoji podobi preustvari, vdahne jim svojo čisto dušo, polno dobrote in lepote ... Ponevedoma in ponedolžnem sem bil naredil tam v štacuni svojo šolsko zgodbo. Mladi gospod, sem rekel, me ljubeznjivo potreplje po rami: "Priden fant si... na bonbonov!" Saj mi ni bilo do bonbonov, res ne! Tudi mi nič ni bilo do tega, da bi kdo na glas pohvalili mojo pridnost; saj priden še maral nisem biti, kakor noben otrok ne. Bilo mi je edinole do mehkega zvoka tistih besed, do veselega pogleda gospodovih oči; bilo mi je — do ljubezni... Mladi gospod je pobral desetice z eno roko, ošvrknil me je s hudim pogledom, okrenil se sunkoma na drugo stran, stopil k tolsti jezikavi ženski ter se ni več zmenil zame. Takrat se je nekaj odškrnilo v meni; bilo mi je, kakor da sem nekaj izgubil, ne vem zakaj. Šel sem počasi iz štacune, solze so mi zalile oči in v grlu mi je poihtevalo, čeprav nisem maral. Komaj sem bil zunaj, je prihitel gospod za menoj, sklonil se k meni, ves spačen je bil njegov obraz; snel mi je klobuk, zgrabil me za lase ter me tresel, da sem se opo-tekel.'' Ti prokleti poba, ti! ,Ali nisi mogel požreti tistih par soldov ? Kdo te je klical nazaj ? Na ... bonbonov!" Zasukal me je v kolobarju, da sem odletel na drugo stran ceste, vrgel je klobuk za menoj ter se vrnil preklinjaje v štacuno ... Ko sem tekel domov, sem jokal naglas. Ni me bolelo, ko me je lasal, še čutil nisem. Bolelo pa me je in sram me je bilo, da je bral v mojih očeh tisto lepo šolsko zgodbo ter jo sunil v prah. Še za bonbone je vedel! . . . Nikomur nisem bil doslej še povedal te zgodbe o poštenosti. Nosil sem jo zaklenjeno v srcu, kakor spomin na skriven greh. Ali še zdaj mi plane v lica kri, če se domislim nanjo. Domislim pa se nanjo vselej, kadar mi prisodijo teden dni ječe in sramote zaradi hudodelstva, o katerem ne vem, če je zares hudodelstvo, ali če je dobro delo usmiljenja!..."
Tako je pravil moj kuštravi znanec.
"Ali tri desetice", sem rekel, "take tri uboge desetice še ne morejo biti kamen mejnik, da bi se človek odpovedal beli cesti ter krenil glavo na slepo vero v goščavo brez poti!''
Zamahnil je osorno ter stresel z glavo, da so se mu usuli kuštri prav do oči.
"Kaj goščava! Goščava je ves svet, neobdelana in nepoznana past človeku! Vsak trenotek življenja, že vsaka bežna misel je zgodba o poštenosti, ali o nepoštenosti. Umetnost je razlikovanje med obema; edina sadonosna umetnost človeška!" —
Zgodba o nepoštenosti.
Moj dolgi in kuštravi znanec je kakor v obupni vdanosti iztegnil obedve, svoji zelo koščeni roki daleč iz prekratkih rokavov ter je pripovedoval o svojem čudno zveriženem življenju s tistim globokim, rahlo trepetajočim glasom, ki poslušalcu že sem izpričuje, da je resnična in pravična vsaka. —
Človeku ni dano, da bi razlikoval, kaj je dobro in kaj je hudo, kaj je prav in kaj ne, kaj je poštenost in kaj nepoštenost. Meni vsaj ni dano. In to pomanjkanje koristne razsodnosti je poglavitni izvirek vseh kridkosti mojega življenja. Res je, da me je presunil mnogokdaj žgoči občutek greha in da me je spreletel mnogokdaj sladki občutek lepega dejanja. Izkazalo pa se je vselej, da sodi moje srce natanko narobe, kakor posvetna šega in postava. Za lepo dejanje so me lasali, za greh so me božali. Torej se je moje srce motilo, zakaj posvetna šega in postava je neznosljiva.
Ranjki Luka Jeran, ki je zdaj v nebesih in me sliši, mi je dal nekoč srebrn goldinar in mi je naročil, da naj ga ponesem — več ne vem, kam. Tiščal sem goldinar v pesti in sem šel počasi po stopnicah. Zjutraj je bilo, šolske knjige sem držal pod pazduho. Rahel dež je rosil, oblaki pa so begali ter se razmikali tako naglo in sunkoma, da se je včasih vsa ulica žarko zableščala v solncu in so bili prameni dežja podobni trepetajočim bisernim trakom. Niti za hip nisem pomislil, da bi se napotil tja, kamor mi je bil ukazal gospod; prav tako malo sem mislil na šolo. Vendarle prisežem, da greh ni bil preudarjen, da ni bil sklenjen niti s koncem misli. Če bi zdajle stal pred sodnikom, pred vsevednim Bogom, bi rekel brez strahu: "Greh se je storil sam, brez mene in zoper mene; srebrni goldinar je ravnal čisto po svoji vesti in pameti!" Godilo se je z menoj, kakor da me je vodila tuja roka, kakor da mi je tuj glas narekoval misli, besede in dejanja.
Menjal sem goldinar pri branjevki, ki me je premerila s hudim pogledom, obrnila svetli goldinar skrbno in nezaupno ter ga še potehtala na dlani, preden mi je naštela drobiž. Kupil sem fig, tistih velikih sočnih, ki imajo rdeče meso in mastno, kakor s Btopljenim cukrom polito kožo. Šel sem počasi dalje, ker se mi ni nikamor mudilo, in sem jedel zla-goma, brez posebne slasti. Pomislil sem: "Kako neki je vedela tista ženska, da goldinar ni bil moj?" In še ob tej misli se ni genil v mojem srcu niti najrah-lejši občutek greha. Vse je bilo zares tako, kakor je hodil in postajal med ljudmi tuj človek, ki sem ga poznal komaj na pol in se nisem veliko zmenil zanj.
Stopil sem k peku, nakupil si štrukljev in piškotov ter si natlačil žepe, da so štrleli od mene. Ko sem prišel mimo nožarja, sem stopil k njemu ter si kupil nož z dvema klinama, kakor sem si ga bil že
zdavnaj poželel. V prodajalnici papirja sem si izbral celo pest pisanih svinčnikov ter steklenico rdeče tinte; čemu se mi je bilo zahotelo tistih reči, ne vem. Nazadnje sem se napotil iz mesta v drevored.
Oblaki so se bili ustanovili, oddehnili se od nespametnega prebeganja ter se nižje spustili na streho in na kostanje. Vztrepetal sem in sem videl, da sem ves premočen. Štruklji v žepih so se bili že zmehčali, prepojili se z vlago in so bili težki. Od klobuka in od knjig je kapalo, zeblo me je v roke. In takrat je začelo segati v mojo dušo nekaj nagnusnega, kakor da. bi črna gnojnica lila nanjo. Bil je občutek neskončne osamelosti, tolike puščobe in tesnobe, da se še razjokati nisem mogel; iznad čela mi je udaril mrzel pot in zahladilo mi je v lica.
V drevoredu ni bilo ljudi. Posegel sem v žep ter zalučil orehov štrukelj daleč v travo. Papirni zavoj se je bil odvil, vrabci so sfrfotali z vej. Tako sem storil čisto brez Aiisli in brez namena, ravnal nisem jaz, temveč tisti, ki me je vodil od začetka ter mi ukazoval po samovoljni pameti. Pometal sem vse ostale piškote v jarek in v travo; gnusili so se mi, ko so ležali tam, namočeni, spolzki- in ogabno sladki, kakor so bili. Otrl sem si dlani v mokri travi, ali zdelo se mi je, da se jih še zmeraj drži cukrena plast, ki neče stran.
Poldne je odzvonilo, ko sem se vrnil domov, truden in premražen.
"Kod si hodil?" me je temno premerila gospodinja.
"Nikoder!" sem rekel tja vendan. Sedel sem takoj za mizo; noge so se mi šibile, v grlu se mi je vzdigalo, z drobnim kladivcem me je venomer tolklo po sencih.
"Kakšen pa si? Ali ti je slabo? Kaj si pa kosil?"
"Nič nisem kosil!"
"Hinavec!" je pljunila ter je šla.
Tako mi je bilo vse na čelu zapisano.
Brati nisem mogel, učiti se nisem maral. Sobota je bila, ni bilo treba v šolo. Sam sem bil v izbi; vsi drugi so se bili nekam poizgubili, morda so se mi bili zanalašč ognili. V tistih časih sem presanjal po cele dolge ure, po cele dni. Kadar mi je bilo hudo, so mi sanje kar same rosile v dušo, tople in mile; in mahoma sem bil bogat. Ali zdaj ni hotelo biti lepih sanj; misli so bile puste in žalostne, še solz ni bilo. Spomnil sem se na svojo mater; tudi ona mi ni dala tolažbe, videl sem jo objokano in ubogo.
Zgodaj sem se spravil v posteljo, nikomur nisem rekel lahko noč. Zaspal sem kmalu, ker sem bil truden. Ko sem se predramil, čez pol ure ali kaj, sem planil trepetajoč, z zobmi šklepetajoč; vse, kar je bilo, je bliskoma zasvetilo pred menoj v svoji trdi, neusmiljeni pravičnosti.
Ozrl sem se po izbi in sem poslušal. Tema je bila; drugi so že spali, sopli so mirno, enakomerno; njih duše so bile brez greha.
Vzdignil sem se oprezno, da bi koga ne zbudil. Vzel sem iz suknjiča, ki je visel preko stola, tiste pisane svinčnike, vzel iz hlačnega žepa nož in krajcar-
je, ki so mi bili vsi od vlage mokri in mastni. Tipal sem počasi in po prstih proti durim; tam mi je ro-potaje padel nož na tla.
"Kaj pa je?" je v poluspanju zagodrnjal tovariš.
Stal sem in čakal, dokler ni bilo vse tiho. Nato sem se splazil plah in upognjen skoz kuhinjo, odklenil duri še tam, tekel bos po mrzlem, kamenitem hodniku do stranišča, pometal vanj svinčnike, nož in krajcarje ter se vrnil naglo, po tatinsko, tresoč se po vsem telesu od strahu in od mraza. Kar sem bil storil, sem storil v omotici, brez blage in brez kake hude misli. Ko sem legel v posteljo, sem se odel preko glave, sključil se v klopčič ter privzdignil kolena prav do čeljusti, ali vendar me je zeblo, da se mi je koža grbila in da sem vztrepetal sunkoma kakor v mrzlici. "Mati!" sem rekel. Toda srce je bilo nemo in prazno, še golih besed ni bilo na ustnice.
