GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
ZA POMURJE

Leto VIII. — Štev. 19
Murska Sobota, 17. maja 1956
Cena din 10.-

OSNOVNO NAČELO LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA :
VEČJA STORILNOST IN ŠTEDNJA
Letos: za 2,7% večji družbeni proizvod
Iz razprave na skupni seji Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL, ki je bila v M. Soboti v soboto 12. maja, in namenjena obravnavi letošnjega družbenega načrta, povzemamo nekaj osnovnih misli in napotkov.
Letošnji družbeni načrt temelji na osnovi: večja proizvodnja. Po dosedanjih predlogih bo znašala vrednost doseženega brutoprodukta 13 milijard 193 milijonov dinarjev kar kaže, da se bo povečala proizvodnja, v primerjavi z lanskim letom, za 12,7 odstotka, finančna realizacija pa za 20 odstotkov.
Predvidoma bomo povečali proizvodnjo v posameznih gospodarskih panogah tako: industrija premoga za 5%, industrija nafte za 42 %, nekovinska industrija za 12%, kovinska industrija za 19%, industrija gradbenega materiala za 11 %, lesna industrija za 17%, industrija usnja za 32%, živilska industrija za 3%, kar daje povpreček 20%.
Letošnji družbeni načrt predstavlja pravzaprav uzakonitev novih gospodarskih smernic v okviru komunalne ureditve. Načrt sam. ki predvideva predvsem povečanje proizvodnje ob zmanjšanih režijskih stroških kaže. da so gospodarske organizacije v večini primerov postavile realne letne plane, ki pa jih bo mogoče doseči le ob vsestranski
dobri organizaciji proizvodnega procesa
Sem spada pravzaprav kopica vprašanj in problemov, ki jih je treba proučiti, če hočemo, da bomo družbeni načrt vsestransko realizirali.
Osnova večje proizvodnje ob manjših stroških je brez dvoma štednja, ki se v nekaterih podjetjih že uveljavlja. Štednja pa se seveda pozitivni odraža pri količinskem in finančnem učinku proizvodnje.
Storilnost dela je odsev pravilno normiranega dela za posamezna delovna mesta. V gospodarskih organizacijah bo potrebno na vsak način večino dela normirati in revidirati
tiste norme, ki niso vsklajene s splošnim proizvodnim procesom. Lahko pa že ugotavljamo, čeprav smo glede normiranja še pionirji, da je pravilno normiranje dela ogledalo delovnega procesa in ključ za pravilno razdeljevanje sredstev. Vse te stvari do najmanjših podrob-
nosti vključujejo naše gospodarske smernice in družbeni načrt, ki ima enotno izhodišče v večji proizvodnji, ki je ne narekuje nek administrativni ukrep, temveč popolnejša stopnja našega družbeno-gospodarskega razvoja s težnjo, da do skrajnosti izkoristimo vse gospodarske možnosti v proizvodnji in kmetijstvu.
Notranja organizacija proizvodnje zahteva vedno nove, prikladnejše oblike. Tako so n. pr. pri Proizvodnji nafte že pričeli s sistematičnim proučevanjem proizvodnega
procesa. Prav bi bilo, če bi ustanovili pri okrajnem ljudskem odboru posebno komisijo, ki bi pomagala podjetjem pri proučevanju načina najbolj uspešnega dela.
Razumljivo je. da mora biti kot dopolnilo pravilne organizacije dela v proizvodnji, brezhibno tudi knjigovodstvo gospodarske organizacije. Oboje: kakor kader v proizvodnji, tako v knjigovodstvih, je treba strokovno še bolj usposobiti.
Tu je pravzaprav potrebna vse večja iniciativa gospodarske organizacije same, ki naj s primerjanjem posameznih delovnih mest računa tudi na to, da bo gospodarski učinek v proizvodnji tem večji, čim večja bo strokovna sposobnost posameznika.
Letošnji družbeni načrt, ki pred-
stavlja močno vez med okrajnimi in republiškimi družbenimi načrti, teži pravzaprav po stabilizaciji tržišča, povečanju industrijske proizvodnje ter večjem donosu v kmetijstv. V tem smislu mora predstavljati n. pr. okraj kot celota enotno gospodarsko območje, kajti začetki družbenega upravljanja še lahko vsebujejo v sebi podzavestne klice nezdravega lokalizma, ki pa se lahko orientira ne samo na določeno upravno enoto — občino, temveč celo na posamezno gospodarsko organizacijo. Da bo družbeni načrt predstavljal nek koristen krogotok sredstev je potrebno pravilno usmerjati vsa sredstva, namenjena za investicije, kakor tudi vsa ostala sredstva. Gre za pravilno delitev viška dela. Kakšen del tega viška sme uporabiti neka družbena enota neposredno, je odvisno predvsem od razmer, v katerih živi družbena skupnost kot celota. Zato je prav tukaj potrebno pravilno in dalekosežno pojmovanje ekonomsko-polilitičnih temeljev celote, ki predstavljajo gospodarsko stabilizacijo.
Moderne naprave (ena izmed njih na sliki) so ose bolj številne na naftnih poljih. (Foto Kološa)
Sprejem
TITOVE ŠTAFETE v M. Soboti
Mladina in prebivalstvo M. Sobote bo v p e t e k 18. t. m., ob 9. uri pričakalo Titovo štafeto iz Pomurja, ki bo ob tem času prispela na Trg zmage. Sprejel jih bo predsednik OLO tov. Franc Rogl, ki jim bo tudi izročil pozdrave in želje prebivastva Pomurja za maršala Tita. V tem času bo v Soboti počivalo vse delo, prav tako ne bo pouka v šolah.
Štafeta bo zatem nadaljevala pot proti Radencem. Za hip se bo ustavila ob spomeniku padlim žrtvam v Črnskih mejah. kjer bo kratek govor z deklamacijo, mladina pa bo položila cvetje.
V Radencih prevzame palice štab Titove štefete z desnega brega Mure, odkoder bodo nadaljevali pot proti Mariboru.
Štafetno palico Pomurja bosta v Ljubljani predala načelnik TV D Partizan iz Lendave Vinko Svetec ter telovadni inštruktor Tone Žnidarič.
ZA SMOTRNO UPORABO SREDSTEV V KMETIJSTVU
Letošnji proračun je v bistvu že izvajanje nove gospodarske smeri, saj predstavlja dokajšnjo samostojnost novih občinskih ljudskih odborov. Občine razpolagajo poleg proračuna za administracijo še s sredstvi skladov. Ta sredstva bodo znašala skupno okrog 600 milijonov dinarjev. Razumljivo je. da je skrb občinskih ljudskih odborov, kako bodo ta sredstva pritekala v določene sklade, še večja skrb in dolžnost pa je, kako bodo ta sredstva realizirali. Vodilo pri koriščenju posameznih skladov, ki so namenjeni za kmetijstvo, mora biti: vsa porabljena sredstva morajo imeti zadostno gospodarsko in družbeno opravičilo v okviru socialističnega razvoja kmetijstva. Nosilec te gospodarske politike mora biti kmetijska zadruga, od katere bo potem odvisna življenjska raven posameznega zadružnika in kmeta.
Z letošnjim družbenim načrtom je uveden tudi pri kmetijskih zadrugah sklad za samostojno razpolaganje. Sredstva tega sklada bodo porabile kmetijske zadruge pretežno za investicije, kar bo kmetijske zadruge brez dvoma okrepilo. Kmetijske zadruge bodo letos prevzele tudi večino odkupa, saj se bo povečal promet v trgovinah na drobno za 26 %, pri grosističnih odkupnih podjetjih pa samo za 3%.
Osnova za sestavljanje letošnjega proračuna je lanskoletna potrošnja. Skupno z občinskimi ljudski-
mi odbori znaša proračun 706 milijonov dinarjev. Ta vsota je razdeljena med OLO in občinske ljudske odbore tako, da predstavljajo sredstva okrajnega proračuna 254 milijonov, sredstva občinskih proračunov pa 452 milijonov dinarjev. Ta sredstva so namenjena skoraj izključno za kritje prosvetnih, socialno-zdravstvenih in upravnih stroškov. Ostale potrebe bodo morali kriti občinski ljudski odbori in OLO s sredstvi skladov.
Predvideno je, da bodo skladi pri OLO znašali okrog 300 milijonov
dinarjev, skladi občinskih ljudskih odborov pa 325 milijonov dinarjev. Ta sredstva skladov, ki so letos še sorazmerno nizka, bodo omogočila komunam vsestranski gospodarski razvoj. Razen teh skladov obstojajo letos tudi skladi kmetijskih zadrug, ki bodo znašali okrog 38 milijonov. Ta sredstva bi lahko zajeli v proračunih, vendar so ostala pri kmetijskih zadrugah, ki pa jih bodo morale uporabiti v namene, ki jih bodo predpisali občinski ljudski odbori.
Preizkušnja,
ob kateri je treba iskati novih možnosti
Pri obravnavanju predloga družbenega plana je bilo še posebej poudarjeno, da je treba z investicijskimi sredstvi gospodariti zelo preudarno. Skupno s skladi za samostojno razpolaganje v podjetjih ter nekaterimi drugimi skladi pri občinskih ljudskih odborih bodo zna-
šala vsa sredstva okrog 733 milijonov dinarjev. Če pa k temu prištejemo še 500 milijonov dinarjev investicij, ki jih bo dobila Nafta v Lendavi za raziskovalna dela. bodo ljudski odbori in gospodarske organizacije imele letos okrog 2 milijardi dinarjev sredstev na razpolago.
Proračuni občin sicer niso visoki, imajo pa občine predvidenih precej sredstev tudi v skladih za gradnjo stanovanj, za vzdrževanje cest in za ostale investicije. Investicijske sklade bo treba med drugim uporabiti za povečanje drobne proizvodnje. Proizvodnjo v kmetijstvu je mogoče povečati predvsem z ureditvijo nasadov povrtnin. Nerazumljivo je, da dobivajo industrijski centri severne Slovenije skoraj vso zelenjavo iz Dalmacije, čeprav so tudi v Pomurju dobri pogoji za gojitev različnih povrtnin. Kraji v
okolici Lendave so za to še posebej primerni, ker lahko izkoriščajo za gretje gred tudi zemeljski plin. Tako bi lahko Z zelo skromnimi investicijami in v kratkem času uspeli pridelati precej zelenjave, ki bi jo posredovali na tržišču vseh večjih industrijskih središč.
Pri izvajanju letošnjega družbenega načrta bo čutiti bolj kot kdajkoli prej pečat kolektivnega upravljanja v gospodarskem in družbenem življenju, saj je dobro gospodarjenje z obstoječimi sredstvi pravzaprav trda preizkušnja občinskih svetov in upravnih organov v podjetjih. Z uspešno izpolnitvijo začrtanih nalog bo potrjena zrelost družbenih organov v naši samoupravi in s tem dan tudi pogoj za še hitrejši vsestranski razvoj.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Opekarništvo je najbolj razvita industrijska stroka v Pomurju. Delovni kolektivi naših opekarn prispevajo lep delež za obči napredek pokrajine.
Na sliki: pogled na radgonsko opekarno.
(Foto Kološa)
VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. maja
V drugi polovici tega tedna en ali dvakrat močnejše nevihtne padavine.
V prihodnjem tednu v splošnem lepo, povečini sončno vreme, lahne krajevne nevihte možne.
Zadruge v ljutomerskem okolišu
si pridobivajo sredstva za gospodarsko delovanje
Tudi v ljutomerski občini so se zadnje dni pričeli občni zbori kmetijskih zadrug. Dosedaj so jih imeli že na Cvenu, v Veržeju in Radomerju. Letni obračuni prepričljivo dokazujejo, da smo lani precej utrdili kmečko zadružništvo, saj upravna vodstva kritično ocenjujejo poslovanje svojih zadrug in razpravljajo v glavnem o delovanju pospeševalnih odsekov. Kritične ocene dajejo tudi zadružniki sami; njihovi pogovori se nanašajo predvsem na škropljenje sadnega drevja, živinorejo, kokošjerejo, povrtninarstvo, umetna gnojila itd.
Zadruge so lani postale že toliko sposobne, da so prevzele domala ves odkup poljskih pridelkov. Tako so si zagotovile tudi potrebna sredstva za gospodarsko delovanje. Na Cvenu so zadrugo ustanovili šele L 1954. toda lani so že imeli 660.000 din dobička, kar je v glavnem zasluga upravnega odbora, ki si je zelo prizadeval za napredek zadruge in je od-
pustil tudi malomarnega knjigovodjo. Verženski zadružniki so zabeležili čez 900.000 din dobička. Z odkupom se je njihova zadruga močno utrdila in prišla do večjih osnovnih sredstev. Na letnem občnem zboru KZ v Radomerju pa se je vsakdo lahko prepričal, da je bilo umestno povečanje njenega poslovnega okoliša na Ljutomer in njegovo okolico, kajti poprej je bila zadruga brez večjega gospodarskega zaledja in razvojnih možnosti.
Letni obračuni in poslovna poročila so v ljutomerskem okolišu ovrgla nezaupanje, ki so ga imeli posamezni kmetovalci do zadrug, in še močneje strnila kmečke ljudi okrog njihovih organizacij; uspehi pa so očitni zlasti tam, kjer so zadružniki prevzeli vajeti v svoje roke, nadzirali poslovanje in tako preprečili samovoljo uslužbencev, ki so čestokrat spravili zadruge na rob propada.
M. M.
DOGODKI ZADNJIH DNI
Predsednik republike maršal Tito se je v nedeljo vrnil s svojim spremstvom v domovino. Iz njegovih pozdravnih govorov jugoslovanskemu ljudstvu smo lahko razbrali, da je bila njegova pot nadvse uspešna 'in da so rezultati celo presegli pričakovanje. To lahko razberemo tudi iz vsega poteka Maršalovega obiska, nadvse prisrčnega sprejema tako francoske vlade, kakor tudi francoskega naroda. Končno lahko to razberemo tudi iz skupnega poročila o razgovorih, ki jih je imela naša delegacija z najvišjimi francoskimi predstavniki. V teh razgovorih so se državniki dotaknili vseh bistvenih vprašanj današnje svetovne politike, zlasti pa še problema razoroževanja. posebej nuklearnega razoroževanja, in utrjevanja miru v svetu. Predstavniki obeh dežel so ugotovili, da se je stanje v zadnjih letih v svetu zboljšalo in da se morata tako Francija kakor Jugoslavija še naprej truditi. da se to stanje nadaljuje. Medsebojno sodelovanje na različnih področjih političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja se bo še bolj razširilo, prav tako' pa je važen tudi člen, ki govori o proučevanju načinov sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo na področju izkoriščanja atomske energije o miroljubne namene. Predsednik Tito je tudi obljubil, da bo jugoslovanska vlada podprla vse napore v smeri liberalne rešitve alžirskega problema. Vse to sodelovanje bo izhajalo v duhu spoštovanja načel Ustanovne listine Organizacije Združ. narodov. Jugoslovanski narodi, ki so s pozornostjo spremljali pot predsednika Tita in njegovega spremstva ter razgovore, ki jih je naša delegacija vodila s francosko vlado, so z misijo maršala Tita več kot zadovoljni, saj so besede in želje, ki jih je predsednik izrekel na svojem obisku, tudi besede in želje njih samih.