Zdi se mi, da včasih duša zadremlje, telo pa se giblje samovoljno še dalje, noge stopajo, oči gledajo, jezik govori. Zatvornica je že zdavnaj spuščena, struga je suha, kolo pa. se vrti pod zatvornico na slepo in prazno, široke lopate bijejo v pusti zrak.
Vstal sem ves bolan in neprespan, popil sem kavo, šel sem k maši, razgovarjal sem se s sošolci, romal križem po solnčnih, nedeljskih ulicah; in vse, kar sem storil, govoril in ravnal, je bilo mrtvo. Še tega, da sem ves čas verno čakal desete dopoldanske ure, nisem bil sklenil sam, temveč je bilo sklenjeno brez mene, od zunaj in že zdavnaj prej.
Ko je odbila deseta dopoldanska ura, sem se napotil h gospodu. Na širokem, mračnem hodniku so stale in čakale kmetiške ženske; nekatere so imele cule in čajne s seboj, prišle so bile pač od daleč. Zaškripale so duri, prikazala se je ženska. "Bog povrni! Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Druga je potrkala narahlo in je stopila v izbo. Tako so se vrstile. Ko ni bilo nikogar več na hodniku, sem potrkal sam.
Stal sem pred njim, še zdaj ga vidim. Kadarkoli se spomnim nanj, vselej je tisti, kakor je bil ob oni strašni uri. Oblečen v obnošeno, ogoljeno črno suknjo, širok, plečat, globoko upognjen, kakor pod silnim bremenom, ki mu ga je bilo naložilo uboštvo in trpljenje vsega sveta. Izpod srčečih, košatih obrvi so gledale žive, resne oči, v dno duše izprašu-joče. Položil mi je roko na ramo, tisto trdo, zagorelo, kmetiško roko.
"Kam si dal goldinar?"
Njegov glas je bil zamolkel in raskav.
Sam ne vem, kdo da je takrat govoril namesto mene. Občutil sem edinole, da ve čisto vse do kraja, tudi tisto, kar je bilo po noči; in še za hip me ni prešinila misel, da bi tajil. Povedal sem vse od začetka do konca, natanko in po pravici, kakor se je godilo. Čudno se mi zdi, da mi je tekla beseda tako gladko, kakor da bi bil pravil pusto šolsko zgodbo naizust tja vendan. Nisem jokal, nič milosti prosil, samo razložil sem, kako da je bilo. Tudi v tistem trenotku mi srce ni očitalo greha, me ni klicalo k spovedi in pokori.
Nagnil se je čisto blizu k meni; ustnice, prej
stisnjene, so se rahlo odprle in so vztrepetale; ii širokega, koščenega obraza je zasijala blagost, trpka in resna, kakor trudoma iz bolečine porojena, luč h kamna.
"Nisi storil prav! Nisi storil prav!' je rekel tiho, počasi in pogrkovaje.
Stopil je s svojim težkim korakom k mizi, vzel je iz lesene skodelice desetico in mi jo je dal.
"Na, kupi si štrukljev za nedolžen denar!"
Nasmehnil se je s tistim zamolklim, komaj vidnim smehljajoem, ki je bil njegov. Naglo, kakor t sramu, me je pokrižal po čelu, nato me je s palcem in sredincem tlesknil po glavi.
"Pojdi v božjem imenu! Le pojdi!"
Šel sem. Takrat se je vse razparalo, pretrgalo in povzdignilo v meni. Razjokal bi se, da bi se kamni topili, zavriskal bi, da bi planilo do nebes. Skril bi se v brezdanjo noč — oj, ne skril, pokazal bi se vsem ljudem v svojem očiščenju in poveličanju. Ni jib besed, ni jih! —
To je zgodba o nepoštenosti, kakor mi jo je pravil moj kuštravi znanec. —
Dne 9. maja je pričela v Chicagi zborovati konvencija I. W. W. Navzočih je do 50 delegatov. Vsled parletnih progonov proti članstvu imenovane organizacije ni na tej konvenciji tistega navdušenja, kakor je bilo na njenih zborih med vojno in pred vojno.
Konvencija se bavi z načrti za osvoboditev članov I. W. W., ki se nahajajo v raznih zaporih. Organizacija bo podvzela vse mogoče akcije, da dobi svoje člane na svobodo.
Konvencija se bavi tudi z načrtom za ustanovitev "ekonomske internacionale", ki bo slonela na podlagi industrialnega unionizma. Ta internaeio-nala bo popolnoma nepolitična organizacija in bo vodila svoj boj le na industrialnem polju. Imela bo nalogo vsposobiti delavstvo za operiranje industrije, kadar pride čas, da je delavstvo prevzame r svojo upravo.
Dne 15. maja se bodo vršile volitve v italijanski parlament. Sicer termin staremu še ni potekel, ampak vlada,, oziroma kralj ima pravico razpustiti parlament kadar hoče in razpisati nove volitve. Kot se more presojati situacija v Italiji od tu, izgleda, da bodo delavske stranke, to je socialisti in komunisti, kakor tudi klerikalci, izgubili nekaj mandatov, pridobile pa jih bodo buržvazne stranke. Proti delavstvu se nastopa s terorjem, ki ga vprizar-jajo takozvani fašisti, katerim poje slavo tudi Edinost, glasilo patrov in ministrantov. Ampak če bi bil Zakrajškov štab kje v Italiji, kjer imajo fašisti svoje pristaše, bi ne imel vzroka navduševati se zanje.
Kakorkoli že izpadejo volitve v Italiji, ostane še vedno resnica, da je Italija ena tistih dežel, ki nujno rabi socializem, ako se hoče ubraniti naraščajoči mizeriji. Izbruhni fašistov to le potrjujejo.
LAWRENCE, PA. — Na seji meseca marca je članstvo kluba št. 184 v Lawrence razpravljalo, kaka pota bi bilo treba podvzeti, da se Proletarca čim bolj mogoče razširi. In sledil je naš nasvet, ki je bil priob-čen v Proletarcu z namenom, da bi o njem razpravljalo članstvo JSZ. Nismo pričakovali, da bi dobil naš klub za to sugestijo kolajno, kajti ta ideja ni nova; o nji se je govorilo že na kongresu JSZ. leta 1916 v Chicagi eno celo dopoldansko zasedanje brez da bi se prišlo do kakega definitivnega zaključka.
V majski izdaji Proletarca je podal klub št. 114 v Detroitu izjavo, kaj da misli o našem nasvetu. Klub št. 114 potrjuje dejstvo, ki je nam vsem dobro znano, posebno starejšim sodrugom, da je težko pridobivati nove člane socialističnim klubom in nove naročnike socialističnim listom. V teku let pa smo pridobili izkušnje — in tudi v Detroitu niso brez njih — da so tisti člani klubov, ki so tudi naročniki na list, najboljši sodrugi — zakaj? Zato, ker so vedno poučeni o vsem, kar morajo vedeti sodrugi, če hočejo biti aktivni propagatorji za socializem. Zato smo bili mi mnenja, da bi se moral napraviti ta eksperiment, ki bi pustil polovičarstvo od zadaj. Kaj pa koristi pobirati samo prispevke od članov od leta do leta, ako pa vedo o socialističnem gibanju vedno enako; vedo sicer, da so socialisti, toda če jih kdo vpraša, kaj je socializem in kaj hoče, se jih spravi v zadrego. Na take ljudi se ne more zanašati socialistično gibanje. Tudi niso taki člani stalni in prihajajo ter zopet padajo, kakor kaplje od veje. Za uspešno socialistično delo pa je boljša mala armada zavednih, v socializmu izobraženih sodrugov, kakor pa mase ljudi, ki ne vedo, kaj hočejo.
Klub št. 114 nas je menda razumel, da bi se listu več ne dobivalo naročnikov izven organizacije. Če je bilo mnenje tako, tedaj moram povdariti, da bi se moralo na tem polju delovati z isto ustrajnostjo, kakor delajo sedaj agitatorji za pridobivanje naročnikov Proletarcu. Toda kar želimo je, da bi ga člani JSZ. dobivali obligatno.
Kar se tiče nerednega plačevanja članarine pri klubih, bi morda to včasih res privedlo do tega, da bi morali klubi nekoliko pokriti naročnino iz svojih blagajen. To pa delamo tudi sedaj in če s tem prenehamo, bi prenehal tudi list. Mi mislimo, da bi s pomočjo obligatnega prejemanja lista članstvo naraslo in imeli bi v doglednem času organizacijo, ki bi bila močna in sposobna vršiti svoje naloge za socialistično propagando in vzgojo. List bi prišel v boljše gmotne razmere, toda klubi bi se seveda morali prijeti dela. Mi nimamo prav nobenih garancij, da se bo delo opravilo s kakim drugim potom, kakor s tem, da zavihamo rokave in se vržemo na delo za okrepitev vrst bojevnikov za socializem.
Klub št. 114 argumentira, da smo z našo sugestijo posegli premalo v detajle. Naš klub je le sprožil to misel, datajliran načrt pa bi moral izdelati nalašč za to izvoljen odbor, ki bi nabiral potrebne podatke, ga formuliral in ga potem predložil prihodnjemu kongresu.
Mi smo hoteli izvedeti, kaj članstvo misli o takem načrtu, zato smo želeli, da se o stvari odpre razprava v listu. Tudi, če se sedaj še ne izvede, s tem še ni rečeno, da se nikoli ne bo, kajti prej ali slej mora priti več ognja v naše gibanje in cincanje bo moralo prenehati.
Vsak zaključek, ki ga napravi članstvo ali zbor, bomo morali tudi mi vpoštevati, kajti časi cepljenja mislim da bodo šli tudi pri nas v pozabljenost.
Klub št. 114 priporoča eksekutivi, naj odpre dis-kiizijo za spremenitev forme Proletarca, to je, da se ga izdaja v večji obliki. Jaz sem zato, in sploh nisem bil nikdar za opustitev prvotne forme. Ako se ne motim, pa je prišla direktiva za spremenitev forme v obliko revije ravno iz Detroita. (Pregledali smo zapisnik seje upravnega odbora z dne 8. novembra 1918,
na kateri je bilo zaključeno, da se spremeni forma Proletarca z namenom, da se znižajo stroški, ki so postajali v tiskarni vedno višji. Iz zapisnika ni nikjer razvidno, da bi prišla kaka sugestija za spremenitev forme Proletarca v sedanjo obliko iz Detroita.—Ured.) Sicer pa naj je že prišla direktiva od kjerkoli, fakt je, da ako ne dobi list večjo cirkulacijo, pa naj izhaja že v eni ali drugi obliki, bo prihajal vedno v finančne krize.
Ako se hoče gmotnim težavam, ki jih ima list, od-pomoči, je to« stvar klubov. Mi mislimo, da bi bil način, ki ga je sugeriral naš klub za povečanje cirkulacije Proletarca, dober. Dobro je, da se sedaj o tem razpravlja, kajti čimveč mnenj, tiinveč bo jasnosti; več glav več misli in več rok tudi več naredi. In misliti in delati moramo, da ljudstvu po dolgih letih boja in žrtev zašije boljša bodočnost, ako ne nam, pa našim potomcem.	John Trčelj.
HERMINIE, PA. — Naznanjam sodrugom socialističnega kluba it. 69 JSZ., da se vrši na prihodnji seji (tretja nedelja v mesecu ob 2. popoldne) volitev delegata za zbor JSZ. Pričakovati je. da se te seje vdele-že vsi sodrugi, tako da nam bo mogoče vsestransko razpravljati o bodočem gibanju socialistične stranke. Mi smo slišali že na shodu, ki se je vršil prvega maja, da je edina rešitev proletarijata v politični organizaciji zavednega delavstva, ki je reprezentirano v \me-riki v Socialistični stranki. Odvisno je torej od nas samih, od delavcev, kako hitro dosežemo končni cilj. Slišali ste, da ravno tako kot ne išče Rockefeller za-slombe v socialistični stranki, ravno tako malo bi se morali mi —- delavci brigati za njegovo — kapitalistično stranko. Jasno je kot dan, da če se delavstvo ne bo brigalo za svojo organizacijo in moč, se zanj ne bo brigal nihče drugi. Sodrugi! Pristopajte k Jugoslovanski socialistični zvezi in pripeljite seboj tudi „ svoje prijatelje in znance. Sedaj je čas dela in reor-ganiziranja. Upati je, da bodo tudi italijanski sodrugi organizirali socialistični klub, kakor je povedal italijanski sodrug, ko je govoril na prvomajski slavnosti. Italijanski delavci, ki jih je bilo komaj tucat, so obljubili, da bodo klub organizirali. Z moralnega in gmotnega stališča je izpadla majska proslava prav dobro. Oba glavna govornika L. Todorovich v srbo-hrvaščini in L. Starck v angleščini, sta žela priznanje za svoje vspodbujajoče in krepke besede.
Na prvomajski slavnosti se je nakolektalo tudi .$16.15 "Proletarcu" v podporo. Poleg tega so pa še darovali: Frank Stovjan $1, nepoznan poljski sodrug 50c, A. Zornik 50c; po 25c sta dala M. Stern in H. Vulč. Skupaj Proletarcu v podporo $18.65.
Finančno poročilo kluba št. 69 JSZ. je sledeče:
<Dohodki:
Blagajna dne 1. aprila .............. ...$178.66
Splošni dohodki 30. aprila in 1. maja slavlja..	323.31
Kolekta Proletarcu . . . -...............................18.65
Prispevki članov kluba in ena vstopnina --------14.95
Ena knjižica........................................................-10
8 konvenčnih znamk razpečanih ......................4.00
Skupaj dohodkov.................... .$539.67
Izdatki:
Stroški delegata v Washingtonu, D. C.......$ 40.53
Poba za veselico . . ----.-----—.......... 183.41
Godba...............-.................. 60.00
Oglasi in plakati za veselico ............— 11.00
Govorniki . . . ............................ 55.74
Podpora Proletarcu , , , ................... 18.65
Prispevki članov........................ 12.40
Konvenčne znamke stranki . . ....._________ 4.00
Dvorana in čiščenje..................... 13.00
Skupni izdatki.......................$398.73
Dohodki ................................ 539.67
Izdatki.................................. 398.73
Blagajna dne 3. maja..................$140.94
S socialističnim pozdravom,
Anton Zornik, tajnik.
Izvleček zapisnika seje eksekutive J. S. Z.
dne 29. aprila 1921.
Navzoči so Alesh, Luchich, Tauchar, Udovich, Godina, Zaje, Mary Udovich, Gotlicher, Kokotovich, Bojanovich, Dimich, organizator Oven in tajnik Pe-trich. Od uprave Proletarca je navzoč Pogorelec. Predseduje Tauchar.
Zapisnik zadnje seje prečitan in sprejet. Po zapisniku poroča tajnik, da je zaključek glede fonda v organizacijske namene izvršen in da so cirkularji poslani na vsa napredna slov. podporna društva. Govornike za majniško proslavo so zahtevali klub št. 128 v Nokomis, HI., in klub št. 69 v Herminie, Pa. V Nokomis je šel sodrug Oven, v Herminie pa sodrug L. Todorovich. Ostali zaključki so bili razvidni iz Proletarca. To se vzame na znanje.
Prečita se dopis kluba št. 114 v Detroit, Mich., katerega vsebina se nanaša glede forme Proletarca. S. Zajec pojasni, da pride zadeva pred slovenske klube, kakor je bilo že svoječasno sklenjeno na seji odbora slov. sekcije, in da se ob tej priliki odpre razprava v listu. To se vzame na znanje.
Tajnik poroča, da je bilo v mesecu aprilu razpe-čanih 568 rednih in 64 dualnih znamk. Skupaj plačalo 696 članov. Dobrostoječih članov šteje Zveza približno 800. Konvenčnih znamk je bilo razpečanih v aprilu 131. To se vzame na znanje.
Nadzorni odbor poroča, da je pregledal trimesečne račune in jih našel v redu. Dohodkov za januar, februar in marc je bilo s prenosom od decembra 1920, ki je znašal $642.56 — $1,603.77, izdatkov v teh treh mesecih pa $1,552.32. Blagajna dne 31. marca $51.45. Klubi dolgujejo Zvezi za tiskovine in razno $27.43, tako da je skupni imetek Zveze dne 31. marca $77.88. Dolgovi so pa: Tiskarni za tiskovine $147.85, stranki $29.75, slov. sekciji po 8c od člana za tri mesece $125.70, srbski sekciji za tri mesece po 8c od člana $3.44 in stranki za obr. fond $9.50, skupaj dolga $316.24. Imetek $77.88, dolg $316.24, je deficita za zadnje tri mesece $238.36. To se vzame na znanje. Ob enem se priporoči tajniku, naj pri pol letnem računu vzame vpoštev tudi zvezin inventar.
Godina prečita list, ki mu ga je pisal nek dijak. V listu vprašuje, če bi mogla JSZ. ali pa JRZ. poskrbeti dijakom v sezoni počitnic kakšna dela, za kar bi bili le ti pripravljeni poučevati stanovnike v dotičnih krajih o eni ali drugi stvari. — Zaključi se, da dobi sodrug Godina od dijakov nadaljne informacije, koliko je dijakov in kakšna dela bi opravljali, nakar poskrbi tajništvo zveze tozadevne informacije pri naših klubih.
Glede konvencije socialistične stranke se sklene, da zastopa JSZ. njen tajnik, ki ima poskrbeti, da mu plača stranka tozadevne stroške.
Godina omenja, da bi bilo treba na podlagi zaključkov zadnjega zbora JRZ. izvoliti od strani Zveze 3 člane v centralni odbor JRZ. Zajec predlaga, da se volitve zastopnikov JRZ. v centralni odbor JRZ. odlo-že do prihodnje seje eksekutive JSZ; na tej seji se naj pa izvoli odbor treh članov, ki bodo izdelali resolucijo v ta namen; naše zastopstvo v centralnem odboru JBZ. pa naj bo veljavno le do kongresa JSZ..; potem pa naj kongres izvoli nove člane v ta odbor, ali potrdi stare, ali pa zaključi, da JSZ. ne bo reprezentira-na v JRZ.
V odbor za izdelanje resolucije so izvoljeni so-drugi Zajec, Lučič in Tauchar.
Sledi diskuzija o »pravilniku za IV. redni kongres JSZ., na kar se sprejme sledeči provizorični opra-vilnik:
1. Predsednik in podpredsednik se volita |na vsaki seji.
2.	Od zbora izvoljeni predsednik predseduje, zamenjuje ga podpredsednik. Kdor želi govoriti, se mora javiti za besedo z vzdiganjem roke. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa predlagali zboru, da se vzame dotičnemu besedo.
3.	Važnejše predloge je predložiti pismeno, iz-vzemši tiste po pravilniku, za katere se daje beseda izven reda pripravljenih govornikov.
4.	O predlogu za konec debate ali razprave, kakor za zaključenje govorniške liste, moreta govoriti le dva govornika — eden za, drugi pa proti.
5.	Vprašanja k predmetu se stavijo na koncu razprave ali debate.
6.	Poročevalcem je za njih poročila odmerjena ena ura, en četrt ure pa za zaključni govor.
7.	Za sprejetje predloga je potrebna dvetretjin-ske večina oddanih glasov. V slučaju enakosti glasov se glasuje tako dolgo, dokler ne dobi predlog večine.
8.	Glasovanje o predlogih je javno, z vzdiganjem roke.
9.	Volitve odborov za zbor se vrše tajno.
10.	Ptfimensko glasovanje .(Roll call) se vrši tedaj, če zahteva to katerikoli član kongresa."
Zaključek seje.	Tajništvo J. S. Z.
Klubom v razmotrivanje.
Zadnji teden smo poslali klubom in nekaterim posamei-nim aktivnim sodrugom cirkular, ki se nanaša na spremeni-tov forme Proletarca v obliko, kot jo je imel do leta 1919. Tudi so v tem pismu še nekatere druge stvari, za katere je dobro, da jih vzamejo sodrugi na sejah klubov v pretre*. To pismo se glasi:
IZ URADA "PROLETARCA." Cenjeni klub:
Ze večkrat smo dobili od posameznih sodrugov zastopnikov, kakor tudi od kluba št. 114, JSZ. v Detro-itu, sugestije, da bi bilo v korist agitacije za razširjenje Proletarca, ako se mu da staro formo, kakor jo je imel do leta 1919.