Meddržavni obiski se nadaljujejo. Po obisku francoskih socialistov, ki se sedaj vračajo iz Moskve sta 15. maja odpotovala v Moskvo francoski ministrski predsednik Ouy Mollet in zunanji minister Christian Pineau, kjer se bosta zadržala pet dni. Komentarji o tem obisku so različni. Nekateri menijo, da naj bi potovanje francoskih državnikov v Moskvo pomenilo uvod v nov sestanek zastopnikov štirih velesil, kar bi ne bilo izključeno, saj se je predvsem Francija namenila igrati posrednika med obema glavnima partnerjema. Za rezultate s tega obiska pa moramo počakati do prihodnjega tedna.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) Nekatere omejitve pri trošenju in ustvarjanju proračunskih sredstev, ki jih predvideva novi proračun so v bistvu samo zato, da bi na ta način ustvarili čim več sredstev v širšem obsegu in to za razvoj zaostalih Danog našega gospodarstvu. Tudi tukaj je edini izhod povečana proizvodnja, kajti le tako je mogoče povečati sredstva skladov podjetij in politično-teritorialnih enot.
Tako sta letošnji družbeni načrt in proračun merilo novih gospodarskih smernic našega družbeno- gospodarskega razvoja v okviru demokratične komunalne ureditve.
O proračunu je zborovalcem poročal predsednik OLO M. Sobota tov. Franc Rogl, o družbenem načrtu pa predsednik Sveta za gospodarstvo pri OLO tov. Rado Pušenjak.	-jm
(Nadaljevanje s 1. strani)
V nedeljo, 13. maja so bile v Avstriji parlamentarne volitve. Potekale so o popolnem redu in miru. Prinesle niso kakšnih večjih presenečenj. Zmagali sta obe tradicionalni stranki in sicer Ljudska stranka in socialisti. Največ mest je dobila Ljudska stranka (OeVP) in sicer 82 poslanskih mest. se pravi, da jih je na novo pridobila osem, medtem ko so socialisti dobili 75 mest, 07Aroma dve mesti na novo. Največ mest je izgubila avstrijska Neodvisna stranka (FPO) in sicer 9 po številu. (To je stranka, ki jo Avstrijci sami kratko naziva jo »nacisti«.) Eno mesto pa so izgubili tudi komunisti, tako da imajo sedaj v skupščini 3 poslanska mesta, neodvisni pa pet. Vsekakor pa bo zanimivo, kako bo sestavljena nova avstrijska vlada, kajti razmerje sil se je sedaj spremenilo, saj ima Ljudska stranka komaj en mandat manj, kakor pa potrebuje za absolutno večino v parlamentu. Ali bo še ostalo pri koaliciji ali ne, je vprašanje, na katerega bomo dobili odgovor še v tem tednu.
KAZNIVA DEJANJA,
zlasti gospodarski kriminal, je treba
preprečiti vnaprej
Z nedavnega posvetovanja v M. Soboti
Koncem aprila je bil v M. Soboti sestanek predstavnikov javnih tožilstev Pomurja, mariborskega Okrožnega javnega tožilstva, zastopnikov pomurskih sodišč, okrajnih gospodarskih inšpekcij, Tajništva za notranje zadeve ter okrajnih oblastvenih in političnih funkcionarjev. Konferenco je vodil okrajni javni tožilec dr. Beguš, ki je uvodoma navedel, da je bilo v letu 1955 prijavljenih v kazenski postopek 1975 znanih storilcev ter vloženih 190 prijav, ki so jih povzročili neznani storilci. Med storilci je največ pretepačev, tem slede prekupčevalci, za njimi pa ubež-
niki preko državne meje. Nato pridejo na vrsto tatiči, tatovi zasebnega premoženja, medtem ko so ostala kazniva dejanja redkeje zastopana.
V letu 1955 je bilo skupno obtoženih pri okrajnih sodiščih 445 ljudi zaradi gospodarskega kriminala. Torej število, ki je enako z obsojenimi pretepači. Škoda, ki so jo s svojimi dejanji povzročili narodnemu gspodarstvu, znaša blizu šest milijonov dinarjev. Samo s poneverbami je bila skupnost oškodovana za 1,105.000 din, medtem ko je nevestnost v službi in neodgovorno gospodarsko poslovanje prizadelo soboškemu okraju za milijon dinarjev škode. Tatvine so olajšale družbo za preko pol milijona dinarjev in prav za toliko tudi zatajitve obče ljudske imovine. Precejšnjo škodo so povzročile tudi davčne utaje. Vse to kaže, da tudi te razne »drobnarije« ovirajo redno poslovanje našega gospodarstva, da ne teče vselej tako. kot se od socialističnega gospodarstva mora in sme pričakovati.
Med vzroki, ki vodijo do raznih prekrškov, je treba omeniti premajhen čut odgovornosti do skupnosti in do zaupanih poslov, ki jih nekateri lahkomiselno prevzemajo in izvršujejo, misleč, da družba od njih ne bo terjala odgovornosti, v kolikor bi ta ali oni problem ne bil pravilno rešen. Poročevalec je pokazal tudi na neodgovornost onih. ki odločujejo pri nameščanju oseb brez vsake kritičnosti ali celo kljub poučenosti o nesposobnosti, neizkušenosti ali amoralnosti prosilcev. Tudi lahkovernost je večkrat vzrok nastalih primanjkljajev: blago se kreditira brez vsakih zapiskov ali pa so ti pomanjkljivi, naročniki dobivajo nekvalitetno blago, ki ga je podjetje odkupovalo po pretiranih cenah in pdb. Malomarnost največkrat botruje škodljivim posledicam: denar se hrani nezaklenjen, listine nosijo po žepih, uprava ni obveščena o reklamacijah, ki bi jih lahko še odvrnili, denar tudi v večjih količinah, prepuščajo drugim na zaupanje, vknjižbe izpadajo in se razlike izravnavajo s fiktivnimi računi, kar vse vodi prej ali slej do poloma.
Zasledili smo tudi primere, ko poteče motiv za kaznivo dejanje iz težnje po veseljaškem življenju.
Med objektivnimi okoliščinami, ki omogočajo, da se odkrijejo nepravilnosti, je javni tožilec omenil pomanjkljivo in neredno kontrolno in revizijsko službo. Pri 50 zadrugah v okraju je bilo v letu 1955 pregledanih samo osem. Oblastvene ustanove ostanejo skoraj nepregledane, ker ni za to potrebnega kadra. Organi družbenega upravljanja niso l. 1955 prijavili niti enega kaznivega dejanja. Tudi pri razmeroma velikih škodah ne smatrajo niti uprave, niti organi družbenega upravljanja za svojo dolžnost, da bi v zaščito družbe, svojega podjetja in svoje eksistence prijavili dejanje in storilca.
V razgovoru, ki se je navezal na izvajanja okrajnega javnega tožilca, je bilo večkrat podčrtano, da je potrebno, če želimo doseči izboljšanje, posvetiti primerno skrb preventivi, ker je kazen le represivni ukrep, ki se ga družba le v skrajnosti poslužuje. Kriminal je treba preprečevati vnaprej, kar je naloga tako strokovnih organizacij, sindikatov in organov družbenega upravljanja. Zlasti je potrebna pomoč, strokovna in ideološka, prekmurskemu proletariatu, ki je še
razmeroma mlad, prav tako pa je mlado tudi delavsko samoupravljanje.
Končno je bilo še omenjeno, da bi bilo primerno, če bi tudi sodišča seznanjala ljudske odbornike in funkcionarje s problematiko, s katero se dnevno srečujejo. Prav tako so navzoči prišli do zaključka, da , bi bilo umestno stvari iz obravnavanega področja iznašati na razširjenih sejah Sveta za notranje zadeve.
MAJHNA SKUPŠČINSKA KRONIKA
Regulacija Mure
Na nedavnem, drugem letošnjem plenarnem zasedanju obeh zborov zvezne ljudske skupščine so dokaj razpravljali tudi o državnih posestvih in melioracijah, ki so izredno pomembne za nadaljnji razvoj naše kmetijske proizvodnje. V zvezi s tem zasluži tudi vso pozornost obširno poročilo anketne skupščinske komisije za kmetijska posestva in melioracije.
Komisija, ki se je svojčas mudila tudi v Pomurju, je v svojem poročilu med drugim ugotovila tudi dejstvo, da v povprečnem poplavnem letu povzroča reka Mura 400 milijonov dinarjev škode; ogrožene obale Mure pa merijo po podatkih zveznega zavoda za gospodarsko planiranje 55 km. Za Savo in Dravo je to najdaljše ogroženo obrežje v naši deželi. To dejstvo zategadelj že samo po sebi dovolj prepričljivo govori o nujnosti regulacij.
Anketna komisija zvezne ljudske skupščine meni, da bi bilo treba čimprej sprejeti temeljni zakon o vodah v katerem je tudi predvideno formiranje posebnega sklada za vodovje in sicer tako zveznega kakor tudi republiških skladov, ki bi se uporabili potem za melioracijska dela.
Na ta način bi se potem v Pomurju in v mnogih ostalih naših žitorodnih predelih zaščitile oziroma razširile obdelovalne površine, kar bi vsekakor pozitivno vplivalo na našo kmetijsko proizvodnjo, ki jo moramo čimbolj izpopolniti in dvigniti.
K članka
„Kaj je morala takih ljudi“
v 18. številki PV še nekaj pripomb!
Nočem se spuščati v podrobnosti o tem. kako je delovala javna kritika na prizadete, rad bi le še enkrat poudaril, da so pridobitve naše ljudske revolucije preveč dragocene, da bi se z njimi igrali ljudje, kate rili dejanja nazorno kažejo njihova hotenja in smotre.
Poudarjati o zadevi, da je to družinska stvar, v katero se javnost nima pravice vtikati«, je več kot naivno. Vprašam Vas, tovariš Režonja, ali je stvar družine, svojemu sinu groziti s težkimi posledicami, »ko se spremeni? Ne, Režonja, Tornar in drugi, ki dandanes strašite s takimi pripombami — to je stvar naše javnosti in družbe, ki Vam bo kaj rada dala potrebna pojasnila!
Razumljiva so Vaša hotenja, toda prepričani bodite — obsojena na propast. Vedite, da Vaše grožnje proti meni kot piscu članka, ki Vas razgalja, le potrjujejo mnenje javnosti! Nehote si trgate krinko z obraza. Toda s tem — to naj Vam bo jasno — ne zavrnete javne obsodbe. Nagnati sina-invalida, ki se ni hotel pokoriti «družinskim zahtevam«, mu povedati, da je s tem, ko je ocenil Vašo zahtevo verske privrženosti za nepravilno, postal nevreden član družine, je pa le preveč jasno izražena težnja. Leta so bila dolga in mnogo krvi je preteklo, da so si naši ljudje priborili vsestransko svobodo. Vaše razpoloženje proti naši družbeni ureditvi me ne moti, da vam ne bi povedal svojega mnenja javno, prav zaradi tega, ker cenim te pridobitve. Zato bom zmeraj toliko pogumen, da bom Vam in ljudem Vašega kova povedal svoje mnenje o obraz. Prepričani bodite, da imajo ta pogum milijoni poštenih delovnih ljudi širom po domovini.
Ivan Kramar
RAZPI S
za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS,
ki bo od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se dobro uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno potrebno večje znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolali in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in mesečnih prejemkih pošljite do 25. junija 1956 upravi Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, telefon št. 23-981, int. 206, hkrati pa tudi svojemu občinskemu komiteju ZKS.
Sola ima internat. Natančnejše informacije dobite v upravi šole. na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega območja.
Drobec iz problematike o soboških komunalnih napravah:
Nekatere ceste ne odgovarjajo potrebam
Murska Sobota se lahko ponaša danes že z marsičem: lega mesta samega je za vsestranski razvoj ugodna. Ne more pa se M. Sobota ponašati s cestami, ki ne zadovoljujejo prometno-turističnim niti zdravstveno-urbanističnim načelom.
Pred nekaj leti je bila tlakovana Kolodvorska ulica, zraven še del Titoye ceste do Trga zmage. To je bil v glavnem začetek in konec tlakovanja in urejevanja murskosoboških cest. Republiška uprava za ceste je imela v programu tlakovanje predvsem dveh glavnih murskosoboških cest, in sicer: cesto od tišinskega mosta do pokopališča in Lendavsko cesto. Posebno Lendav-
ska cesta, ki predstavlja magistralo dela mesta, je sedaj izredno slaba. Niso dovolj urejene niti najpotrebnejše naprave kot je n. pr. kanalizacija, pri čemer pa trpi seveda tudi cestišče.
Občinski ljudski odbor v Murski Soboti je bil pripravljen prispevati nekaj sredstev kljub določenim proračunskim težavam. ObLO bi dal v glavnem sredstva za ureditev robnikov in pločnikov. Ker pa je trenutno tudi Republiška uprava za ce-
ste na tesnem s sredstvi, predvidevajo, da bodo morali vsa dela odgoditi. ObLO samemu pa seveda ni mogoče prevzeti vseh del.
Kljub trenutnim težavam bo treba vsekakor v čim krajšem času pričeti z modernizacijo posameznih cestišč, predvsem pa tistih, ki sedaj nikakor ne ustvarjajo ugodnega videza. Posipanje, cestišča s kamenjem, ki je že pripravljeno na Lendavski cesti, je vsekakor premalo in bo to le začasen ukrep.