Zadeva je prišla po inicijativi prej imenovanega kluba že dvakrat na sejo odbora slovenske sekcije JSZ., kjer je bil dan upravništvu nalog, da naj se pismeno pozove klube na diskuzijo, ki naj potem pošljejo svoja mnenja upravi Proletarca. Klubi, kakor tudi posamezni sodrugi, naj vzamejo to pismo v poštev, in se izrečejo za eno ali drugo obliko Proletarca. Mi bi radi imeli mnenja, oziroma sugestije od vseh klubov in tistih sodrugov, ki poznajo agitacijsko delo med našim delavstvom in so vedno kooperirali z u-pravo Proletarca pri vseh akcijah v prid listu.
Pri vsaki obliki lista je treba vpoštevati dohodke in stroške. Če so dohodki visoki, je tudi oblika lista, oziroma forma lista, lahko obsežna. Pred vsem je treba poudariti, da bi niti $5.00 naročnine na leto od vsakega naročnika ne pokrivalo sedanjih stroškov pri listu. Proletarec se bi izplačeval s sedanjo narodni-no, če bi imel na podlagi računa, ki smo ga dobili nalašč za ta slučaj v tiskarni, najmanj 7,800 naročnikov. Vsakdo, ki čita angleške socialistične revije in liste, ve, da so v vednih finančnih zagatah, dasiravno je naročnina imenovanih listov sorazmerno precej višja kakor pa naročnina za Proletarca.
Stroški v tiskarni so se zadnje mesece znižali le za par dolarjev, za kolikor se je pocenil papir. Drugače so ravno tako visoki kakor v času največje draginje. Zadnja majska izdaja nas je stala v tiskarni $1,000.00; poleg tega smo imeli še stroške s klišeji, s tiskovinami, poštnino itd. Vse izredno delo pri tej izdaji je bilo opravljeno brezplačno in kljub temu bodo dohodki komaj pokrili izdatke. Ko bi bil Proletarec kak kapitalistini organ, bi bili gospodje v tiskarni bolj popustljivi, tako pa se nas tlači na vseh koncih in krajih.
Ako se povrnemo na staro formo, bi bili stroški nekoliko večji kot pa so za sedanjo formo s 16. stranmi in platnice, skupaj 20 strani. Ker pa večkrat za nekaj strani povečamo list, bi bili stroški za staro formo na osmih straneh približno enaki sedanjim
stroškom, morda nekaj dolarjev več na teden kot sedaj.
Prednost stare forme je v tem, da se jo lahko urejuje bolj bombastično in člankom se dajejo veliki naslovi. Tako delajo ameriški socialistični tedniki, k iso namenjeni izključno propagandi. Mnogi čitate-lji so zadovoljni s sedanjo formo lista, ker ga hranijo in nekateri ga dajo koncem leta vezati. Vezan letnik Proletarca v sedanji formi pa je krasna knjiga, ne samo po obliki, amipak tudi po čtivu, ki je v nji.
Glavno vprašanje za nas je, kako bi se Proletarcu pomnožilo število naročnikov. Upravništvo in uredništvo dela v ta namen kolikor največ more. V zadnjih par letih smo razposlali na tisoče agitatoričnih cirkularjev in podvzeli različne akcije, vendar pa odziv ni tak, kakršen bi lahko bil. Čikaški sodrugi in so-druginje so nam pri razpošiljanju pisem pomagali kadarkoli je bilo treba, kajti v sedanjih razmerah smo morali delati in delati, ako smo se hoteli ubraniti u-sodi, kakršna je doletela številne socialistične in druge radikalne publikacije.
Tudi upravni odbor ni enotnega mnenja glede forme. Sodrug upravnik smatra, da bi bilo agitator, jem ložje nabirati naročnike, ako bi se dalo Proletarcu staro formo. Urednik pa zastopa stališče, da je treba povečati list v sedanjem formatu, posvetiti mu ved časa za urejevanje in če mogoče, ga tudi ilustrirati. Revije imajo z vzgojevalnega stališča večjo vrednost, kakor pa listi na navadnem časnikarskem formatu. Vsi smo seveda zato, da se podvzame vsaka akcija, ki bi pripomogla k razširjenju Proletarca. U-rednikov komentar je, da nam ne ena ne druga forma ne bo pridobila novih naročnikov, ako ne bomo agi-tirali zanje. Agitacije pa je uprav v teh časih premalo. Brezbrižnost, ki se je naselila med velik del preje aktivnega delavstva, se pozna tudi v gibanju med slovenskim, odnosno jugoslovanskim delavstvom v Ameriki. K tej brezbrižnosti so pripomogli tudi nasprotniki vseh baž, ki so blatili list in organizacijo. Vse to so reči, ki jih bomo morali premostiti, p redno bomo v stanu razviti agitacijo, ki bo tudi vseskozi uspešna. Uprava lista bo delala, kolikor je od njene strani mogoče. Od vas, sodrugi, pa želimo kooperacije.
Vsi nasveti nam bodo dobrodošli. Karkoli so že vaša mnenja in karkoli so zaključki sej klubov, nam jih pošljite, bodisi za objavo v listu, ali pa kot nasveti bodočemu zboru JSZ., kadar bo na dnevnem redu pretresanje o našem glasilu.
Ob tej priliki priporočamo klubom in posameznim sodrugom, naj večkrat poročajo v Proletarcu o gibanju v naselbini. Ni potrebno pisati članke, ampak poročajte o delovanju kluba in o vseh takih rečeh, ki bi zanimale širši krog Proletarčevih čitateljev.
Nadalje, Proletarec ima v zalogi tudi razne knjige. Priporočajte rojakom, naj jih naročajo od nas, kajti ves eventuelni dobiček gre v prid listu. Navajajte društva, da oglašajo svoje priredbe tudi v Proletarcu; sploh, storite vse, da se ojača moralno in gmotno stališče tega lista.
Naznanjamo tudi, da bomo za leto 1922 izdali A., meriški družinski koledar. Za tekoče leto smo izdali rSehko vezanega in le omejeno število vezanega v platno. Cena je bila 75c in $1.00. Kdorkoli ima kaj pojma o knjigah, mora priznati, da je bil letošnji koledar vreden tega denarja. Kritiki v starem kraju so se o njem zelo pohvalno izrazili in dobili smo številne prošnje iz Jugoslavije in Primorske, da bi ga jim poslali, seveda zastonj, ker je tukajšnja cena za' staro-krajske razmere previsoka. Ustregli smo kolikor je bilo mogoče, kajti letošnji koledar je bil kmalo razprodan.
Od vas želimo izvedeti mnenje, dali nam priporočate za prihodnji letnik koledarja mehko ali trdo vezbo. Cena za trdo vezbo ne bo manjša kakor za letošnji koledar, to je $1.00. Vsak koledar nas je stal v tiskarni 40c, vezba v platno 28c za vsak koledar, potem pridejo v poštev stroški s pošiljanjem, znamke, zavijalni papir, tiskovine za reklamo, nekaj koledarjev se tudi izgubi, tako, da so stroški za vsak posamezen koledar navsezadnje precej visoki. Iz tega raz-vidite, da skušamo za denar, ki ga računamo za naše
publikacije, dati čim boljše in čimveč gradiva. Mali dobiček, kolikor smo ga napravili, je bil porabljen za kritje deficita pri Proletarcu.
Tudi za prihodnji koledar želimo kooperacije od vas. Lahko nam pomagate pri nabiranju oglasov in kadar izide, je odvisna uspešna prodaja od vas .
Klubom, ki žele imeti v prihodnjem koledarju svoje slike, naznanjamo, da lahko pripravijo v ta namen svoje fotografije. Za prostor in za klišej računamo malo svoto $20.00 za eno stran. Klišej pozneje na željo vrnemo klubu. Ravno tako dajo lahko svoje slike v Družinski koledar tista prosvetna društva, ki so naklonjena našemu gibanju.
Apeliramo na klube in na posamezne sodruge, naj od časa do časa organizirajo kampanje za nabiranje naročnikov Proletarcu. Res je, da so sedaj zelo neugodne delavske razmere, toda agitirati moramo vsaj toliko, kolikor je v danih razmerah mogoče. Skušajte razširiti list na ta način, da pridobite ljudi, da se ga naroče vsaj za 16 tednov. Naročnina v tem slučaju je $1.00. Ne zamudimo nobene prilike, ki se nam nudi za agitacijo.
Želimo, da pazno pretresete vse sugestije, označene v tem pismu. Od vseh bi radi izvedeli mnenja, od klubov kakor posameznikov, kar se tiče forme Proletarca, glede koledarja in druih stvari. Vse to bo imelo le dobre posledice za list in organizacijo.
Kdor želi kake informacije, naj nam piše, pa bomo radevolje odgovorili.
če hočemo učvrstiti naše gibanje, moramo biti med seboj v tesnejših zvezah. Mi moramo biti poučeni o vsem, kar se godi v naselbinah in je v zvezi s socialistično propagando. V raznih krajih delujejo nasprotniki in ker intrigirajo prikrito, nam njihovo razdiralno delo ni poznano. Vaša dolžnost je, da vse nasprotnike, pa naj se skrivajo pod kakršnokoli krinko, razgalite javnosti. Čas za toleranco je minil. Boj in delo je naša dolžnost do socializma.
V	naselbinah, v katerih ni aktivnih zastopnikov za Proletarca, naj klubi skrbe, da nominirajo enega ali drugega, ali pa tudi več sodrugov, ki bodo skrbeli za razširjanje Proletarca. Ob enem pa naj se na vsaki klubovi seji apelira na članstvo, maj agitira za pridobivanje naročnikov Proletarcu.
Sodrugi, upamo, da bo to pismo našlo med vami pravilen odmev in v tej veri vas pozdravljamo.
Naprej za socialistični tisk in socialistično organizacijo.	__
Za uredništvo, Frank Zaitz; za upravništvo, Chas. Pogorelec; za tajništvo, F. J. Ale&h.
IZ UPHAVNIŠTVA.
Za zastopnike lista sta se prijavila sodruga Jerry Alesh iz Clevelanda in Frank Martinjak iz Johnston Cityja, 111. Sodruge in somišljenike opozarjamo, naj sodelujejo z njima, da se naš tisk čimbolj razširi.
V	naselbinah, kjer Proletarec še nima zastopnikov, naj se priglasi za ta posel kak somišljenik, kateremu je pri srcu obstoj in napredek delavske literature.
Iz Gross, Kans., poroča sodrug John Kunstelj, da so mednarodni delavski praznik prvi maj obhajali na zelo lep način, dasi so jim vremenski bogovi delali razne neprilike. Pri tej priliki so se spomnili tudi na svoje bojevno glasilo Proletarca z malo svoto, katera je izkazana na drugem mestu.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRI A, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kreise, 396 4th An.