Pionirji radgonske gimnazijo so se odzvali
tekmovalnemu razpisu „Pionirskega lista“
Na poziv Pionirskega lista, da prično pionirski odredi vse Slovenije tekmovanje s 15. aprilom, so se med drugimi odzvali tudi pionirji Nižje gimnazije v Gornji Radgoni. Tekmujejo pa v kulturnoprosvetnem delu, v prostovoljnem delu pri izgradnji fizkulturnih objektov
in še kje. Tako trenutno delajo igrišče. za rokomet in so do 5. maja napravili že 1230 prostovoljnih ur. Razen tega nameravajo urediti s prostovoljnim delom tudi igrišče za košarko. Vse te objekte bodo imeli na lepem prostoru pred graščinskim poslopjem, v katerem imajo svojo šolo. Deklice pa urejajo lep vrt.
V kulturnoprosretnem delu so
prav tako že tekmovali. Tako so 15. aprila gostovali na Borlu s pevskim zborom in igro »Rdečo kapico«, v Križevcih pri Ljutomeru pa so 6. maja priredili uspel koncert, na katerem je 80-članski pevski zbor pod dirigentskim vodstvom ravnatelja šole tov. Manka Golarja
zapel več narodnih in umetnih pesmi.
Tako je pionirski odred Jožeta Kerenčiča z radgonske gimnazije odločno posegel v tekmovanje in upa do 25. maja, to je do rojstnega dne Maršala Tita, doseči pomembne uspehe in se potegovati za eno najvišjih mest.
MLADINSKI PRAZNIK PRI GRADU
Mladina v graški občini se pripravlja na svoj praznik, ki ga bo imela 27. maja. Tega dne bodo tekmovali kosci in grabljice, največ pa bo športnih tekmovanj, in sicer v nogometu, v odbojki ter košarki, če bo do takrat pripravljeno košarkarsko igrišče. Popoldne bo graška mladina ponovila dobro pripravljeno
štiridejanko »Zaradi stanovanja«.. 10. junija pa bodo v čimvečjem številu obiskali zaključni del festivala mladine Pomurja v M. Soboti.
ČRENSOVSKI pionirji so si s svojim denarjem omislili žoge. Zdaj je večkrat živo na njihovem športnem igrišču; z mladinci tekmujejo zlasti v odbojki. Sklenili pa so, da se bodo v tej igri pomerili tudi z ljutomerskimi pionirji.
KULTURNI RAZGLEDI
POLEMIKA
JE MED DOBRIM IN SLABIM ŠE KAJ VMES?
Po mnenju tov. Milana, člankarja v zadnji številki (4.—5.) »Utrinkov«, ni prav ničesar. On namreč pravi, »da je zadnje čase postala navada v Soboti, da vse stvari (bodisi dobre ali slabe) sprejemamo z istim: »ni bilo zelo dobro, niti ni bilo zelo slabo«, in s tem posredno apostrofira najprej moje poročilo o izvedbi »Martina Kačurja« v PV, hkrati pa tudi celotno pisanje v kulturni rubriki našega lista. Omenjenemu tovarišu prav gotovo ne bi odgovoril, če se ne bi v svojem članku toliko skliceval na »načelnost« in »odločnost«; »Treba je načelno in odločno povedati: je dobra ali ni« (namreč neka stvar, najbrž, — ali kaj?).
»Načelno« zastopam stališče, da je med dobrim in slabim še nekaj, še ena ali pa celo več stopenj. Ali je mogoče trditi, da je človek samo dober in samo slab? Ali je mogoče kategorično trditi, da je neka dramska predstava samo dobra ali pa samo slaba? Ali je mogoče reči, da je noč samo črna in dan samo bel? Primerov na kupe. In če vzamem še onega iz dijaškega življenja: ali je znanje samo dobro ali samo slabo? Ali je dijak samo dober ali samo slab? Skratka: tov. Milan zelo
poenostavlja naše življenje, kar mu seveda in zamerim. Če bi bilo tako. kakor trdi Milan( in dobro, da ni tako), bi bilo na svetu silno dolgočasno. Vse bi bilo enostavno, preprosto in jasno: na eni strani bi bili samo dobri ljudje, ki bi stali v fronti proti slabim, in zopet narobe: slabi bi napravili bariero proti dobrim. Mi pa dobro vemo, da samo dobrih ljudi ni. pa tudi samo slabih ne, da je človek skupek obeh komponent: dobrega in slabega. Pri tem ali onem prevladuje ta ali ona komponenta, toda: absolutno ne prevladuje nobena. Po isti logiki (Milanovi), bi tudi v naravi ne bilo odtenkov in nijans: ta cvetlica je samo bela in ona samo rdeča. Kaj pa prečudovito prelivanje barv, ki jo je narava dosegla v taki meri, da ji človek še imena in izraza ne ve? In čemu imamo v šolah razpon ocen od ena do pet in nasprotno? Če bi bilo po Milanovi reformi, bi imeli enostavno dvoje ocen: pet in eno, kajti dijak in njegovo znanje je lahko samo dobro ali pa samo slabo!
In če preidem še k dramski predstavi. Po Milanovem je lahko dobra ali pa slaba in pika. Tak Milanovski princip bi bil za kritika
res enostaven in prijeten. Kritik bi napisal naslov predstave, ki jo ocenjuje, potem pa v prvem stavku povedal:
»Predstava je bila dobra. — XY ali pa: »Predstava je bila slaba. XY. — Čemu še potem podrobnosti? Ljudje naj vedo: dobra je ali slaba je.
Da je tak princip, taka »načelnost« zgrajena na močvirnatih tleh. je nehote povedal v isti sapi, ko trdi zgornje, tudi tov. Milan, ko pravi v nekem odstavku takole: »Če torej na koncu sumiramo igralski del predstave, moramo ugotoviti, da uprizoritev kot celota ni popolnoma (podčrtal F. Š.) uspela.« Če se tov. Milan tako zavzema za »načelnost in »odločnost«, zakaj potem ni napisal, da predstava »ni uspela«, ne pa da napiše »ni popolnoma uspela«? Kajti, logično je, da če ni »popolnoma« uspela, da je uspela torej delno. To je pa prav isto, kar sem v svojem poročilu o predstavi trdil tudi jaz: predstava ni bila ne zelo dobra in ne zelo slaba, ni bila niti nadpovprečna niti podpovprečna, ampak nekje vmes.
Še nekaj besed k poročilu tov. Milana o predstavi( mimogrede povedano: v oceni igralcev je Milan povedal skoraj natanko isto kakor jaz). Že v začetku se tov. Milan spotakne ob mojo »kritiko«, za katero
pravi, da »je vprašanje, če je to bila
sploh kritika!«. Nikjer nisem trdil, da je bila kritika. Napisal sem celo in to še v kar užitni slovenščini, da je bilo poročilo: »Predstava je bila požrtvovalno amatersko delo vseh nastopajočih in temu objektivnemu dejstvu se podreja tudi to poročilo.« (PV, št. 15, 1956.) Mnenja sem namreč, da amaterska predstava nikakor ne more biti ocenjena tako, kakor je lahko profesionalna. Jasno je, da je treba povedati predvsem, če je bila idejno (ne mislim tu samo svetovnonazorsko) zgrešena ali ne. To je namreč mnogo važnejše, kakor pa »notranja dinamika«, za katero se Milan toliko zavzema. Igralski del pa je podrejen raznim objektivnim dejstvom, ki jih je treba upoštevati (medtem ko jih pri poklicnih igralcih ni treba). V tem smislu sem tudi napisal svoje poročilo. Ko pa bomo imeli lastno gledališče v M. Soboti, pa je lahko tov. Milan brez skrbi, da bomo imeli tudi drugačno, strožjo kritiko in strožji kriterij, pri katerem pa se kljub temu ne bomo posluževali dileme dobro:	slabo, temveč
kaj je bilo dobro in kaj slabo in šele tedaj, ko bomo ugotovili, česa od teh dveh komponent je v uprizoritvi več, bomo lahko zapisali, kakšna je predstava bila. To pa je obenem odgovor na njegovo zaskrbljenost o »zdravi« in »objektivni« kritiki v zadnjem stavku njegovega poročila.             Franc Šrimpf
Mladina je naš obet — tudi na kulturnem področju.
Na sliki: mladinski pevski zbor M KUD »Dane Šumenjak« na soboški ESŠ pod vodstvom prof. Hajnška.
(Foto Kološa)
POMURSKI VESTNIK, 17. maja 1956
2
Problemi in problemčki Ljutomera
tako kot so prišli v novinarjevo beležko
Pravzaprav je težko samo začeti. Kajti štiri ceste vodijo v Ljutomer in ob teh cestah je mestece, ki skriva v sebi nešteto problemov in problemčkov; toda eno drži: po vseh štirih cestah je mogoče priti v središče mesta — na Glavni trg. Kužno znamenje iz 18. stoletja, levo in desno pa lepo urejen park, ki je šele v povojih. Pravzaprav je že nekaj dni precejšen živžav na trgu. S kamioni prevažajo zemljo. Urejajo lepotične nasade. Najbrž še letos.
prav gotovo pa že čez nekaj let. bo ljutomerski Glavni trg dika metropole zelene Prlekije.
Med drobne, pa zato nič manj pomembne problemčke spada tudi otroško igrišče. Moram zapisati, da to za Ljutomerčane ni več noben problem, kajti nadebudna mladež že ima gugalnice in druge naprave, ki nudijo mladini vsaj skromno razvedrilo. Tisti, ki pridejo v Ljutomer z vlakom in izstopijo na postajališču, lahko vidijo to igrišče. Pa še nekaj zbode človeka takoj v oči. To je novi park pri postajališču. Počasi, počasi, zato pa tembolj zanesljivo dobiva Ljutomer lepši zunanji videz.
Če potrkaš na občinskem ljudskem odboru zveš marsikaj kar tako mimogrede. In če te zanimajo letošnji načrti, ti povedo, da bodo pričeli graditi novo poštno poslopje. Stavba na Ormoški cesti, kamor se bo med drugim vselila tudi lekarna, pove že sama dovolj, saj je v glavnem dograjena. Manjka le še notranja ureditev. Nekaj bo treba žrt-
vovati tudi za modernizacijo posameznih obrtnih obratov v mestu — menijo na občini. Približno 13 milijonov dinarjev znašajo po približnem predračunu vsa dela, ki bi prišla v poštev pri modernizaciji. Seveda, to še ni končna številka. V koliko pa bo ugodeno posameznim prosilcem, bodo odločala sredstva.
Kakor vse kaže bo gradbena dejavnost v Ljutomeru precej živahna. Nekaj bo sredstev, toda križ je z gradbenimi podjetji. Remont je že četrto ljutomersko gradbeno podjetje, ki ima smolo; toda ne zaradi kakih nepremostljivih objektivnih težav! In še ena, tako trenutno vznemirljiva stvar je v Ljutomeru. To je tistih 370 tisočakov ki so pri trgovskem podjetju Zarja zmanjkali kot kafra, da Nade niti ne omenjam zaradi borih 8 stotakov.
To je nekaj stvari, ki jih hitro ugotoviš, pa čeprav prideš v Ljutomer po katerikoli izmed štirih cest. ki vodijo v mesto.
-jm
Ljutomerski Glavni trg s kužnim znamenjem
(Foto Kološa)
ALI SO SE V ŠALINCIH SPRLI Z ELEKTRIKO?
Elektriko na vsak način
Nekako tako so že pred nekaj leti sklenili ljudje v Šalincih in Kristancih pri Ljutomeru. Sklenili so, toda, najbrž je bilo malo takih, ki so se tudi dobro zavedali, da elektrike ne bo brez truda in sredstev. Ni bila šala spraviti elektriko v Šalince in Kristance že zaradi tega ne, ker je bilo treba zgraditi transformatorsko postajo, razen tega pa so v obeh vaseh hiše tako raztresene kot malokje drugje. No, pa so le pričeli . . .
Najprej deleži
Tu je bil prvi nesporazum, ki je vzbudil precej negodovanja. Naredili so približen obračun vseh stroškov, ki bi jih morali plačati vsi vaščani. Lahko rečemo: skoraj polovica vaščanov je takrat odklonila sodelovanje z izgovorom: plačali bomo takrat, ko bomo imeli denar. Toda ni bilo
časa za take pomisleke, ki so bili v nekaterih primerih delno upravičeni, v drugih primerih pa sploh ne. Kljub razdvojenosti in neodločnosti nekaterih so lani dogradili  transformatorsko postajo in potegnili žico zn daljnovod. Postavili so tudi drogove zn ostalo omrežje. Tukaj pa se je ustavilo. Naivneži celo trdijo, da bodo drogovi strohneli, še preden bodo v šalincih in Krištancih pripravili vse ostalo, kar bi moralo biti na drogovih.
Hočete elektriko? Da!
Boste kaj prispevali? Ne!
Tako bi lahko že s samim naslovom povedali vse. Ne smemo pa te trditve posploševati. Delali bi krivico tistim, ki si res prizadevajo in se trudijo, da bi v Šalincih in Krištancih čimprej svetili z elektriko.
Precej časa je že od tega, ko je vaški elektrifikacijski odbor sklical sestanek. Na sestanek so povabili tudi nekatere ljudi, ki se zanimajo za elektrifikacijo. In vsebina sestanka je bila nekako taka, kot smo nakazali v podnaslovu: Hočete elektriko? Hočemo! Boste kaj prispevali? Ob tem vprašanju pa je večino spet minila misel na lepšo luč — elektriko. Prav v tein nepravilnem odnosu se zrcali vsa problematika okrog elektrifikacije v Šalincih in Krištancih. Peščica vaščanov naj se še tako trudi, ne bodo in ne bodo zmogli vsega. Elektrifikacijskemu odboru, niti staremu, niti novemu, še sedaj ni uspelo pritegniti vseh vaščanov.
Najbrž je treba ob tem omeniti želje posameznikov, ki mislijo, da bo končno finansiral vsaj dokončna dela, okrajni ljudski odbor. Razumljivo je, da je treba pri takih delih, kot je elektrifikacija, poiskati najprej vse domače vire. Da pa bo to v Šalincih in Krištancih že uredili, ni mogoče trditi.
Za čigavo dobro gre ...?
Dolgoletne priprave in počasno delo pri elektrifikaciji pa je imelo še eno, to pa res objektivno težavo. Takrat, ko so dogradili transformator, so bili vaščani obeh vosi prepričani, da ne bo več dolgo, ko bodo zamenjali smrdljive petrolejke z boljšo in cenejšo lučjo. Bil je res uspeh, da je tako majhno število ljudi, kljub vsem težavam in nerazumevanju, zgradilo vsaj glavne objekte. Takrat pa je bilo določeno, da morajo kupiti tudi vso notranjo opremo za transformator. To je nekaj čez pol milijona dinarjev novih stroškov. Spet bi bilo treba zbirati denar in to seveda samo pri tistih, ki so že sorazmerno precej prispevali.