Kdo je še slišal, da morejo biti ovce složne z volkovi? Ali volk je popolnoma složen z ovco, kadar jo požre.
		
Slov. delavska		podporna zveza
Ustanovljena dne 20. avgusta 1908.		Inkorporiruia 22. aprila 1908 v državi Pena.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKE: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 2, Bes 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCI6, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj. ANDREJ VTDRIOH, R. P. D. box 4, Johnstown,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Aye., Cleveland, O.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAjt, R. P. D. 2. Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOE.: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Are., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GR08EU, 885 137th St., Cleveland. O.
POROTNI ODBOR Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPCIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 S. 14th St., Springfield, III
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, m.
Cenjena druStva, oziroma njih uradniki, so uljudno proSeni pošiljati vse dopise naravnost na jrlavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovijajo: Bias Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom* naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnji popravi.
ZAKAJ JE V. REDNA KONVENCIJA S. D. P. Z. SUSPENDIRANA.
Iz gl. urada SDPZ.
Kratko odgovorjeno: Ker je združenje s SNPJ. z&sigurano.
S tem odgovorom se pa članstvo gotovo še ne zadovolji. članstvo hoče biti zagotovljeno, da je temu tako in želi vedeti koliko časa bo vzela izvedba združenja. Vsled tega hočem navesti nekoliko tozadevnih dejstev.
Koncem meseca marca smo prejeli obvestilo, da je odvetnik združevalnega odbora prejel odobrenje združenja po zavarovalninskem komisarju države Pennsylvanije in je na delu za predložitev zdr. pogodbe zavarovalninskemu uradu države Illinois v svrho odobrenja. Isti čas je bilo nekaj gl. odbornikov mnenja, naj bi se konvencijo suspendiralo ,ker smo bili gotovi, da bo zdr. pogodba v državi 111., odobrena. Prišli smo do zaključka, da je boljše, ako suspendiranje konvencije odložimo do časa, ko je odobrenje pogodbe faktično izposlovano s čemer je organizacija
pripravljena za vsak slučaj; to je privedlo glavnega predsednika, da je v listih naznanil, da bo MOGOČE konvencija še preklicana.
Pxazmere so nanesle, da ni bilo mogoče izposlova-ti odobrenja zdr. pogodbe do dne 26. aprila o čeme' smo bili obveščeni brzojavnim potom.
Glavni predsednik je vedel, da ako se konvencija vrši kot določeno, ne bi ista mogla nič definitivnega ukreniti glede združenja, ker ne bi bilo mogoče pravočasno pripraviti vsega gradiva za uspešno akcijo. Vsled tega je tudi dvomljivo ,ako bi bilo mogoče konvenciji pravilno ukrepati glede sprememb pravil. Iz teh razlogov je bila konvencija v mesecu maju t .1. smatrana za brezpomembno.
Najboljše je seveda bilo konvencijo suspendirati, ker pa ni preostajalo časa za sklicavanje seje gl. odbora, je gl. predsednik sporazumno z nekaterimi gl. odborniki suspendiral konvencijo o čemer je delegate obvestil deloma brzojavnim in deloma pismenim potom.
Na mestu konvencije se tekoči mesec vrši seja gl. odbora in ob enem seja z združevalnim odborom SNPJ. katere se bo udeležilo tudi nekaj gl. odbornikov SNPJ. Ta seja upamo, da bo zamogla rešiti vse predpriprave za združenje, na kar se bo tudi uvidelo ali bo samostojna konvencija SDPZ potrebna ali ne. Ako bo razvidno, da je samostojna konvencija SDPZ potrebna, bo ista v kratkem sklicana s že izvoljenimi delegati.
Glasom poročil odvetnika združevalnega odbora bo mogoče združenje izvršiti v par mesecih (nekako ob enem s SSPZ. katere združenje s SNPJ. je tudi postavno odobreno) in prva konvencija združene organizacije se bo lahko vršila še tekoče leto.
Kakor rečeno nam bo šele po seji gl. in združevalnih odborov mogoče določno poročati o zadevi. Gornje poročam le kolikor je razvidno iz raznih pismenih poročil o združevalnem delu za katera pa ne moremo pričakovati, da bi bila popolna.
Toliko članstvu začasno v uvaževanje.
Bias Novak, tajnik.
Naši "prijatelji".
"Glas Naroda" že dolgo ni več glasilo SDPZ. to vsled tega je razumljivo, da ne objavlja zvezinih zadev, vsaj v prid zvezi ne. Večkrat pa se opazi, da vseeno privošči kako besedo organizaciji, če že drugi ne, pa "zgaga".
Ker sem opazil, da G. N. priobči tudi kakšen oglas, ki se nanaša na zvezo ali kako njeno društvo, za katerega vtehino je vsekakor odgovoren oglašalec, sem se tudi jaz privatno namenil dati vrlemu listu nekaj zaslužiti. Dne 12. aprila t .1. sem na G. N. poslal sledeči oglas-	♦
OGLAS.
Neki slovenski list je vedno pripravljen obrekona. ti upravo Slovanske Delavske Podporne Zveze s sedečem r Johnstownu, Pa.
Poleg vsega obrekovanja se pa izraža, da ne mara nič več imeti opravka s to organizacijo.
Gospodi uredništva istega lista želim obilo zabave--čas do konvencije je kratek, kjer se bo prera-
hljalo vso gnilobo in brez dvoma obračunalo s šovinisti.
Mimogrede naj omenim, da je S. D .P. Z. na zdravi podlagi, (kur nekatere bode) in še na boljšem bi bila, ako bi sploh nikdar ne imela opraviti s koristo-lovskim listom.
Bias Novak.
Cenjeno upravništvo Glas Naroda:
Blagovolile gornji oglas priobčiti v vašem cenle-netn listu in mi pošljite račun. Ob enem mi blagovolite naznaniti, koliko bi oglas veljal za priobčanje ta dobo dveh tednov.
S spoštovanjem,	Bias Novak.
Pričakoval sem račun za gori navedeni oglas, in ako ne zaupa, da bo dobil svoto, sem pričakoval zahtevo, da se oglas plača naprej. Ker pa je upravn. G. N., toliko prijazno, da mi niti ne odgovori, objavljam oglas
na tem mestu, da zamore članstvo SDPZ, presojati vzroke, zakaj G. N. plačanega oglasa gotove vsebine ne priobči, medtem, ko na drugi strani vedno zahrbtno grize pošteno organizacijo, ki je grešila le v toliko, da se zaveda svojega posla in da hoče vršiti svoje naloge brez zunanjih diktatorjev.
Svoječasno sem čul, da je G. N. obljubil, da bo priobčil vse dopisovanje med gl. uradom SDPZ, in G. N. Zakaj ne izvrši te grožnje? Cemu rajše zbada in gri-ie, prav po zgagarsko.
Pričakoval sem, da se G. N. res ne bo več utikal v posle SDPZ. in bo ostal pri svoji obljubi, da se ne bo ulikal v zadeve te organizacije.. Ker pa ne more prebili brez spodtikanja v zadeve, s katerimi nima niče-sa- opraviti, naj na tem mestu izrazim, da SDPZ., ni Se tako daleč in niti ne bo, da bi se pustila voditi kakim zgagarjem kar na "long distance".
Toliko v pojasnilo posebno onim, ki še vedno slede zgagariji med našim narodom, in onim, ki so želeli nekaj odgovora na vedno spodtikanje G. N. napram SDPZ. in njeni upravi.
Bias Novak, Johnstown, Pa.
RAZPRAVE IN DOPISI S. D. P. Z.
GREENSBURG, PA. — Društvo Gorjanski hrib, it. 91, SDPZ, zahteva, da se odvzame moč glede združevanja s kako drugo podporno organizacijo bratu John Prostorju, gl. predsedniku SDPZ,. in sicer iz sledečih razlogov:
1.	Ker br. Prostor kar na svojo roko mešetari in združuje SDPZ. z SNPJ., brez vednosti gl. odbornikov SDPZ.
2.	Ker je br. Prostor preklical 5. redno konvencijo SDPZ, po lastni iniciativi brez vednosti gl. odbora SDPZ., iz strahu, da bi 5. redna konvencija zavlekla idruženje za nedoločen čas.
3.	Ker br. Prostor deluje sporazumno z g. Alešem z vso naglico, da bi se sklicala združevalna seja kskor hitro mogoče, četudi v prisotnosti štirih ali petih oseb; od svoje strani pa je pooblastil samega sebe in Je enega gl. odbornika SDPZ., drugim pa menda ni potreba kaj vedeti o tem. Da tako hiti, je vzrok, da ga ne bi članstvo SDPZ., prehitelo in bi s tem naletel na odločen odpor.
4.	Naše društvo zahteva, da se skliče 5. redna konvencija v najkrajšem času in reši vse zadeve po volji Članstva. Kadar pride do združenja, je potrebno da vemo pri čem da smo in pod kakimi pogoji se bomo združili.
5.	Ker se je br. Prostor sam izrazil, da ga je delo glede konvencije in združenja napravilo nervoznega, je boljše, da se mu odvzame absolutno moč v SDPZ.
Apeliramo na društva SDPZ., kakor tudi na posamezne člane in članice, da podpirajo to našo zahtevo. Slvar je nujna, kajti br. Prostor lahko pride vsaki čas v Johnstown, pa preseli urad v Chicago.
Louis Lindich, predsednik; Joseph Sume, tajnik; Frank Pire, blagajnik. (Pečat društva.)
POZIV NA KONFERENCO.
FRANKLIN, KANS. — Naznanjam društvom . SDPZ., ki spadajo pod skupno zastavo v Franklinu, da se vrši letna, oziroma dvoletna seja zastavnega odbora dne 29. maja točno ob 2. popoldne v Krenkarjevi dvorani. Vsi društveni odborniki in zastopniki so vljudno naprošeni, da se udeleže te konference. — Bi-h so časi, ko smo zborovali po štirkrat na leto, ali danes smo tako daleč prišli, da se odborniki in zastopniki ne udeležujejo niti letne seje. Vzrok je menda v tem, ker ni več denarja v blagajni. — Apeliram na vse prizadete, da pridejo polnoštevilno na to sejo in ako se v resnisi ne zanimate več za zastavo, jo lahko damo m dražbo.
Z bratskim pozdravom, Frank Kovačič.
Priporočilo.