Elektrifikacijski odbor sedaj niti ne upa več vznemirjati ljudi z novimi dajatvami. Tako preti šalinskim in krištanskim električnim drogovom čisto resna nevarnost, da bodo strohneli.
Primer elektrifikacije v Šalincih in Krištancih z vso problematiko kaže, da je mogoče tako delo kot je elektrifikacija uspešno
izvesti le tako, da vsak posameznik prevzame del bremena. Končno tudi ne gre za dobrobit posameznikov temveč za dobrobit obeh vasi kot celote in tega bi se morali v omenjenih vaseh vse bolj zavedati.
L. G.
V nedeljo 20. maja v Murski Soboti
PRAZNIK POMLADI
Društvo prijateljev mladine v M. Soboti bo s sodelovanjem drugih društev priredilo o nedeljo 20. maja na nogometnem igrišču Praznik pomladi s telovadnim programom, ki je prvenstveno namenjen naši mladini. Prišli pa bodo seveda tudi starši in drugi, ki jim je mladina pri srcu.
Že dopoldne ob 9. uri bodo na igrišču nogometna, športna, strelska in šahovska tekmovanja, tekme jadralnih modelov.
Popoldne od 13. ure naprej bo pester zabavni spored. Ob zvokih godbe se bodo pionirji in cicibani po svoje zabavali in veselili. Igrali se bodo z žogo in brez nje, rajali, peli in streljali z zračno puško. Uporabljali bodo poljski telefon, govorili v mikrofon in naročali radioplošče po želji.
Ogledovali si bodo razne razstave in domove tabornikov, ki bodo za obiskovalce kuhali okusno kosilo zelo poceni. Vsakdo, ki bo želel kosilo, pa bo moral imeti s seboj lonček in žlico.
V zraku bodo krožila motorna letala, iz katerih se bodo spuščali padalci.
Ob treh popoldne bo prijahal na iskrem konjiču Zeleni Jurij in bo ob rajanju mladine sežgal Snežaka, katerega smo se letos že vsi naveličali.
Promet na prireditvenem prostoru bodo urejevali uniformirani pionirji — prometniki, ki so se na to službo pripravili v posebnem tečaju pod vodstvom ljudskih miličnikov.
SEBEBORSKE PEVKE
ROJAKOM V TUJINI
Prebivalci Sebeborec v Prekmurju se prav lepo zahvaljujejo svojim rojakom izseljencem za številne čestitke in ljubeznive komentarje o Borovem gostüvanju«; pozdravljajo jih in jim želijo vse najboljše in seveda — skorajšnje svidenje.
Josip Nemec ženi Mariji Nemec, 4 Rue du Pont Louis-Philippe. Paris IV.
Družini K u p 1 e n o v a in Norčičeva Ireni Kuplen in Irmi Rabie z družino, 3 Rue de la Hu-
chette, Paris V.
Adam sestri Mariji Canet z možem iz Routed Orleansa.
Teodor Barbarič iz Krnec Lini Barbarič, au Domaine de Lafan v Rionu.
Štefan Cipot sestri Ireni Tomini, St. Germain, Village par Pont Audemer, Eure — vsem v Franciji.
Starši in brat, ki odhaja služit rok v Jug. Armado. Josipu Vrataru iz Lengana.
Družini Š i p 1 i č o v a in Š injorova Francu Janži in Rudiju Poredošu iz Nürberga 39.
J a n e z H o r v a t iz Krnec materi Karolini Mikola. Calle Passo deli Arena No 67-77, Montevideo — Uniguay.
Josip Hujs hčerki Mariji Hujs v Buenos Airesu, Argentina.
Družina Šinjorova in Julija sestri Etelki Gergorec v Kanadi.
Navedeni rojaki bodo lahko slišali pozdrave po Radiu Ljubljana v oddaji »Za izseljence« v soboto, 26. maja ob 22.15 uri, ko jim bodo zapele tudi »Sebeborske pevke«.
NEKAJ IZ VELIKE POLANE IN OKOLICE
V Veliki Polani so se dobro pripravili na občni zbor kmetijske zadruge; na sejo so povabili tudi zastopnike množičnih organizacij in SZDL.
Ugotovili so, da kmetijski strokovnjaki, ki so bili poslani v inozemstvo, ljudem kaj malo povedo, kaj so tam videli. O domačem kinu so slišali, da je imel 380 tisoč din prometa; pri izbiri filmov pa bo potrebno še posebej paziti na to, da bodo predvajali raznovrstne filme, obiskovalci pa še s posebnim zadovoljstvom gledajo domače filme. Kinopredstave naj bi bile v bodoče tudi ob državnih praznikih. Prav tako so obiskovalci izrazili željo, da v bodoče ne bi več prišlo do zastojev pri predvajanju filmov zaradi prekinitve električnega toka. Manjše okvare v omrežju je treba pravočasno odpraviti, zlasti še ob sobotah in nedeljah, da ljudje ne bodo prikrajšani za užitek.
KAJ JE BOLJE: ENA PALICA ALI VEČ PALIC V BUTARI?
Brezovčani pa so krepko obračunali s tistimi, ki jih že ves čas ovirajo v prizadevanjih za elektriko. Ljudje so končno sprevideli, da je slabo poslušati samo enega, ki je vlekel voz nazaj in tako podražil elektriko kar za pol milijona din. Za toliko bi namreč bil material cenejši, če bi bili lani elektrificirali svoj kraj. Sedaj je prevzela vso pobudo in akcijo v roke SZDL. V rekordnem času so zbrali potrebna denurna sredstva in sedaj pričakujejo, da bodo prvič zasvetili že sredi junija. Obljubljajo pa tudi, da bodo takrat povedali odločno besedo na račun tistih, ki so jih dosedaj ovirali pri tem pomembnem dejanju. Brezovčani pa so se tokrat še nekaj prepričali: namreč, da imajo iste pravice in dolžnosfi vsi gospodarji, ne glede na to, ali prebivajo v središču vasi ali pa izven nje.
NOVA POT IN ŠE KAJ
Krajevni odbor je imel dosedaj že tri seje in nekaj posvetovanj. Zdaj so predlagali ljudskemu odboru, naj bi se zavzel za odprtje krajše poti do Lendave ob po-
toku Črnec. Tako bi skrajšali pot do občinskega središča za 4 do 5 km v eni smeri, s čemer bi bilo ustreženo polanskim ljudem in živini. Z dobro voljo in manjšimi denarnimi sredstvi bi bilo moči izpeljati tudi to zamisel, saj so tudi Velikopolančani in okoličani pripravljeni pomagati pri delu.
Drugače pa se ljudje živo zanimajo za razvoj in delovanje nove občine; zadovoljni so, da lahko najosnovnejše zadeve opravijo na svojih krajevnih uradih.
LICITACIJA NA GUMNU
22. aprila je Krajevni odbor Vel. Polana dajal v najem vaške pašnike in drugo. Bilo je deževno vreme, zato so se odločili, da bodo ta posel opravili kar na nekem gumnu. Toda ljudje so povedali drugače in zahtevali, da naj bo licitacija v kakem dostojnejšem poslopju, soj so sami mnogo žrtvovali pri gradnji občinske stavbe in dvorane. Prav tako so povedali nekaj kritičnih besed na račun graditelja, ki je dal dvorano v občinski zgradbi prezidati, tako da se ob slabem vremenu nima človek sedaj kam zateči. Nauk: ljudje znajo ceniti tisto, kar so si zgradili in se nočejo več zbirati po gumnih!	Šac
Motiv iz Velike Polane
(Foto Kološa)
UTRINKI zaključujejo letošnji letnik
Na ESŠ v Murski Soboti obstaja že drugo leto literarni krožek, ki izdaja literarno glasilo »Utrinki« Letos se je krožek združil skupaj z gimnazijo in je izšlo v letošnjem letniku pet številk na skupno 100 straneh in v preko 1100 izvodih. List izdajajo dijaki sami in ga razmnožujejo na ciklostilnem stroju. List ima naklado okrog 250 izvodov. Glavni urednik je Drago Grah, tehnično opremo in tisk pa je oskrbel Karel Trplan. Stalni sodelavci lista so mladi prekmurski pisatelji in pesniki: Branko Šemen. Drago Grah. Alfred Matiš, Jože Olaj. Milan Erjavec. Silva Valpatič. Milan Horvat. Geza J. in drugi.
Pri izdajanju lista imajo mladi literati več težav. Prvič je premalo sodelavcev, saj težko zberejo gradivo za posamezne številke in zato tudi izhaja list neredno. Druga težava so finančna sredstva. Uredništvo nima dovolj lastnih sredstev in se zato obrača na podjetja in ustanove, ki pa kažejo do dijakov premalo razumevanja. Vendar dobe tako vsaj del sredstev, saj stane izdaja več, kot pa dobijo s prodajo lista. Če bodo imeli drugo leto več sredstev, bo lahko izhajal list tiskan v tiskarni. Tretja težava pa je pomanjkanje prostorov, saj ga tiskajo v kleti. Vseh teh težav pa se
mladi literati ne ustrašijo.
Z letošnjo zadnjo — dvojno številko (4—5) je zaključen drugi letnik Utrinkov«. Letošnji letnik je obsegal 100 ciklostiranih strani proze, poezije in poročil. V proznem delu je sodelovalo 9, v poeziji 12 in v poročilih 5 piscev. Največ zanimanja je za poezijo.
Zadnja, dvojna številka je okusno urejena. Prvič so objavljena tudi razna poročila o raznem delu mladine. V uvodu se uredništvo zahvaljuje sodelavcem in vsem tistim, ki so pripomogli, da list izhaja, in obenem zaključuje letošnji letnik. Nato sledijo pesmi Silve Valpatič (Tako rada grem v gozd in Veš), Jožeta Olaja (Še mnogo večnih je poti in Ko v tihih urah), Milana Erjavca (Pomladna, Melanholija, Slovo. Ti prišla si in Iz beležke), Mila-
na Horvata (Hrepenenje, Cvetje), Branka Šemena (Aprilski dan, Pomladna misel, Sanjam o tvojih očeh) in Franca Ošlaja (Cvet se cvetu priklanja). Prozni del vsebuje delo Draga Graha (Še je sijalo sonce), Alfreda Matiša (Grah na Koru, Utrinki vaškega življenja). Na koncu sledijo poročila Milana o Martinu Kačurju« in še kaj (kritika o igri). V.: Košarka na soboški gimnaziji, Milan Erjavec: Vprašajmo tudi dijaka ... (misel ob anketi o reformi šolstva), poročilo tov. Trplana o kulturnoumetniškem delu dijakov ESŠ v M. Soboti v zadnjih 17 letih in o šahu na gimnaziji (Toth). Priloženo je tudi kazalo letošnjega letnika in čestitke raznih podjetij (4).
Literarni krožek soboških srednješolcev je uspešno rešil svojo nalogo in mu želimo v prihodnosti še več uspehov.
Ernest Ebenšpanger
KRATKE KULTURNE NOVICE
V Ljubljani že od 25. aprila z uspehom prikazujejo domačo odrsko noviteto, Smoletovo dramo »Potovanje v Koromandijo«, delo, ki je bilo v natečaju ljubljanske Drame nagrajeno s prvo nagrado. Zdi se, da je imela žiri ja pri tem delu srečnejšo roko, kakor pa jo je imela pri Javorškovi farsi »Povečevalno steklo«.
Po gostovanju v Ljutomeru in v Lendavi je prvi amaterski simfonični orkester Pomurja v torek 15. t. m. gostoval tudi v Radgoni, kjer je prav tako kakor v ostalih krajih žel lepo priznanje občinstva.
V Mariboru je Slovensko narodno gledališče prejšnjo soboto uprizorilo dramo francoskega pisatelja Giradouxa »Siegfried«. (Režija Ja-
ro Dolar.) Po mnenju občinstva je to najbolj uspela predstava v letošnji sezoni, kljub zahtevnemu tekstu in nelahki režiji.
Osemdesetletnico rojstva Ivana Cankarja je proslavil ves slovenski narod. Glavna proslava je bila 9. maja v Ljubljani. V Drami so uprizorili slavnostno predstavo »Hlapcev«, v Operi je bila svečana akademija, na kateri je govoril predsednik Društva književnikov Slovenije Ivan Potrč. Sledil je pester umetniški spored, v katerem so sodelovali pevski zbori, simfonični orkester Slovenske filharmonije, basist Friderik Lupša, Jože Tiran pa je recitiral odlomke iz »Bele krizanteme«. Moškemu zboru DPD »Svoboda« Tabor iz Maribora je dirigiral Jože Gregorc, zapeli pa so Oče naš hlapca Jerneja skladatelja Karla Pahorja.
V Moderni galeriji v Ljubljani je od nedelje dalje odprta razstava XYLON, ki jo prireja Mednarodno društvo lesorezcev. Ta razstava je bila v februarju odprta v Zuerichu in bo kot potujoča razstava obiskala razna evropska mesta. Med prvimi je bila na vrsti Ljubljana. Na razstavi je zastopanih 158 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Iz tega dela Evrope je razen nas zastopana tudi Grčija. Sicer pa razstavljajo razen mnogih zahodnoevropskih držav še ZDA, Brazilija, Mehika, Kitajska in Japonska.
SLAB MOST ČEZ ČRNEC
IN ŠE KAJ - IZ GABERJA!
Krajevni odbor v Gaberju še ni našel samega sebe; to najbolj zgovorno dokazujejo slabe ceste in mostovi. Na skrajno slabem mostu čez potok Črnec bo treba promet celo prepovedati, sicer se bo zgodila še kaka nesreča. Odborniki prav gotovo ne bodo želi pohvale volivcev, zlasti če upoštevamo, da bodo prav sedaj ob največjem delu odrezani od svojih njiv in travnikov. In tako je tudi prav!
Tudi s pašnikom, ki je last splošno-ljudskega premoženja, ni vse v redu; po navodilu občine ne bi smeli na njem pasti konjev in svinj, toda posamezniki se tega ne držijo in tako povzročajo škodo plemenski živini. Razen tega pa tudi ni prave kontrole, ali se pase na njem zdrava ali pa bolna živina, kar naprednim kmetovalcem ne gre v glavo. Nič čudnega ni, če so v našem kraju pogosta obolenja živine (vranični prisad, tuberkuloza, metljavosi itd.).
Navedene pomanjkljivosti naši volivci upravičeno kritizirajo in terjajo ukrepe za njihovo odstranitev.	I. K.
Kolektivi so pomagali
pionirjem
Pionirski pevski zbor na Nižji gimnaziji v G. Radgoni se iskreno zahvaljuje kolektivu radgonske opekarne in njenemu direktorju tov. Jožetu Hrastelju ter Trgovskemu podjetju in njegovemu šefu lov. Kovačiču, ki so omogočili brezplačen prevoz s kamionom od Radgone do Križevec in nazaj, kjer je pionirski pevski zbor priredil koncert. S tem so prihranili velike izdatke, ki jih skromna pionirska blagajna ne bi zmogla, ker se na takih koncertih »zasluži« komaj toliko, da se poravnajo takse, ki so potrebne za prevoz s kamionom.
Pionirski pevski zbor na Nižji gimnaziji v G. Radgoni.
POMURSKI VESTNIK, 17. maja 1956
3
Boljše poslovanje, večji odkup, izdelki domače obrti . . .
prvine ugodne bilance KZ v Lendavi
Leta 1951. je imela kmetijska zadruga v Lendavi samo tri poslovalnice, v katerih so se pretežno ukvarjali s trgovanjem. V zadnjih letih so morali prebroditi številne težave, da so poslovanje zadruge postavili na pravilne temelje in napredovali tudi na področju kmetijstva. Kmetje v lendavskem okolišu vedno bolj zaupajo svoji zadrugi, kar je potrdil tudi njihov letošnji občni zbor, saj se ga je udeležilo čez 200 zadružnikov, ki so v živahnem pogovoru predlagali marsikaj koristnega.
Zadružni svet, ki so ga izvolili predlani zaradi tega, ker šteje zadruga veliko članov in ima obsežen okoliš, je imel do letošnjega zbora štiri seje. Na zboru so odstavili nekatere nedelavne člane sveta.
Zadruga šteje sedaj 558 članov iz Lendave in okolice. Največ čla-
nov ima v Dolini in Trimlinih, premalo pa se za zadružništvo zanimajo v Čentibi.
Zadružni odseki (poljedelski, sadjarski, živinorejski, vinogradniški in kreditni) so bili dokaj delavni. Lani so na primer v lendavskem okolišu uporabili desetkrat več sredstev za obrambo rastlin pred škodljivci in boleznimi kot leta 1954. Imajo štiri traktorje in številne druge stroje. V zadnjem poslovnem letu so imeli 35 strokovnih predavanj. Očiten napredek v živinoreji in poljedelstvu so prikazali
na lanskih zadružnih razstavah.
Tudi kmečke žene se vse bolj uveljavljajo. Sekcija zadružnic je priredila več tečajev za vlaganje sadja in zelenjave. Šiviljski tečaj obiskuje čez 100 žena.
36 milijonov din prometa . so imeli s cekarji. Zadruga je v preteklih letih priredila po vaseh številne pletilne tečaje. Cekarje izdelujejo v vseh krajih lendavske občine. Lani so osvojili tri nove modele za izdelovanje cekarjev, po katerih je največje povpraševanje v inozemstvu. Pri tem imajo tudi precej težav, saj se posamezni pletilci zelo neradi oprijemljejo novosti pri tem poslu.
Zadruga ima tudi predelovalnico mesa, kolarsko in kovaško delavnico. Slednja je bila v preteklosti deležna precej kritike, letos pa se je stanje v njej precej izboljšalo. Letos so se odločili tudi za izdelovanje kaše.
Odkupili so mnogo kmetijskih pridelkov in drugih dobrin, težave pa imajo s skladiščenjem, saj jim primanjkuje potrebnih prostorov. Letos nameravajo začeti graditi moderno skladišče.
Zadruga je zabeležila lani okrog 218 milijonov din prometa, kar je' za 75 milijonov din več kot leta 1954. Dobička je imela okrog 3 in pol milijona din. Uporabili ga bodo predvsem za njeno gospodarsko krepitev.	-jo
Naše vode nam rahljajo živce, ko prestopijo svoje bregove.
In ne samo to: odnašajo tudi plodno zemljo in nam ponekod čezmerno namakajo pašnike in travnike.
(Foto Kološa)
Hvaležne odjemalce in dobro ceno ima samo
PRVOVRSTNO SADJE
V Pomurju se nam letos obeta dobra sadna letina. To sklepamo po tem, ker sadna drevesa pri povprečni negi obrodijo le vsako drugo leto. Lani ni bilo mnogo sadja, zato pričakujemo, da bodo letos obrodila. Obilo cvetja na drevju je prineslo sadjarjem še več upanja. Da le ne bi bilo posebnih elementarnih nezgod!
Naj bo sadna letina dobra ali slaba, pridelovalec sadja — posebno še tisti, kateremu prinaša sadje glavni dohodek — mora biti nanjo pripravljen, storiti mora vse, kar je še moči, da bo njegovo sadje kar najbolj kakovostno. Slabše sadje že lani ni imelo kupcev na domačem trgu, še manj pa v inozemstvu; mnogi pridelovalci so ga zato morali predelati v mošt in podobne cenejše izdelke ali pa ga prodati zelo poceni kot industrijsko blago.
Cena za sadje je ugodnejša, če ga dovolj prodamo tudi v druge države, zato se moramo potruditi, da bomo letos pridelali čimveč sadja za izvoz.
Še je čas za izboljšanje kakovosti sadja!
Marsikaj lahko stori pridelovalec sam. Prvovrstno, kakovostno blago so plodovi žlahtnejših sort primerne debelosti, oblike in barve, neokuženi po ameriškem kaparju, škrlupu, moniliji (gnilobi) in podobnih škodljivcih in boleznih. Tako sadje lahko v naših okoliših pridelajo le tisti sadjarji, ki drevesa pravilno negujejo in pri tem uveljav-
ljajo sodobne tehnične ukrepe čez vse leto do obiranja plodov. Izjeme so zelo redke, saj že sama okužba po kaparju onemogoča pridelavo
sadja prvovrstne ali izvozne kakovosti.
Pridelovalci, potrošniki, sadna trgovina in naša skupnost kot celota
želijo čimveč prvovrstnega izvoznega sadja, zato je prav, da na tem mestu omenimo vsaj tiste ukrepe, ki jih sadjarji in zadružni sadjarski odseki še lahko uveljavijo pred dozoritvijo in obiranjem sadja, dasi je za zamudnike že nekaj zamujenega.
Še ne zamujeni, a koristni ukrepi
Če hočemo pridelati čimveč dobrega sadja, potem moramo na prvem mestu uveljaviti popolno gnojenje. Sedaj pride v poštev le še gnojenje s tekočimi gnojili: z gnojnico z dodatkom superfosfata (na 100 l gnojnice okrog 1 do 2 kg) ali pa z raztopljenimi umetnimi gnojili v vodi (na 100 1 vode 5 kg amonijevega solitra, 2 kg superfosfata in 3 kg kalijeve soli).
Tekoča gnojila vlijemo v luknje (20 do 30 cm globoke), ki jih napravimo v zemlji pod drevesno krono. ali pa jih vbrizgamo (kar je še boljše!) s sadno škropilnico, kateri pritrdimo na koncu gumijaste cevi gnojilno palico (kupite jo lahko v M. Soboti pri »Agromerkurju«). Na vsako odraslo drevo bomo porabili od 50 do 100 litrov tekočih gnojil.
Drugi — prav tako nujen ukrep je poletno škropljenje sadnega drevja. Vsa rodna drevesa je treba poleti poškropiti vsaj dvakrat ali trikrat: prvič po cvetenju, drugič, ko so plodovi debeli kot lešnik, in tretjič, ko so že debeli kot oreh. Točen čas in vrsto škropiv redno objavlja v dnevnem časopisju Kme-
tijski inštitut Slovenije, sadjarji in zadruge pa lahko dobijo potrebna navodila in recepte za gnojenje in škropljenje tudi pri kmetijskih strokovnjakih Okrajne zadružne zveze.
O drugih ukrepih ne bom pisal, saj bodo sadjarji že mnogo storili, če se bodo oklenili navedenih glavnih ukrepov. Vodstvo naj bi prevzeli zadružni sadjarski odseki, za to je tudi potrebno, da ima vsaka zadruga na zalogi dovolj umetnih gnojil in škropiv. Najboljše pa je, če zadruga pošlje dobro opremljeno skupino škropilcev od sadjarja do sadjarja, kajti tako bo delo tudi hitreje in zares dobro opravljeno. Vodjo skupine je treba poprej usposobiti za opravljanje tega važnega posla.
Posebno pozornost najbolj iskanim sortam!
Naši kmečki sadjarji imajo v svojih sadovnjakih večinoma prave mešanice vseh vrst in sort dreves. Mnogi med njimi niso gospodarsko toliko zmožni, da bi drevesa tudi pravilno negovali. Pripravljeni pa bi bili pravilno oskrbovati vsaj drevesa tistih sort, ki jih najbolj išče in zahteva naša sadna trgovina. O tem so naši sadjarji zelo slabo poučeni. Potrebne nasvete bi jim prav gotovo lahko posredovala sadna trgovina po svojih odkupovalcih, kar pa na žalost v Pomurju ni opaziti. Koliko pa je bilo odkupovalcev v jeseni leta 1954, ko je bila pri nas sadna letina in je imelo sadje dobro ceno, se še vsi prav dobro spominjamo. Vsekakor več kot preveč!
Na uspešen odkup in trgovanje s sadjem se je potrebno že sedaj dobro pripraviti. O tem pa morda prihodnjič.	R.
Sadnih škodljivcev je mnogo in neprestano se še množijo, zato jim moremo do živega le s temeljitimi zatiralnimi ukrepi, med katere sodi tudi letno škropljenje sadnega drevja.
(Foto Kološa)
ČRNI OREH -
najbolj cenjena gozdna rastlina v Evropi
Črni oreh je sorodnik našega belega ali domačega oreha, ki je perzijskega porekla
rastlina toplejšega podnebja kot črni oreh, katerega domovina je vzhodni del Severne Amerike.
Belega oreha, ki je tudi gozdna rastlina, ne sadimo v nižinah, ker je močno pod vržen pozebi, posebno v mladosti; zato je pogozdovanje z njim zelo tvegano. Črni oreh pa še zdaleč ni tako občutljiv za mraz, saj prenese v naših krajih tudi več kot 39 stop. C pod ničlo, ne da bi pozebel pri tako hudem mrazu.
Ima pa tudi druge vrline; izborno raste v višino in njegova lepa debla so visoka kakor bar. Z izredno dragocenim lesom pa prekaša vse v Evropi rastoče drevje. Pri nas ni črni oreh posebna redkost, saj ga kultiviramo že vso stoletje. Obsežni starejši gozdovi črnega oreha so na posestvu Belje. v okolici Vukovara in drugod. Manjše skupine in gaje srečamo tudi na zasebnih posestvih.
Črni oreh odlično uspeva tam, kjer je rahla, peščeno-ilovnata, globoka in sveža zemlja. Z njim pa sem imel slabe izkušnje na težki ilovnati, na suhi peščeni in na tisti zemlji, kjer se stalno zadržuje voda. Najbolj praktičen in zanesljiv instrument za določanje zemlje črnemu orehu sta domači oreh in žlahtni kostanj.
Svojčas smo pogozdovali s sadikami iz gozdnih drevesnic. Oreh ima že v prvem letu svoje rasti dol m dolge srčne korenine (že v sejalnici), zato nas je sajenje stalo mnogo truda. Pa tudi pozneje nismo bili kdovekaj veseli nad mladim nasadom, saj nekaj let
drevesca sploh niso uspevala, predvsem zaradi poškodovanih in obolelih korenin, ki so dobile pri izkopavanju večje ali manjše rane — odtise na najbolj občutljivih mesnatih koreninah. Korenine črnega oreha so namreč mnogo bolj občutljive za poškodbe kot korenine domačega oreha, saj jim zelo škoduje tudi presajanje.
Dandanes sadimo izključno plodove črnega oreha na primerno očiščeni gozdni zemlji. Stroški so precej manjši, delo lažje in naraščaj se bujno razvija, tako da ga je veselje gledati. Navadno že v jeseni drugega leta zraste v višino 1 metra in še več, medtem ko presajene sadike le za nekaj centimetrov.
Vzgajamo ga v čistih ali mešanih nasadih. Najbolje se obnesejo čisti orehovi gozdovi.
Seme sadimo v medsebojni kvadratni razdalji po 2 m. Za 1 ha potrebujemo okrog 100 kg semena. Sadimo v 30 cm široke prekopane pasove v jeseni ali spomladi. Za spomladansko
setev moramo seme v jeseni stratificirati (spravimo ga v zaboje s svežim peskom v kleteh), kakor jabolčne pečke in druga semena s čvrsto lupino. Ko klijejo — na primer maja — jih sadimo na stalni prostor. Dragocene rastline nekaj let skrbno plevemo in okopavamo. Plevenja ne smemo nikoli zamuditi, ker bi sicer drevesca, ki potrebujejo v času vegetacije veliko svetlobo, močno zaostala v rasti in se zadušila.
V primerno gostem nasadu se strnejo krošnje v desetih letih in takrat začno mlada drevesa naglo rasti v višino. Črni oreh raste hitreje od marsikaterega domačega listavca, zato je potrebno mladi gozd zgodaj redčiti. Dobro je pod redke krošnje posaditi bukev, ki izboljšuje gozdna tla.
Orehov gozd redčimo tako dolgo, dokler ne odraste. Po pravilnem redčenju ostane v 60 let starem gozdu na 1 oralu 80 najlepših posameznikov, ki imajo na rodovitni zemlji tudi do 500 kub. metrov dragocenega lesa — dandanes vrednega okrog 30 milijonov din.
Ludvik Kosi
Prizadevajmo si, da bomo tudi v naši pokrajini temeljito in sproti obnavljali gozdove in si tako večali naravno bogastvo. Tudi kanadske topole (na sliki) pri nas dobro uspevajo.
(Foto Kološa)
Slovenski sadjarji!
Založba »Kmečka knjiga« vam nudi med štirimi knjigami svoje knjižne zbirke tudi odlično delo ing. Franceta Adamiča: Obnova našega sadjarstva.
Še danes naročite knjižno zbirko ,Kmečke knjige«, ki stane samo 300 din in obsega štiri odlične knjige: Koledar Kmečke knjige za 1957, živahno pisano povest Antona Ingoliča Ugasla dolina, tretji zvezek dr. Grafenauerjene Zgodovine slovenskega naroda in že zgoraj navedeno knjigo ing. Franceta Adamiča Obnova našega sadjarstva.
Rok za naročila bo zaključen s 1. julijem t. l.