Ker je možno, da se pojavijo kaki dopisi, ki so bolj plod nejasnosti in nesporazumov kot kaj drugega, bi bilo dobro, da gl. odbor SDPZ. imenuje poseben tiskovni odsek, kateremu bi se izročilo vse take dopise v presojo. Za tiste dopise in kritiko, ki bi jih objavil, bi jim lahko dodal ob enem tudi svoj komentar, tako, da bi članstvo lahko dobilo vsa potrebna pojasnila v eni in isti izdaji. Priporočljivo je to raditega, ker se na ta način omeje nepotrebna vzrujanja pri društvih. — Ured. glasila.)
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH S. D. P. Z. ZA MESEC APRIL 1921.
fit. 2. Sprejeti s prestopnim listom: Anton Medv«iček, 5861. Ivan Biber, 886. Terezija Beber, 8537. St. 3. Nazaj sprejet: Štefan Koren, 11516. št. 5. Pristopili: Angelo Merli, 12116. Rafael Calvetti, 12115. Ivan Janezič, 12114.
St. 7. Zopet sprejet: Matevž Polanšek, 7654. Sprejet s prestopnim Estom: Anton Sesler, 8352.
št. 9. Suspendiran: Milan Kočevar, 11635. Št. 10. Suspendirana: Josip Kramar, 5359. Edvard Za-lokar, 3100. rtan: Franc Pave 11480.
Št. 13. Suspendiran: Louis Hribar, 379. Črtana: Barbara Shilling, 11356.
št. 14. Pristopil: Maryin Grmek, 12124. Zopet sprejet: Jakob šumar, 11815. Suspendovani: Ivan Furlan, 2156. Louis Sajko, 3010. Anton Barak, 11537. Črtan: 1405.
Št. 18. Suspendovana: Martin Peršin, 10563. Anton Peršin, 10576.
št. 22. Suspendovan: Ignae Turk, 1378. Odstopila: Emilija Banko, 9183. Louis Zokal, 3869.
Št. 23. Pristopila: Ivan Kogoj, 12125. Frančiška Bar-tolj, 12126. Suspendovan: Franc Krištof, 11958.
fit. 24. Zopet sprejet: Josip Lončar, 9672. Suspendovana: Mihael Petričič, 11738. Angelo Bankič, 11679. Št. 26. Pristopil: Silvester Golčar, 12140. Št. 29. Sprejet s prest, listom: Anton Tauželj, 7705. fit. 30. Zopet sprejeti: Marija Jordan, 3080. Mihael Str-gar, 10489. Roza Mosenik, 11973. Louis Hacin, 10530. Ivan Cremošnik, 10535. Suspendovan: Ivan Siler, 10499.
št. 33. Zopet sprejeta: Ivan Bonač, 11694. Ivan Bonač, 9541.
fit. 35. Pristopil: Frane Kerhin, 12118. St. 38. Pristopil iz mlad. oddelka: 12119. Zopet sprejet: Anton Belčky, 6106. Suspendovana: Jos. Berus, 8667. Adolf Mamulek, 11154.
fit. 39. Zopet sprejet: J. Mohorič, 5816. Suspendovan: Mat. Hauptman, 5492.
št. 41. Zopet sprejeti: Frank inkovec, 9069. Fr. Jert, 11798. Ivan Konte, 9084. Martin Firem, 5134. Črtan: Ivan Plut, 11138.
št. 42. Suspendovan: Frank Kristan, 716. Črtan: Franc Blatnik, 9968.
Št. 45. Suspendovan: Karol Smit, 9780. išt. 47. Zopet sprejeti: Ivan Peldon, 4494. Ber. Peldon, 6214. Walter Cehanovič, 11387.
št. 50. Suspendirani: Ivan Hrvat, 2100. Martin Der-novšek, 9343. Rud. Blazič, 9283. Rud. Korač, 9276.
Št. 51. Zopet sprejeti: Anton Kernc, 9042. Ciril Svetlin, 6689. Marija Skerl, 9053. Suspendovani: Anton Lesko-vee, 8983. Jos. Terska, 9045. Mat. Jerala, 6285.
Št. 56. Sprejeti s prestopnim listom: Anton Gerl, 5764. Jos. Smodič, 2962. Ivana Smodič, 11300. Suspendovana: Ivan Bent, 4613. Boštijan Kraje, 4551.
št. 60. Suspendovana: Matija Cuk, 8671. Jak. Frank, 8695.
št. 62. Pristopila: Ivana Frankovič, 12121. Suspendovani: Julija Jenko, 6205. Ivana škufca, 4781. Mary Brolih, 5297. Mary Urbas, 2797. Frančiška Juratovec, 6346. Frančiška Okorn, 3908. Zala Bogovič, 6366. Neža Strnad, 11860.
št. 64. Zopet sprejet: Vincenc Kmetec, 3837. Suspndo-vana: Ivan Vodovnik, 11244. Josip Jenič, 7890.
št. 65. Sprejet s prest, listom: Frank Rotter, 10496.
št. 66. Suspendovan: Jos. Cokel, 10413.
fit. 69. Paul Udorovič, 8001.
St. 75. Sprejet s prest, listom: Jos. Lavrin, 1079.
Št. 78. Sprejet s prest, listom: Stefan Koren.
St. 82. Zopet sprejeti: Albert Poterpin, 11909. Mary Poterpin, 11040. Mary Braty, 11067. Franc Poterpin, 1090. Sprejeta s prest, listom: Marija Žagar, 10433. Ivan Žagar, 10450.
St. 87. Sprejet s prst. listom: Jos. Adamlje, 11916. Su-spendovana: Mat. Strova, 9749: Louis Napotnik, 6039.
St. 89. Suspendovan: Jos. Samsa, 11548.
St. 95. Črtan: Matija Jurišig.
St. 98. Suspendovan: Franc Mali, 12099.
St. 99. Pristopil: Richard Stolting, 12136.
6t. 100. Suspendovan: Ivan Klemene, 11963.
St. 102. Pristopil: Jos. Kramar, 12127. Suspendovana: Frank Bratkovig, 11478. Frances Karnič, 8874.
St. 104. Pristopila: Marjeta Osolnik, 12111. Zopet sprejet: Urban Ahac, 6681.
St. 108. Suspendovan: Mile Draženovig, 10102.
ISt. 112. Suspendovan: Voytus Albert, 11440.
St. 114. Suspendiran: Franc Kastelic, 7517.
St. 117. Pristopili: Josipina Seidl, 12130. Gert. Czehar-ska, 12129. Martin Kotnik, 12131. Zopet sprejt: Lovro Tau-
čar, 7121. Suspendovana: Louis Plut, 11590. Ivan Suhadol-nik, 7258. Črtan: Mihael Turk.
Išt. 124. Pristopil: Blaž Starman, 12128. St. 126. Zopet sprejeta: Ivan Koporc, 6S05. Anton Kuž-nik, 6956. Suspendovani: Frane Carman, 6959. Jos. Fajdiga, 6815. Fr. Oven, 6804. Ivan Zaman, 10548. Andrej Zupan«, 6821. Louis Grebnar, 3250. Franc Zagorc, 8977. Franc Na-gode, 6797. Jakob Kropar, 6950. Črtana: Ivan Erjavec, 6827. Jožefa Habijan, 6826.
št. 128. Suspendiran: Anton Mrgole: 11691. St. 131. Suspendiran: Louis Srebrnak, 7907. št. 139. Pristopila: Andrej Kežman, 12138. Mike Ma rovig, 12137.	1
št. 142. Zopet sprejeta: Ivan Lipig, 8095. Amalija Lipig, 8074. Umrla: Ivana Potisek, 8085.
št. 146. Sprejet s prest, listom: Frane Hren, 8345. Št. 150. Pristopil: Jos. Paučnik, 12139. St. 151. Pristopil: Franc Znidaršig, 12123. Št. 152. Suspendovan: "Vinko Horvatig, 1119. , Z bratskim pozdravom
Bias Novak, gl. tajnii.
Finančno Poročilo med Krajevnimi Društvi in Glavnim Uradom S. D. P. Z.
ZA MESEC APRIL 1921.
Štev.	Društvo Društvu
društva	uplačalo izplačeno
	1.....$ 205.38 ----$ 164.00
	2..........140.28 ....	77.00
3. .... 134.55 ________39.00
	4..... 113.42 --------57.00
	5..... 170.08 --------62.00
	6..... 21.57 --------—.—
	7..... 121.74 ________525.00
9..... 66.50 --------—.—
10..... 120.46 ________209.00
11. .... 120.50 ________23.00
1	2..... 29.14 --------26.00
1	3..... 107.72 --------517.00
1	4..... 88.72 ________190.00
1	5..... 59.06 --------17.00
1	6..... 24.21 ________254.00
1	7..... 29.53 --------—.—
1	8..... 113.32 --------34.00
20	..... 41.55 ________65.00
2	1..... 62.81 ________151.00
2	2..... 154.78 ________553.00
2	3..... 295.19 ________209.00
2	4..........97.26 ....	84.00
2	5..... 198.96 ____ 14.00
2	6..... 93.41 ________—.—
2	7..... 26.83 --------—.—
29..... 80.83 ________—.—
30. .... 158.33 ________130.00
3	1..... 16.11 --------——
3	2..... 44.63 ____ —.—
3	3..... 117.24 ____ 40.00
3	4..... 64.87 ________—.—
3	5..... 129.17 ________135.00
3	6..... 121.72 ________165.00
3	7..... 35.96 ---- —.—
3	8..... 203.22 ____ 58.00
3	9..... 37.42 ________109.00
4	0..... 55.82 ____ 55.00
4	1..... 227.58 ____ 42.00
4	2..... 98.05 ____ 10.00
4	3..... 19.26 ---- —.—■
4	4..... 62.64 ---- —.—
4	5..........91.90 .... 84.00
4	6..........24.91 .... —.—
4	7..........77.10 .... 30.00
4	8..... 41.27 ---- — .—
5	0..... 203.65 ____ 250.00
5	1..........241.70 .... 102.00
53! " . .	26^0 "... 56.00
5	5..... 20.94 ---- 23.00
5	6..... 284.40 ---- 81.50
Štev.	Društvo	Društvu
društva	uplačalo	izplačeno
57.....	14.69 . .	—.—
58.....	26.90 ..	25.00
KQ	56.01 .. 244.53 ..	__ _
60.....		361.00
61.....	55.59 . .	28.00
62.....	102.34 ..	—.—
fi^	6.72 .. 97.20 ..	___
64.....		!! 695.50
65.....	57.22 ..	120.00
66.....	127.11 ..	197.00
67.....	49.90 ..	34.00
68.....	96.93 ..	55.00
69.....	47.85 ..	—.—
70.....	28.28 ..	-■.——
71.....	55.91 . .	26.00
7 9	61.70 .. 82.41 . .	___
73.....		—.—
74.....	20.83 . .	—.—
75.....	21.43 ..	—.—
76.....	18.48 <«»	Marec in april)
78.....	32.32 . .	—.—
79.....	132.38 ..	10.00
80.....	27.98 ..	50.00
81.....	53.22 . .	71.00
82.....	121.52 . .	567.00
83.....	55.84 ..	90.00
84.....	30.38 . .	66.00
85.....	•37.46 . .	30.00
86.....	45.72 . .	120.00
87.....	2312 ,	14.00
88.....	60.04 ..	104.00
89.....	42.05 ..	62.00
90.....	39.47 . .	224.00
91.....	68.67 . .	32.00
92.....	83.59 ..	157.00
93.....	37.88 . .	83.00
95.....	33.66 . ,	—.—
96.....	.34.25 . .	—.—
97.....	31.60 . .	28.00
98,	26.38 . .	16.00
99.....	65.30 . .	—.—
100.....	246.03	103.00
101.....	57.25 ..	—.—
102.....	43.04 .	110.00
103.....	15.85 . ,	—.—
104.....	56.69 .	—.—
105.....	72.21 . ,	42.00
106, . . .	43.87 .	52.00
107.....	70.39	—.—
108, , . .	100.23 .	83.00
109. . . .	52.32 .	504.00
110.....	21.27 .	—.—
111. . . .	75.41 .	36.00
112. ...	61.66 .	64.00
114	21.12 .	52.00
116. ...	110.68 .	88.00
117, . . .	337.29 .	128.00
118:____ 33.25 ________33.50
11	9..... 34.59 ________50.00
12	0..... 60.52 --------—.—
12	1..... 70.01 ________—.—
12	2..... 41.02 ________— .—
12	3..... 91.39 --------49.00
12	4..... 51.41 ________— .—
12	5..... 66.55 ________43.00
12	6..... 283.64 ________325.00
12	7..... 33.11 --------— -
12	8..... 103.49 ________532.00
13	0..... 145.04 ________126.00
13	1..... 66.26 ________232.00
13	3..... 41.11 --------36.00
13	4..... 62.23 --------—.—
13	5..... 12.58 ________—.—
13	6..... 12.30 --------— .—
13	8..... 22.27 ________——
13	9..... 116.47 ________— .-
14	0..... 26.06 --------—.-
14	1..... 52.27 ________161.00
14	2..... 63.85 ________146.00
14	3..... 52.07 --------—.—
14	4..... 57.48 ________60.00
14	5..... 128.80 --------31.00
14	6..... 42.93 ________50.00
14	7..... 77.25 ________104.00
14	8..... 37.30 ________850.00
14	9..... 51.14 ________20.50
15	0..... 60.63 --------47.00
15	1..... 104.59 ________112.00
15	2..... 88.12 ________68.00
15	3..... 41.63 --------—.-
15	4..........75.74 ....	14.00
15	5..... 38.93 ________64.00
15	6..... 15.13________36.00
Skupaj ..$11,223.82 ____$12,358.00
Z bratskim pozdravom,
Bias Novak,
gl. tajnik.
Ne odložite "Proletarca" preje, dokler ga temeljito ne prečitate. Ne izgovarajte se, da list ni zanimiv. -Seveda, učenje je utrudljivo. Toda, če hočete pridobiti nekoliko globokejše znanje o socializmu, te daj morate čitati razprave in član ke, kot jih prinaša "Proletarec" Čitanje šund romanov ni utrud ljivo; toda tudi izobrazbe ne boste našli v njih.
Med sovjetsko Rusijo in Nemčijo je sklenjen preliminarni trgovski dogovor, ki je stopil v veljavo 6. maja. Ta dogovor bo veljaven, dokler se ne iz-gotovi trgovska pogodba. Dogovor določa obnovitev trgovskih zvez na podlagi medsebojnega sporazuma in kooperacije v interesu obeh dežel. V Rusiji se nastani nemška trgovska komisija in v Nemčiji ruska, ki pa ne bosta smeli vršiti nikakršne propagande. Ob tej priliki je bil sklenjen tudi dogovor za izmenjavo vojnih jetnikov, ki se pe nahajajo v Rusiji, oziroma v Nemčiji.
Franjo Halauš
Moderna
Krojaška Delavnica /J
tU.
Izdelujem obleke po meri, čistim in popravljam.
DOBRA IN TOČNA POSTREŽBA.
1803 S. Throop St., Chicago, 111.
TEL. CANAL 1395
vendar en korak napredka. Samo delo ustvarja in 700,000 delavcev bo v teku nekaj let zgradilo mnogotere koristne naprave.
V	evropskih deželah je bila obvezna vojaška služba in ljudje so bili tega tako navajeni, da se niso niti mučili s vprašanji, če je to potrebno ali nepotrebno. Ko je prišla vojna, so uveljavljali še razne druge obveznosti.
V	Bolgariji pa uvajajo obvezno delo za državo. Zakon za obvezno delo je bil sprejet v sobranju že pred enim letom. Vsak moški, ko dopolni 20. leto, bo moral delati za državo eno leto, ženske pa šest mesecev. Nikomur ne bo dovoljeno, da se izseli, predno ne bo zadostil tej dolžnosti. Bolgarska armada "prisilnih" delavcev bo štela okoli 700,000 oseb. Vposljeni bodo pri gradnji predorov, cest, prekopov, javnih zgradb itd. To je .vsekakor pametnejše, kakor pa prisilna vojaška služba, ki prinaša državi ogromne stroške pa nikakih koristi. Kar uvaja Bolgarija, še ni socializem, ampak je
S 16. majem se znižajo plače delavstvu v jek-larnah za 20%. Prizadetih je od 150,000 do 175,-000 delavcev, povprečno bo znižana plača vsakemu delavcu za $1.40 na dan, kar bo prihranilo jeklarskemu trustu 150 miljonov dolarjev na leto. Ameriško delavstvo se polagoma vrača v "normalne" razmere, kar se tiče plač. In tudi, kar se tiče brezposelnosti. Duševno pa je ameriško delavstvo vedno v "normalnem stanju" in to je za Garyja, Morgana in druge bogataše velika tolažba.
Delavstvo v jeklarnah bo sprejelo znižanje z molčečim protestom, ker mu drugega ne preostaja. Njihova strokovna organizacije je prešibka, da bi mogla pričeti s stavko, ki pa bi bila v sedanjih razmerah tako ali tako izgubljena. Unijski voditelji jeklarskega delavstva pa obljubljajo, da se vrše priprave za stavko jeklarskega delavstva, ki bo, kadar izbruhne, največja v zgodovini industrije.
Vzrokov za stavko je dovolj, kajti dvanajstur-ni delavnik je še vedno mora, ki tlači delavstvo v ameriških jeklarnah. Če ne bi bilo nobenega drugega. vzroka za stavko, je že ta dovolj.
Delavstvo ima velikansko moč. v tem, da, se je ne zaveda.
Nesreča je le
Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač
Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času.
JOSIP PA VLAK, lastnik,
1814 So. Throp St. Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
POROČILO O RAZPECANIH ZNAMKAH J• S« z*
za mesec april 1921
s I
o
Mesto
■s S
X g
a 8
II
■2J3
P B
d.S rt
•S
Q a
C>N y > 3 rt
i- O S
Ark., 111..
Iowa Kan-Ohio, Ohio, Pa..
Ft. Smith_________
East Moline........
Chicago—20______
Nokomia..........—
Springfield__________
Chicago 1...........
Pullman..............
Waukegan----------
Auburn..............
Madrid.............
Gross____________
Cleveland............
Glencoe______________
Luzerne...............
Forest City..........
Herminie............
Avella...............
W. Newton__________
Green sburg_______...
Hostetter............
Irwin__________________
Lawrence---------
Sygan................
Bon-air............—
Moadowlands-----
11
17 33 31 12 30
6 6 30
5
6 60 10
18 6
27 22 22 9 21 14 68
27 49
28
4
3
13
3
4 20
S 4.90	S 1.50
6.15 .........
9.90 ..........
13.85 __________
3.60 __________
9.90 _________
2.85 ..........
1.80 ..........
9.00	18.40
1.50	.50
1.80	.60
18.00 ..........
3.35	7.10
5.40 _______
2.50 ________
9.85
9.05 ..........
6.60
2.70 _____
7.70 ..........
11.20 ________
20.40 ..........
8.10 _______
16.40 ' ..........
8.40	35.10
$ 1.87
23.00 .62 .75
~8~87
43.87
Totals..............568
«194.00
»63.20
$78.98
Rednih znamk razpečanih.............................
Dualnih znamk razpečanih 64 parov je.......
Skupaj_________________________
Konvenčnih znamk razpečanih....................
__________ 568
............. 128
____696
_________ 131
=1lllllllllllllllillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIll=
Naznajam bratom = Slovencem, Hrva- = torn in Srbom, da % sem odprl moderno =
KROJAŠKO I DELAVNICO I
Izdelujemo vsakovrstna	E
moška in ženska obla-	=
čila, čistimo, likamo in	= popravljamo.
Izdelujemo tudi sokolske	=
kroje in nabavljamo so-	= kolske potrebščine.
Solidno delo, cene zmer-	E
ne. Slavnemu občinstvu	=
se priporočam v naklo-	= njenost.
Frank Novosel
KROJAČ
= 1113 W. 18th St
Chicago, Illinois I
siH<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
POSLEDNJA ZADNJA STRAŽA.
Ob času krimske vojne so bile francoske in angleške čete pred Sebastopolom uničene od mraza in bolezni. In car Nikolaj, ko je gledal na vrste svojih slabotnih nasprotnikov, je rekel: "Še dva generala se bosta bila za mene, general Janvier in Fev-rier (Januarij in Februarij)!" Carska Zima je še sedaj grozna borilka. Pa če tudi je nje usoda zapečatena, ona sklicuje svoje poslednje zadnje straže, ledeni veter, meglo in slano, in vojuje svoje poslednje majske boje. če hočete preživeti podobne dneve brez poškodb, morate skrbeti za normalno funkcijo vaših črev. Če je želodec v dobrem stanju, potem ima celotno telo potrebno moč, z dovolj velikim odporom. Trinerjevo grenko vino je neprecenljivo za ta namen. Ono izčisti drobovje in vspostavi normalne razmere v telesu. Držite tudi Trinerjev Cough Sedative za prehlad in Trinerjev Antiputrin za vnetje grla, kakor tudi Trinerjev Liniment za nevrlagične in revmatične bolečine. Vsa ta. zdravila lahko dobite v vseh lekarnah in trgovcih z zdravili in so zelo priporočljiva posebno sedaj v tem mesecu.