Založba »Kmečka knjiga« Ljubljana, Miklošičeva 6
GOBAR-
že znani sovražnik, spet napada
Gobarja poznajo tudi v naših krajih. Našli so ga že v Lendavi, Turnišču, Bogojini, Ivancih, Dobrovniku, Kobilju in drugih krajih, zlasti v lendavskem kotu. Celo v M. Soboti se je naselil na sadnem drevju! Preti resna nevarnost, da se bo letos čezmerno razmnožil in nam prizadejal sedaj še težko ocenljivo škodo. V tem primeru lahko gozdna in sadna drevesa že v maju ostanejo brez listja; zaradi tega se ne morejo razviti cvetni popki in drevje ostane brez plodov, zlasti še tedaj, če imamo suho poletje. Sadno drevje tudi težje prezimi, ob hudi zimi zmrzne in propade.
Gobarjeve gosenice uničujejo listje gozdnega in sadnega drevja. Najrajši imajo hrastovo listje, potem listje jablan, sliv in vrb, če pa so zelo lačne, uničujejo tudi orehovo listje.
Iz gobarjevih jajčec se gosenice izležejo spomladi; spoznamo jih po modrih in rdečih bradavicah na hrbtu. Med rastjo se večkrat levijo, ko pa dorastejo, se zabubijo pod suho skorjo ali v špranjah. Iz bub se izležejo metulji, ki letajo junija in julija.
Proti temu škodljivcu se lahko borimo na več načinov: z zbiranjem, sežiganjem ali zakopavanjem gobarjevih jajčec od septembra do aprila, z nameščanjem zaščitnih pasov na debla in s škropljenjem sadnega drevja: pozimi z rumenimi pripravki (rumesan, kreozan, selinon itd.) ali z zmesjo katrana in petroleja, poleti pa z DDT pripravki (pepein, pantakan), HCH pripravki (bentox, lindane) ali s sredstvom Fosferno 20. Pozabiti pa ne smemo, da nam v boju proti gobarju pomagajo tudi njegovi prirodni sovražniki — razne muhe, ose, insekti in ptice, katerih je vedno več, bolj ko se razmnožuje gobar. Na te svoje zaveznike pa se ne smemo popolnoma zanesti, marveč moramo tudi sami storiti vse, da bo tega škodljivem čimmanj v naših sadovnjakih.
Ing. L. J.
KONJ SE JE SPLAŠIL Ludvik Mlinarič iz Bratonec, star 14 let, je peljal po Kocljevi ulici v M. Soboti pet zabojev slatine. Nenadoma pa se je konj splašil in je zdirjal. Na ovinku se je voz prevrnil, fant je padel na razbite steklenice in se po vsem telesu precej porezal.
Drobni nasveti za kmetovalce
(Izreži in shrani)
KAJ BOMO DELALI V MAJU?
Sejali bomo proso, lucerno in travne mešanice, sadili fižol, buče in kumare. Presaditi je potrebno paradižnike in papriko. V sadovnjakih bomo škropili drugič, v vinogradih pa prvič. Mandanje in vezanje vinske trte. V kleti bomo nadzirali naknadno vrenje. Napravimo si načrt za strniščno setev in setev krmnih rastlin za siliranje, omislimo si potrebno seme. Preglejmo stroje za košnjo, žetev in mlačev; če je to potrebno, jih dajmo popraviti. Množični pregledi krompirja zaradi koloradskega hrošča in zbiranje majskega hrošča.
O GNOJENJU SI JE VREDNO ZAPOMNITI
Za gnojenje je najboljši naravni gnoj; vsebuje domala vse snovi, ki jih potrebuje rastlina. Najvažnejša sta hlevski gnoj in kompost. Za en hektar njiv potrebujemo najmanj 100 stotov gnoja. Gnoj moramo pripraviti tako, da ohranimo v njem vse dragocene snovi. Gnojimo le z zrelim gnojem.
Umetna gnojila učinkujejo le tedaj, če jih uporabljamo hkrati z gnojem. Brez gnojil ne moremo dobiti obilnih pridelkov. Zelo važna je pravilna uporaba gnojil. Preden gnojimo z njimi, se prepričajmo, katerih hranilnih snovi v zemlji najbolj primanjkuje in katere hranilne snovi najbolj potrebuje rastlina, od katere terjamo pridelek. Gnojimo pravočasno in preudarno!
VSAK TEDEN ENO ŠKROPIVO ...
Apneni arzenat služi kot škropivo proti grizočim žuželkam (gose-
nicam, hroščem) na vseh rastlinah v 0,4 odst. raztopini (400 gr na 100 litrov vode ali bordoške oziroma žvepleno-apnene brozge).
...IN ENO UMETNO GNOJILO
Apneni dušik vsebuje 16 odst. dušika (hranilne snovi), razen tega pa še nekaj apna, deluje počasi in je temnosiv prah.
ČE ŠE NE VEŠ,
POTEM PREBERI...
... da je eden plemenjak potreben za 50 do 50 kobil, 60 do 80 krav, 30 do 50 svinj, 30 do 50 ovac in 10 do 20 kokoši.
... da prvič prepustimo kobilo po 24 do 36, kravo po 16 do 24, ovco po 8 do 12, svinjo po 8 do 12 in zajko po 7 do 10 mesecu starosti.
... da začne gos nesti jajca po 12, raca po 10, pura po 12, kokoš po 9 in golobica po 8 mesecih.
... da vsebujejo buče 30 do 36, sončnice 20 do 35, lan 30 do 36, ogrščica 30 do 40, repica 30 do 38, mak 40 do 53 in grozdne pečke 9 do 12 odst. olja.
ZDAJ KO BO CVETJE MIMO
bomo škropili sadno drevje z 2 odst. žvepleno-apneno brozgo z dodatkom 400 g apnenega ali svinčenega arzenata na 100 litrov brozge ali s ½ odst. bakrenim apnom z dodatkom arzenata — proti škrlupu.
moniliji, jabolčnemu zavijaču in drugim gosenicam.
ZBIRAJMO ZDRAVILNA ZELIŠČA!
V maju bomo zbirali naslednja zdravilna zelišča: šmarnice, medene detelje, gozdne jagode, pljučnice, liste koprive in suličastega trpovca, cvetje bezga in zajčje deteljice.
NALEZLJIVA OHROMELOST SVINJ
Ta bolezen razsaja tudi pri nas. Prenašamo jo z mesom, izdelki, obutvijo ali obleko. Povzroča jo virus. Znaki: Najpogosteje se pokaže pri mladih prašičih. Prašiči ne jedo več radi, njihova temperatura pa se povzpne do 40,5° C. V začetku sc včasih pojavi driska in bruhanje. Bolnik je zelo občutljiv; če se ga dotaknemo, kriči, skače ali dobi krče, lahko pa se tudi onezvesti. Najprej mu ohromijo zadnje noge, nato prednje, končno pa vse telo. Pogine po 2 do 3 dneh, včasih po 1 tednu. O b r a mb a : Ker bolezen prenašamo z mesom, njegovimi izdelki in pomijami, ne smemo nikdar dajati prašičem ostankov jedil in pomij, če jih nismo poprej temeljito prekuhali. Zaščitno cepljenje. Če si prašiče kupil, naj bodo vsaj tri tedne ločeni od ostalih, če pa se je pojavila bolezen v bližini, zahtevaj, da tudi tvoje prašiče čim prej cepijo. Zdravljenja še ne poznamo, zato koljemo vse sumljive prašiče, vendar le v klavnici, da se bolezen ne bi razširila. Prijava bolezni je obvezna.
Meso je užitno, vendar pa ga moramo poprej temeljito prekuhati in prepeči, slanino pa scvreti. Nasoljevanje in prekajevanje ne uniči bolezni! Kdor ima opravka z bolnimi ali sumljivimi prašiči, si mora temeljito umiti in razkužiti roke, obleko obutev in orodje, preden gre drugam. Tudi svinjak moramo temeljito razkužiti.
POMURSKI VESTNIK. 17. maja 1954
4
TELOVADBA
ŠPORT
ŠAH
SOBOTA : KLADIVAR (Celje) 2:2 (1:1)
Pričakovanje številnih gledalcev, da bodo videli eno najlepših tekem sezone, se ni uresničilo, kajti nekateri nešportni dogodki so vrgli senco na to srečanje. Očitno je bilo, da gostom nikakor ne gre v račun, da se dogodki na igrišču ne razvijajo tako, kakor so si to zamišljali. Svojo živčnost so kazali v ostri igri — posebno Maučeca so si izbrali za svojo žrtev — glavni krivec pa naj bi bil sodnik, ki je imel več kot dovolj opravka z nepomirljivimi duhovi na igrišču. In končno so ti dogodki spravili tudi gledalce s tira. Pred koncem igre je sodnik moral poslati 2 igralca Kladivarja in 1 domačina z igrišča.
Sobota je takoj v začetku pričela ostro napadati. Imela je premoč in ni dovolila gostom, da bi se zbrali. Gol je visel že takorekoč od vsega začetka v zraku. Celjani so se krčevito branili, vendar pa je moral Teličkovič v 18. minuti prvič pobrati žogo ig mreže. Strelec je bil Maučec. Sobota je v tem delu igre zamudila izredne priložnosti, nekaj žog Maučeca, Zelka in Babiča pa je ubranil razpoloženi vratar gostov; Celja ni vse do 42. minute niso niti enkrat streljali na domača vrata, niti niso prihajali na polje domačih, kajti domala vse napade je zavračala domača obramba že na sredini igrišča. Šele tik pred koncem polčasa so trikrat prodrli pred domača vrata in na dokaj lahek način dosegli gol.
Po odmoru so bili gostje nevarnejši, pogosteje so prihajali v kazenski prostor domačih, vendar so le redko streljali na vrata. Kakor že prej, tako so tudi sedaj imeli domači napadalci več priložnosti za gol (v 50. minuti je Sirovina iz 5 metrov zgrešil prazna vrata). V 65. minuti je Maučec po Sečku II. streljani žogi spremenil smer in jo porinil v mrežo. Komaj 3 minute za tem pa so Celjani nepričakovano izenačili.
Sobočanci so zaigrali z veliko voljo in požrtvovalnostjo in bi si pošteno zaslužili obe točki, saj so imeli tri četrtine igre
v svojih rokah. Neverjetna smola pri streljanju na vrata! V moštvu ni bilo slabega mesta, odlikoval se je tako napad kakor obramba, ki je opravila svojo nalogo — če izvzamemo dva spodrsljaja — prav dobro.
Kladivar ni prikazal pričakovane igre, izstopali so le posamezniki. Boljši del moštva je bila obramba. Že zgoraj omenjeni dogodki pa so prikazali Celjane v kaj čudni luči.
Sodnik Vukotič iz Varaždina je sodil dobro, imel je dokaj nehvaležno nalogo.
Š.
ŠPORT PRI GRADU SE LEPO RAZVIJA
Športno življenje pri Gradu je lepo razvito. Imajo redne telovadne ure, gojijo košurko, in to fantje ter dekleta, radi pa imajo tudi odbojko. Zdaj se pripravljajo na tekmovanje v Rogaševcih, kjer se bodo pomerili z odbojkarji iz Cankove in Rogaševec. Precej tudi trenirajo lahko atletiko, največ skok v daljino in v višino. Posebno zanimanje velja tudi šahu, ki je močno razširjen zlasti med pionirji. Tako so se udeležili okrajnega prvenstva v M. Soboti, kjer je pionirkam manjkalo samo ena in pol točke, da bi postale okrajni prvak. Med posamezniki pa je najboljši Anton Ferko.
Pionirsko šahovsko tekmovanje je že za nami
Čez dva meseca so pionirski odredi vsega Pomurja tekmovali v počastitev rojstnega dneva maršala Tita; to tekmovanje je postalo že tradicionalno, saj je letos že tretje po vrsti.
Tekmovali so pionirski odredi v vseh občinah, razen pri Vidmu ob Ščavnici.
Občinski prvaki so se zbrali 25. aprila v M. Soboti in so tekmovali za naslov okrajnega prvaka. Prišlo je skupaj 180 pionirjev, ki so se pomerili na 65 šahovskih deskah.
Tekmovalci so bili razdeljeni po starosti (od 7. do 12. leta in od 12 do 15. leta). Vsako moštvo je štelo 6 pionirjev ali 4 pionirke.
Okrajni moštveni prvak v starosti od 7. do 12. leta so pionirji BOGOJINE. Drugo mesto so zasedli pionirji iz KROGA.
Okrajni moštveni prvak pionirk v starosti od 7. do 12. leta so pionirke osnovne šole iz LENDAVE. Drugo mesto so zasedle pionirke iz BOGOJINE.
Okrajni moštveni prvak pionirjev v starosti od 12. do 15. leta so pionirji nižje gimnazije iz LJUTOMERA. Drugo mesto so
zasedli pionirji nižje gimnazije iz M. SOBOTE.
Okrajni moštveni prvak pionirk v starosti od 12. do 15. leta so pionirke iz osnovne šole KRIŽEVCI v Prekmurju. Drugo mesto so zasedle pionirke nižje gimnazije iz LENDAVE.
Občinski prvaki so igrali med seboj tudi za naslov najboljšega šahista v Pomurju.
V	starosti do 12. leta je okrajni prvak BOGDAN HARI iz Kroga. Drugo mesto je zasedel pionir ROBERT ŽILAVEC iz Lendave.
V	starosti do 11. leta je okrajna prvakinja SONJA ŠKERBEC iz osnovne šole Veržej. Drugo mesto je zasedla HELENA SCHIL iz osnovne šole Lendava.
Okrajna prvakinja pionirk v starosti od 11. do 15. leta je JULKA KAJŽER iz nižje gimnazije Ljutomer. Drugo mesto je zasedla ZORKA KERČMAR iz osnovne šole Križevci v Prekmurju.
Moštveni prvaki so dobili prehodne pokale, knjižne nagrade in šahovske garniture od DPM, okrajni šahovski odbor je podelil prehodni pokal pionirjem do 12. leta. lepo darila pa so prejeli tudi okrajni pionirski prvaki.
Moštveni prvaki se bodo udeležili republiškega tekmovanja za prvenstvo LRS, ki bo 13. maja v Ljubljani.	D. B.
Kakor je poročala Ljudska pravica, je bilo pionirsko šahovsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije v Ljubljani. Trinajstega maja se je zbralo v našem glavnem mestu 31 skupin z nad 180 mladimi šahisti, katerim je priznalo to čast vseslovensko tekmovanje pionirskih skupin po odredih, občinah in okrajih z okrog 6000 udeleženci. Letošnja udeležba je bila prava krona prizadevanj na šahovskem področju, saj kaže, da si ta plemenita igra že utira pot v zadnje, najbolj zakotne kraje naše "slovenske domovine.