Dvema gospodarjema se ne more služiti. To je dejal že Jezus, če se sveto pismo ne moti. Torej tudi ni mogoče služiti kapitalizmu in ljudstvu ob enem.
Kdor ima vsega preveč, ne pozna socialnega vprašanja. Zato pravi, da ga ni.
ANTON KARA
1161 W. 18th St.
CHICAGO, ILL.
Trgovina s čevlji
V zalogi potrebščine za čevljarje.
CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA
Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost
ANTON KARA
Kdor odreka delavstvu boljši materielni položaj, mu brani višjo
kulturo. Kapitalizem, ki peha delavstvo v materialno bedo, je torej protikulturen.
66
99
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospodin ske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $3.00 na leto, za pol leta $1.50. Naroča se pri "Čas", 1037 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
Knjig v vrednosti za $6 pošljemo samo za $5. Ci-tajte oglas na drugem mestu v tej izdaji.
\ Največja slovanska tiskarna v Ameriki^l
JE_
Narodna Tiskarna
2142-2150 Blue Island Avenue
CHICAGO, ILL.

1\/[I tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Polj-skem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" sc tiska v naši tiskarni.
.J
deeee
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank Černe
6033 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio
0
Ok) ell
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medalj onfike. itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plodi slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri se Vam posije brezplačno.
Najboljše blago.	Najnižja cone.
J L
dbeibi
nc
J
E
eld
?
CHASE PHONOGRAPH
Prodajamo gramafone katere izdelujemo v lastni tovarni
Naši stroji so okusno izdelani in dajemo zanje garancijo.
Preje, predno kupite gramafon, pridite in si oglejte naše stroje.
FRANJ0 PUHARIC
__lastnik
1332 West 18th St	Chicago, 111.
NAROČITE!
Za $5.00 pošljemo sledeče knjige:
Anfisa, drama v štirih dejanjih, spisal Leonid Andrejev; cena 60c;
Za staro pravdo, spisal Fran Erjavec, cena 60c;
Svetovna vojna in odgovornost socializma, Et-
bin Kristan, cena 80c;
V novo deželo, Etbin Kristan, cena 30c;
Katoliška cerkev in socializem, cena 30c;
Don Correa, roman, cena 30c;
Jug, zgodovinski roman, 616 strani, vezan v platno, cena $1.60;
Vitez iz Rdeče hiše,
zgodovinski roman, 504 strani, vezan v platno, cena $1.50; skupaj $6.00. Vse te knjige vam pošljemo za $5, poštnine prosto. Naročila pošljite Prole-tarcu.
Izšla j« nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DR2AV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poleg slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu.
Oglašajte priredbe vaših klubov in društev tudi v Proletarcu. Ako jih oglašate v drugih listih, zakaj jih ne bi tudi v Proletarcu, ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.?
_
Telefon Canal 4340
Jugoslovanska trgovina s cvetlicami
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, 111.
Med Throop in Blue Island Ave.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
S
Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico
Božidar Knafl
1313 West I9th Streit
Chicago, 111. Cene zmerne delo trpežno in lični Popravljamo, čistimo in likamo
Kadar...
Kadar mislite na potovanje t stari kraj;
kadar želite poslati svojim stv rokrajskim sorodnikom, prijat*. (jem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug po«! ? starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK
70=-9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
JOSEPH C. WILIM0VSKY
Solidno blaffo po zmernih cenah
1840 BLUE ISLAND AYE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60
Solidno blago po
NajstarejSa zlatarska trgovina na Blue Island Ave.
V PINETOWN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE:
A. H. SKUBIC & CO.,
N. Carolina.
cenik knjig
ki jih ima v zalogi Proletaree: v Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
Moje življenje. (Ivan Cankar)....................
Niša leta, (Milan Pugelj) ........................
Vladar, (Niceolo Ma«hiavelli) ......................
Krpanova kobila. (Joe. C. Oblak)....................
Mimo življenja, Ivan Cankar) vezana v platno......
Zapiski Tine Gramontove, (Vlad. Levstik) vez. v plat. Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno..
Kmečke povesti. (Florijan Golar)....................
Tllnjeva repatica. (Vladimir Levstik), dva zvezka «
dveh vezanih knjigah ..........................
Zajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana
v platno......................................
Anfisa. (Leonid Andrejev), drama v Štirih dejanjih... Jnrklca Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360
strani, broširana 90c, vezana v platno............
Jug. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 atrani,
broširana $1.10, vezana v platno.................
Vitei iz Bdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana
v platno...........................'...........
Udovica, (I. E. Tomič), povest, 830 strani, broširana
90c, vezana v platno............................
Don Gorrea, (G. Keller), roman ....................
V zarje Vidove. (Oton Zupančič), poezije.............
.85
1.00 .60
.65 1.20 1.00 1.00 .75
3.00
1.75 .60
1.30
1.60
1.50 1.30
fo
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure.
Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60
Naj jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o
slovenskem jeziku ...............................5®
Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)..................50
Glavni statistički podaci države SHS. (Dr. Jože Rus) .30 Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. -M.).. 1.50
Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin
Kristan).......................................80
V	novo deželo. (Etbin Kristan).......................30
Strahovi. (Etbin Kristan) .......................... .20
V	dobi klerikallzma. (Liberatus)J....................20
Katolika cerkev in socializem........................30
Kdo uničuje proizvajanje ▼ malem. ...................20
Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................... .10
O konsumnih društvih ............................... .15
Bazno.
Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi-
njenih držav .....................................40
Spoved papeža Aleksandra VI..........................20
Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921,.......... 1.00
"Proletaree", vezan, letoik 1919, $6.00; vezan, letnik « 1920 .......................................... 7.00
Angleške knjige.
100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota ........ ...1.20
The Brass Check. (Upton Sinclair), študija ameriškega
žumalizma, broširana 60c; vezana v platno..,..........1.20
The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ............................................................1.20
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
proletarec,
3639 W. 26th St.	Chicago, 111.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiia■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiic


<1 A
E
? 1
18104820
Chicago,
1 Največja slovanska department trgovina j v Chicagi. Prodajamo vse, kar I	potrebujete v hiši.
I E
Pazite na naša posebna naznanila v tem listu
»s
^•iiiiiiiiiiiiiiiaaaaiaaaiiaaaiaaaaaaaaaaaia iiiiaiBaBaiaBaaaBisiiaaiaaBaaaBiBaaBaBaaiBaaaaaaaiiaaaaaaBiaaaaaaaBaaaaaaaaaasaiBaaBiBaaBatiBaaBiaBmaiaBHiaBitaaitBr;

Grand Furniture and Upholstering Co.
6018-20 W. 22ndlSt.	Cicero, 111.
Telephone Clyde 1300
Tovarna pohištva
Zaloga vsakovrstnega pohištva, peči, preprog itd. Za vse pri nas
kupljene izdelke jamčimo.
/
■ <
• %
Come ir\ now for tkal* new pinir\£ Kooift Tumi ture.
•

Posebno pažnjo obračamo na skupine hišne oprave, ki bi jo morala imeti vsaka družina. Izdelujemo v lastni tovarni. Izdelki iz najboljšega materijala, lični in trpežni. Cene nizke. Postrežba točna.
Pridite sami in se prepričajte. Predno kupite drugje, si oglejte našo zalogo. Frank Čuhna, poslovodja


Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Ozdravite svoje živce.
Kadar počutite, da ste utrujeni, zlo-voljni, nervozni, ako se lahko razjezite, ako vas vznemirja šum in ropot, nemorete storiti boljega, kakor če vzamete 1
SEVERA'S NERVOTON
(Severov Nervoton) pravilno zdravilo in tonika. Namenjen je za take slučaje. Umiri ter ublaži živce, povzroči spanje, ki osvežuje in pojača vaš živčni sistem. Cena $1.25. Dobite ga pri vašem lekarju. Vprašajte za Severovega. Ne jemljite drugega.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
		
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poitena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave., (Adv.)	Chicago. Ill
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvornttka znamka reg. v pat. nr. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi
Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Con-ea". Obe pošljemo za 90c.
SLOVENCI
i
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50.
Vstanavljajte .nova društva. Oeset članov (ic) je treba za aovo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
Mi pošiljamo denar v vse kraje Slovenije,
Hrvatske,
©


Srbije, Dalmacije,
in
druge dele Jugoslavije.
9

Vse denarne pošiljatve garantiramo.
American State Bank
1825-1827 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred.	A; J. Krasa, blagajnik.
©
& <* * & & « «
«1
I.
1
i
J. Korecek
1244 W. 18th St., CHICAGO, ILL
TRGOVINA Z ZELEZNINO
in vsakovrstnim orodjem za tesarje, mizarje, krojače itd.
Naša posebnost kotli z močnim, neprodušnim pokrovom.
Za vsako domačo vporabo. V njih lahko kuhate na pečeh s premogom ali pa plinom. Ako hočete dober kotel, izdelek domačih kleparjev, ga kupite pri nas. Cene so:
4 galone......$ 6.00
6 " ...... 8.00
8 " ...... 10.00
10 15 25
12.00 16.00 25.00
Cena importirani kosi...... $2.75
Češki importirani srp, kos. Klepalno kladivo in babca. Nakosišče..............
$ .95 1.60 .35
Importirane Solingerjeve angleške britve* garantirane za eno leto, kos............$4.95
Imprtirane Solingerjeve britve, posamezna 3.50
Solingarjeve poniklane škarje, kos......*.. 2.50
škarje iz angleškega jekla, kos............ 1.80
Jermerf za brušenje britev, kos........ . ... 2.50
Jermen drugega izdelka za brušenje britev,
kos.........................t---- 1.85
Stroj za striženje las, kos............... 3.50
Stroj za striženje las št. 1, kos............ 1.95
Zastonj damo vsakemu, ki kupi britvo od nas en brusilni kamen.
Pišite po nas cenik najboljših vsakojakih pušk.
Vi palca debelesti mehke cinkove cevi $ .45 čevelj
V2 palca debelosti bakrene cevi.......35 "
y%palca debelosti bakrene spojene cevi .75 kos Veliki bakreni lijaki...............65 "
Obiščite našo trgvino, da vidite našo bogato zalogo železnine, orodja itd. Za naročila po pošti priložite money order ali "cashier's check"v