Na republiškem tekmovanju so zasedle najbolj častno drugo mesto (med štirimi tekmovalnimi skupinami) mlajše pionirke osnovne šole iz Lendave, njim sledijo starejše pionirke iz Križevec v Prekmurju s tretjim mestom med sedmimi, mlajši pionirji osnovne šole iz Bogojine s petim mestom med devetimi in starejši pionirji ljutomerske gimnazije z osmim mestom med enajstimi nastopajočimi tekmovalnimi skupinami. Največja konkurenca je bila — kakor je videti iz poročila o tekmovanju — v skupini starejših in mlajših pionirjev.
Pionirke iz Križevec v Prekmurju so dobile v svoji skupini kot tretjeplasirano moštvo posebno nagrado Zveze prijateljev mladine in Šahovske zveze Slovenije, vsa nastopajoča moštva pa igrače mednarodne organizacije UNICEF.	-ko
Križem kražem po Pomurju
Pred kratkim je priredila šahovska sekcija »LIPA« mladinski moštveni šahovski turnir. Kljub slabemu odzivu povabljenih je bil turnir odigran. Sodelovali so mladinci iz Gančan in Črensovec ter domače šahovsko moštvo Lipa I. in Lipa II. Zmagalo je moštvo Lipa I.
V OČESLAVCIH je bil pred nekaj dnevi sestanek aktiva RK. Namen sestanka je bil: razdeliti nekaj mleka v prahu — pomoč RK. Ugotovili so, da v vasi ni nikogar, ki bi bil potreben take izredne pomoči.
Gasilci DOBROVNIKA so praznovali preteklo nedeljo. Pripravili so bogat program; dopoldne so imeli vaje, popoldne pa so se pomerili v nogometu z II. moštvom lendavske Nafte in ga presenetljivo premagali 2:0.
TRIMLINI so najmanjša vas v lendavski občini, njeni prebivalci pa so zelo de-
lavni. Precej ima pokazati tudi njihova SZDL. Na njeno pobudo so pred kratkim uprizorili igro v madžarščini »Domači cvrček« in z njo gostovali tudi v Lendavi. Igra je bila za njihove razmere dokaj dobro naštudirana, dveh predstav pa se je udeležilo okrog 500 gledalcev.
Na TIŠINI so zaključili Teden Rdečega križa s pestrim kulturnim sporedom. Nastopili so mali pevci in recitatorji — podmladkarji RK. Vaščani so do kraja napolnili šolsko učilnico. — Mladina hoče nadoknaditizamujeno, saj je v zadnjem času precej zaostala. Odločila se je za poljudna predavanja o domačih in svetovnih dogodkih. Prvo tako predavanje je bilo 11. maja. Tov. Koltaja je poslušalo lepo število mladih ljudi., — Slušatelji KGŠ bi radi svoje znanje preizkusili tudi pri praktičnem delu. Primerno zemljišče imajo pri roki, ne pa tadi strokovnjakov. Prav tako bi radi obiskali kako kmetijsko gospodarstvo, nimajo pa denarja. Razmisliti bi kazalo tudi o ustanovitvi društva mladih zadružnikov.
V LENDAVSKI občini so letos dobro pripravili Teden Rdečega križa, tako da je bil lahko sleherni prebivalec poučen o pomembni vlogi te človekoljubne organizacije. Pred ustrezno urejenimi izložbami so se ustavljali številni ljudje. Imeli so dvoje predavanj z dinfilmi. Na svečani akademiji z okrog 200 poslušalci so nastopili cicibančki, pionirji in člani, tamburaški in pevski zbor Svobode. Zadnji dan v tednu je bil posvečen čistoči. Taborniki so po hišah odstranjevali nepotrebno ropotijo. — V GABERJU so člani SZDL na svojem drugem občnem zboru sklenili, da bodo priredili več predavanj o naši gospodarski in družbeni problematiki. Predvsem bi se radi bolj seznanili z družbenim upravljanjem pri nas. — Tudi člani RK so imeli svoj občni zbor. Hvalevredno je, da je začela v vasi delovati tudi ta organizacija, od katere bodo imele koristi predvsem žene, ki so zelo pičlo zastopane v društvih in množ. organizacijah.
SOBOŠKA KRONIKA
POROKE, ROJSTVA IN SMRTI od 5. do 12. maja 1956.
Poročila sta se: Alojz Ozvatič, bolničar in Ana Balažič, bolničarka, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Etelka čarni s Suhega Brega, deklico; Ljubica Nikaljevič iz M. Sobote, dečka; Marija Puhan iz Bogojine, deklico; Ana Puhan iz Strehovec, dečka; Draga Baranja iz Zenkovec, dečka; Marija Golob iz Podgradja, dečka; Marija Vori iz Nuskove, dečka; Marija Tot iz Doline, dečka; Marija Golob iz Ljutomera, dečka in Marija Bagari iz Bakovec, dečka.
Navedene so rodile v soboški porodnišnici.
Umrla sta: Franc Rak, delavec iz Rakičana, star 52 let in Žigo Smej, tesar iz Kobilja, star 57 let.
Nesreče in nezgode
Jože Heric, 21 let star iz Grlave pri Ljutomeru, je branal na njivi in mu je oster zob brane prizadejal hude rane na desni nogi.
Franc Flisar, star 56 let, cestar iz Prosenjakovce, si je s sekiro močno poškodoval palec na levi roki.
Alojz Šprajcer, prometnik iz Beltince, si je na steklu hudo ranil desno zapestje.
Štefan Horvat, kmet iz Male Polane, star 77 let, je padel pod voz. Kolo mu je zlomilo desno nogo pod kolenom.
Alojz Varga, 48 let star kmet iz Filovec, je tako nerodno padel, da si je zlomil pogačico v desnem kolenu.
Milan Belovič, star 11 let, je padel s hruške in si zlomil levo roko.
Ana Lanjščak, 58-letna kmetica iz Ivanovec se je polila s kropom in dobila hude opekline.
Franc Horvat, star 34 let, trafikant iz Ljutomera, je invalid. Desno nogo ima pod kolenom amputirano. V minulem tednu pa je tako nerodno padel, da si je zlomil levo nogo.
Vsi se zdravijo v soboški bolnišnici.
Kolesarji, bodite previdni
Koles je v Pomurju veliko in je menda ni hiše, ki bi ga ne imela. Ljudem je zelo koristno prometno sredstvo, ko se vozijo v službo, na delo ali po drugih opravkih. Mnogo mladih ljudi pa v svoji preveliki prešernosti ne more zmerno voziti in
misli, da je vsaka cesta samo njihovo dirkališče. Tako pride do večjih in manjših nesreč. Kolesarji morajo biti previdni in se držati prometnih predpisov. Tudi v minulem tednu je bilo več kolesarskih nesreč.
13-letni Janko Ploj z Račkega vrha se je vozil s prijateljem na kolesu: oba sta se
v hitri vožnji zaletela v traktor. Ploj je dobil težje poškodbe po telesu.
14-letni Emil Novak z Murščaka je pade! s kolesa in si težje poškodoval desno koleno.
Josip Kunčič, gozdar iz Črešnjevec pri Radgoni, star 25 let, je padel s kolesa in si poškodoval levo roko v podlehti.
Franc Smodiš iz Petrovec, star 52 let, je padel s kolesa ter si zlomil pogačico v levem kolenu in dobil poškodbe na vratu.
Zdravijo jih v soboški bolnišnici.
BIVŠI UPRAVNIK HOTELA »PLATANA« OBSOJEN
Svojčas smo že poročali o raznih poneverbah, ponarejanju računov in drugih nepravilnostih, ki jih ima na vesti bivši upravnik hotela »Platana« Jože Veren. Vodil pa je tudi založno klet Vinarske zadruge Ljutomer. Primanjkljaj hotelskega podjetja znaša nekaj nad pol milijona din, a primanjkljaj založne kleti Vinarske zadruge skoraj 300.000 din. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Verena na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, povrniti pa bo moral tudi vso škodo obema podjetjema, ki znaša nad 800.000 din.
Opozarjamo prebivalstvo Pomurja, da bo v prvi polovici meseca junija izšla prva številka revije
„SVET OB MURI“
V času, ko se bomo spominjali 20-letnice izida »Mladega Prekmurca«, bo ta spomin kulturna javnost Pomurja počastila z izidom nove revije, prve v Pomurju od časa, ko je Mladi Prekmurec prenehal izhajati. Prepričani smo, da ne bo javnega in kulturnega delavca, ki ne bi segel po tej novi reviji, saj bo v zajetni obliki in s pestro vsebino nudila bogato čtivo vsakomur.
Obmurska založba
Kmetijska zadruga Mačkovci
razpisuje službeno mesto POSLOVODJE za trgovino Mačkovci.
Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe s 1. julijem 1956. Informacije daje Upravni odbor KZ Mačkovci.
Pomurski vestnik — Izdaja
Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti -Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina:	četrtletna 100, polletna
200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
Obračun na ulici
Sončno torkovo jutro. Na soboških ulicah je bilo dokaj živahno, posebno še na križišču pred hotelom »Zvezda«.
Pridružil sem se skupini ljudi, ki je vneto sledila dogodku na beli cesti: tam pri kupu peska sta se hudo spoprijeli dve ženici. V neomejenem ringu je šlo za lase.
Eni so se smejali in uživali ob pogledu na vztrajni »borki« za svoje pravice, drugi pa so se resno zamislili. Med slednjimi sem bil tudi jaz, ne morda zaradi kakih pretiranih moralnih ambicij, marveč zaradi tega, ker sem videl pred seboj ženo — mater in njeno konkurentko prizor, do katerega lahko pripeljeta nezvestoba in polom v zakonskem življenju. In kakšni naj bodo otroci ob takih vzgledih?	-ko
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
DRUŠTVENI PREGLEDI. V smislu navodil GZ LRS — objavljenih v Biltenu št. 11-55 — o načinu ocenjevanja dela gasilskih društev je preglede zaključiti do konca junija t. 1. Občinski štabi naj pošljejo do 5. julija t. 1. imena prvakov po kategorijah.
GASILSKO ORODJE IN OPREMA. Ker gasilska društva neredno plačujejo od nas nabavljeno blago, smo primorani v bodoče ukiniti dajanje blaga na kredit.
DAN GASILSTVA. V nedeljo, 27. t. m. bo slovensko gasilstvo proslavilo »Dan gasilstva«. Vabimo društva, da ta dan proslavijo z dostojnim programom.
PROSLAVE: PGD v Vanča vesi proslavi v nedeljo, 20. t. m. 25-letnico svojega obstoja, PGD Vaneča 30-letnico in PGD Adrijanci 25-letnico svojega delovanja. GASILSKA KNJIŽICA št. 14 in 15. Občinske gasil, zveze so dobile pravkar izdano knjižico štev. 14 in 15 zn društva svojega območja. Vabimo UO PGD, da vsebino knjižice na članskih sestankih temeljito preštudirajo.
Iz pisarne OGZ
KMETIJSKA ZADRUGA Murska Sobota
sporoča vsem cenjeuim odjemalcem, potrošnikom in gostinskim obratom da ima vsak dan na zalogi sveže
Laško pivo
v steklenicah in sodčkih različne kakovosti.
Kmetijsko poskusno gospodarstvo Čepinci — sedež v Šalovcih sprejme v službo takoj RAČUNOVODJO -KINJO
Prošnje z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje prakse pošljite na gornji naslov najkasneje do 25. maja 1956. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.
Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« Murska Sobota
obvešča reflektante za rezanje lesa, da bodo v njegovi žagi (M. Sobota — Šiftar) vsak ponedeljek in torek v tednu
rezali les za privatnike
Reflektanti naj si preskrbijo predhodno dovoljenje na upravi podjetja, M. Sobota, Slomškova ul.
Uprava
Tedenski koledar
Nedelja, 20. maja — Bernard Ponedeljek, 21. maja — Drejče Torek, 22. maja — Milan Sreda, 23. maja — Željko Četrtek, 24. maja — Cvetka Petek, 25. maja — Urban Sobota, 26. maja — Dragica
Lunine mene: 24. maja ob 16. minut polna luna.
KINO
LENDAVA — od 18. do 20. maja ameriški film »Kalifov zaklad«, 22. in 23. maj« ameriški film »Lili«, od 25. do 27. maja ameriški film »Izgubljeni sin«.
GRAD — 27. maja italijanski film »Ljubezen in strup«.
ČEPINCI — 20. maja ameriški film »Aretacija«, 27. maja jugoslovanski film »Rdeči cvet«.
RADGONA — 23. in 24. maja ameriški film »Slavolok zmage«, 26. in 27. maja ameriški barvni film »Fanfare ljubezni«.
RADENCI — 19. in 20. maja avstrijski film »Stari grešnik«, 24. maja ameriški film »Podkupnina«, 26. in 27. maja jugoslovanski film »Krvava pot«.
VELIKA POLANA — 20. maja jugoslovanski film »Rdeči cvet«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 23. maja švicarski film »Kralj kegljačev«, 26. in 27. maja sovjetski barvni film »Sadko«.
ČESTITKE
Tov. Ludviku Krčmarju želimo vse najboljše na izbrani življenjski poti z družico. — Kolegi.
MALI OGLASI
VINOGRAD s hišo in gospodarskim poslopjem, blizu Ljutomera — prodam. — Poizvedbe v gostilni Rakovec, Podgradje.
DONOSEN VINOGRAD 58 arov, lepa lega. blizu Ljutomera — prodam. — Vprašati: Roman Rek, Ljutomer, Ormoška 15.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, 10 ha dobro obdelane zemlje. Hiša z gospodarskim poslopjem v sredini sadovnjaka, posestvo okrog hiše. Hiša skoraj nova, zraven nekaj drobnega gospodarskega inventarja — prodam. — Kupci naj se zglasijo osebno ali pismeno na naslov: Marija Škrbinek, Maribor, »Gostilna pri lipi«, Zgornje Radvanje.
NOVO ZIDANO HIŠO, takoj vseljivo, v neposredni bližini Ptuja z lepim vrtom in njivo — prodam. — Janko Rajh, Brstje 36, p. Ptuj.
IŠČEM DRUŽINO, ki bi hotela sprejeti na stanovanje starejšega, z vsem oskrbljenega, a osamljenega človeka. Pismene ponudbe poslati na upravo lista pod naslov »Ne bo oškodovan«.
POSESTVO v izmeri 15 ha po ugodni ceni prodam. — Alojz Matjašič, Kraljevci, p. Videm ob Ščavnici.
KUHINJSKO KREDENCO prodam. - Ida Adamič, M. Sobota, Kocljeva ul. 16.
IZJAVA. — Izjavljam, da nisem plačnik za morebitne stroške, ki bi jih naredila Etelka Kuhar, ki je bila zaposlena pri meni do 17. aprila 1956. — Nikolaj Kranjec, Moravci 127.
POSESTVO, 5 ha, blizu Vidma ob Ščavnici ugodno prodam. — Vprašati: Dragotinci št. 20.
MOTORNO KOLO znamke »Ardie«, dobro ohranjeno, prodam. — Ivan Ajlec, Dragotinci 20, p. Videm ob Ščavnici.
ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, in POSNEMALNIK prodam. — Janez Škraban, M. Sobota, Mojstrska ul. 2.
GOZD, 2 ha, ob glavni cesti v Borecih pri Ljutomeru, prodam. — Informacije: Dibelčar, Radenci.
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE
„AGROMERKUR“ - M. Sobota
obvešča zadruge in gostinske obrate, da je prevzelo zastopstvo pivovarne JUGOALKO (Mariborsko pivo) za Pomurje.
Pismena naročila naslovite na Agromerkur — skladišče vina. M. Sobota Slomškova ul. 9, (telefon 56)
Naročila sprejemajo tudi vsi terenski uslužbenci podjetja.
PIVO imamo na zalogi v steklenicah in sodčkih (¼ in ½)
Podjetje vam po naročilu tudi pripelje pivo na dom.
GRADBENO PODJETJE „GRADIS“ gradbišče ŠOŠTANJ-VELENJE
potrebuje za svoja gradbišča večje število
nekvalificiranih delavcev
Plača po tarifnem pravilniku. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno.
Pojasnila dobite v tajništvu gradbišča.
PAZITE NA OTROKE
Dan na dan prihajajo v bolnišnico otroci z opeklinami, kar bi se vsekakor dalo omejiti, če bi starši in drugi bolj pazili na
deco.
Darinka Carovič, stara komaj eno leto, se je polila z vrelo juho po prstih, vratu in ušesu ter se hudo opekla.
5-letni Stanko Makoter iz Mote se je polil z vrelo vodo in ima hude opekline po telesu.
Prepeljali so ju v soboško bolnišnico.
POMURSKI VESTNIK, 17. maja 1956
5
23 kilometrov s čolnom
po valovih Mure
Na zemljevidu v merilu 1:150.00( je razdalja med Moto in Murskim Središčem dolga le nekaj več kol 15 cm. Ta razdalja se na zemljevidu zlahka preskoči, toda po Muri gre to težje. Mura je zahrbtna. Na čoln preži za vsakim ovinkom nova nevarnost. Močan tok se poigrava z ladjo in jo žene pod mlin, kjer jo lahke kolo v nekaj sekundah spremeni v trske.
Za vse te nevarnosti smo vedeli, štirje mladi dijaki, ko smo se odločili za potovanje po vijugasti Muri s čolnom. V Moti pri Ljutomeru smo se vkrcali in pristali pod murskosrediškim mostom.
Mura
Kakor kača se vije med zelenim grmovjem, se zaletava v bregove, trga zemljo, podira drevesa in kakor ogromna pošast žre rodovitno zemljo, ob neurjih pa prestopa bregove. Drugod so jo kakor sužnjo uklenili v bregove — na obeh straneh jo stražijo velike betonske kocke. Dobra in zla je. Mnogim ljudem odnaša rodovitno prst in prinaša kruh ribičem, brodarjem, mlinarjem in zlatarjem, ki se težko ločijo od njenih valov.
Pozimi, ko pade živo srebro daleč pod ničlo, Mura zamrzne. Ljudje hodijo kar po ledu; brodarji in mlinarji so na dopustu. Ko nastopi odjuga, Mura zopet spregovori in z ledom napada mline in brodove, ki jih niso odnesli iz struge.
Odhod
Iz ladijskega dnevnika:
Kraj:	Mota pri Ljutomeru —
pri Smodiševem mlinu.
Čas: 9.50 po srednjeevropskem času.
Vodostaj: normalen.
Vremensko poročilo: Lepo, sončno vreme, v popoldanskih urah pooblačitev.
Povelje: »Odhod!«
Krmilar je prijel za drog. Odrinili smo od mlina in se predali glavnemu toku. Naš cilj je bilo Mursko Središče. Mahali smo mlinarju Smodišu, ki nam je posodil čoln, po Murini strugi pa je odmevala »poslovilna« pesem: Smodiš so pa doma ostali . . .
Ko smo se vozili mimo broda, nas je brodar še enkrat opozoril: »V Žabjeku pazite!« Žabjek, nekje pred vasjo Marof, ki ga še nihče izmed nas ni videl, je bil glavna ovira. Vsakdo, s komer smo tiste dni govorili, nas je svaril pred Žabjekom.
»Prekmurski Tacen« in šala
Pot do srednjebistriškega broda smo poznali, saj smo dan pred našim potovanjem priredili tukaj »generalko« — toda takrat smo se spustili po stranskem rokavu.
Zdaj je naša »galeja« plula po glavni strugi. Težave so se začele. Mogoče Mura nikjer ni tolikokrat menjala svoje struge kot tukaj. Močno valovanje vode, štori, nas opozarjajo na nevarnost. Valovi mečejo naš čoln kakor orehovo lupino. To je najtežji del poti. Voda zanaša čoln od brega do brega, kakor vino pijanca od jarka do jarka. Tukaj vesla ne pomagajo nič, za drog je pregloboko. Vrtoglava vožnja. Sreča, da je do prve postaje pri srednjebistriškem brodu le še nekaj sto metrov. Le malo dalje bi moral biti ta »prekmurski Tacen«, kakor smo imenovali ta del proge, in posadka bi prav gotovo dobila morsko (beri: mursko!) bolezen.
Na horizontu so se pojavili bistriški mlini. Prva etapa je za nami. Ko smo pripluli mimo štirih mlinov v prvo pristanišče, smo se oddahnili.
Pot v neznano
Pri bistriškem brodu zopet opozorilo: »V Žabjeku bo vražje. Pazite!« Spet strah pred Žabjekom. Povsod ista pesem.
Kljun našega čolna reže medtem valove mimo treh Bistric. Poti dalje ne poznamo, toda preživeli smo toliko časa na Muri, da znamo »Muro brali«.
Plujemo proti Gibini. Vožnja je mirna. Odložili smo vesla in drog ter sklenili zaroto zoper Žabjek.
Sklep: »Žabjek nas ne sme pokopati!«
Gibina.
Po jekleni vrvi teče škripec, za katerega je privezan brod. Kakor starogrški Haron duše, tako prevaža brodar tukaj ljudi za majhen »obolus« čez Muro. Pristali smo ob brodu. Približal se nam je brodar. Ko smo mu razložili naš načrt, nam je dal instrukcije: »Če ne znate s čolnom voziti tako, kakor hoditi po zemlji, v Žabjek ne hodite!«
Predigra za Žabjek
Po izdatni južini smo »dvignili sidro«. Od desnega brega nam prihaja na uho brnenje mlinov, z levega brega nam maha v pozdrav dobro opremljeni ribič — penzionist, ki se kar ne more načuditi murskim »piratom«.
še kilometer dva in — ovinek.
Mura napravi pravokoten zavoj, takoj nato pa so mlini. Voda se z vso močjo zaganja pod mlinska kolesa. Prišli smo v glavni tok in voda nas nese pod mlin. »Vesla z desne strani, drog z leve!« Veslamo z vso močjo, a Mura je neusmiljena. Vesla odpovedo. Še sedem, osem metrov in kolo bo spremenilo naš čoln v trske, iz nas pa bo napravilo poslastico za ribe . . .
Rešeni smo! Nekaj metrov pred mlinom, ko smo že premišljevali, kakšne naj bi bile naše zadnje besede, je krmilar dosegel tla in sunkoma odrinil čoln. Dva člana posadke sta zaradi zakona vztrajnosti zletela v vodo in se oprijela za mlinske verige, čolnič pa je lepo drsel mimo mlina.
Prvemu mlinu so sledili še trije. Prva večja nevarnost je bila za nami. »Je to Žabjek?«, smo vprašali mlinarja na desnem bregu, čeprav smo vedeli, da nas Žabjek čaka nekje za Hotizo. »Lapšina!« se je glasil odgovor. O Lapšini nam ni govoril nihče. Kako mora biti šele v Žabjeku!
Tiho teče Missisippi . . .
Mali urin kazalec je začel znova svojo pot.
Murina struga je široka, voda se vali počasi kakor veletok. Daleč naokrog voda, samo voda — pravi Missisippi. Kdo bi si mislil, da ta počasi se valeča voda v Žabjeku tako zdivja. Nevarnosti ni. Iz čolna odmeva pesem »Tiho teče Missisippi«. Bližamo se naslednji postaji — Martinu ob Muri. To je zadnja postaja pred Žabjekom.
Privezali smo čoln za brod in odstranili želodčno pajčevino. Za Žabjek se je treba pripraviti. Pol ure odmora. Prijazen brodar nas je seznanil z Žabjekom in nas nagovarjal, naj gremo po stranskem Murinem rokavu, da se tako rešimo nevarnosti v Žabjeku. Mi pa smo pluli po glavni strugi . . .
Tako se je začel naš križev pot. Preizkušnja se bliža. Zadnji posvet. Žabjekov pekel, pred katerim so nas toliko svarili, je blizu. Sliši se ropot mlinov, ki nas bodo morda čez nekaj minut zdrobili.
Med ScylIo in Carybdo
O dragi Odisej, slava ti! Imel si velike težave na svojih potovanjih. Ko si prišel med morski pošasti Scyllo in Carybdo in si se hotel oddaljiti od ene, te je pograbila druga, ko si se rešil te, si bil pri drugi zapisan smrti. Rešil si se!
V Žabjeku je naša posadka naletela na ScylIo in Carybdo. Hitrost vode je velika, Mura se zoži — pravi Džerdap! Ovinek je oster, zelo oster, voda se z vso močjo zaganja v desni breg. ob katerem smo kasneje opazili mlinska kolesa. Ropot šestih mlinov. Zadnje minute življenja? Veliko pričakovanje. Počasi smo se ob levem bregu spuščali navzdol in — udarili ob štor. Odločilni trenutki. Obstali smo, toda le za trenutek. Voda nam je zavrtela čoln in nas neprostovoljno vodila proti mlinu. Voda je globoka, z drogom ne dosežeš dna, vesla so brezmočna. Prepozno je! Mlinarji nas gledajo z grozo v očeh. Tu se ne da nič pomagati. Posadka je vznemirjena. Prvi mlin se bliža. Mar bomo morali loviti prtljago in ostanke čolna zn mlinom?
SOS!
Mlinarji nam nekaj kričijo, toda mi jih ne slišimo. To je pekel! Nekaj metrov pred nami se vrti kolo in nas vabi .. .
Zopet čudež! Z vso silo smo se oprijeli za mlinsko verigo in ustavili čoln. S težavo smo ga spravili mimo mlina in potem . . . Rešeni!
Ne! Nesreča v nesreči! Na desni mlin. na levi strani pa kažejo svoje hrbte štori, ki delajo mogočne vrtince. Prehoda ni! Čoln je obsojen na smrt! Ali se bo razbil ob štoru ali pa ga bo zdrobilo pod kolesom. Ni časa za premislek. Hitrost čolna skušamo zmanjšati. »Ubije vas!« nam
kričijo mlinarji z brega. Sami ne vedo pomoči, čeprav so vse življenje prebili na valovih Mure.
Hitrost čolna smo z veslanjem proti toku zmanjšali. Udarili smo ob štor, voda je zavrtela čoln. Prišli smo v vrtinec. Mogočen val je oplazil naš čoln in ga precej obdaril z vodo. Toda čoln smo hitro izpraznili, prtljaga pa je bila itak zavita v polivinil.
Zmaga! Pekel je razprodan! Glavna prepreka — Žabjekov pekel, je mimo! Ne bodo nas požrli murski valovi.
Cilju naproti
Nevarnosti ni bilo več. Na bregovih so se sončili kopalci. Posadka
je poskakala v vodo, čoln pa je predala v oblast Mure. Ko je bil čoln že več kot sto metrov pred nami, nas je vznemirilo čudno brnenje. Je v bližini še kak mlin? Čoln je izginil že za ovinkom, mi pa smo naglo plavali za njim. Morda ga že drobi mlinsko kolo? Čoln je za ovinkom mirno plul dalje in se ni približal mlinu, ker ga sploh ni bilo. Na levem bregu smo opazili naftin stolp. Brnenje ob stolpu smo zamenjali z mlinskim.
Središče je bilo blizu. S časom smo bili v deficitu. Ura je bila 17, voznik nas je ob tem času čakal na mostu. Eden izmed članov posadke je dejal, da čuti dim iz voznikove pipe.
Čas: 17.14 — pristanek. Spet nas je sprejela mati Zemlja, ločili smo se od tekočega agregatnega stanja. Ustavili smo se pred mostom in pri zadnjem, osemindvajsetem mlinu dvignili našo lupino, ki nas je prepeljala nad 25 kilometrov, ter jo naložili na voz, sami pa smo dvignili roko in se z avtostopom vrnili domov.	N. C.
Stari mlinar Smodiš daje zadnje napotke štirim mladim čolnarjem
TELEVIZIJSKI ODDAJNIK PRI ZAGREBU
Na gori Sljemenu pri Zagrebu so pred kratkim montirali televizijski oddajnik, ki je začel delovati 15. maja, ob 30-letnici Radia Zagreb. Ob tej priliki je prispelo iz Nemčije v Zagreb 30 televizijskih sprejemnikov. Te aparate so postavili v središče mesta, tako da so lahko ljudje, ki so jih že nestrpno pričakovali, spremljali oddaje preko novega oddajnika.
ELEKTRIČNE LOKOMOTIVE V SZ
V	šesti petletki bodo sovjetske železnice dobile 2000 električnih lokomotiv nove konstrukcije. Lokomotive bodo imele 8 osi z zmogljivostjo 5700 KS. Te 600-tonske lokomotive bodo vozile na progah Sibirije in Urala. Sovjetski konstruktorji pa so že izdelali načrte za lokomotive, ki bodo vlekle potniške ekspresne vlake s hitrostjo 160 km na uro.
ISTOČASNA POROKA ŠTIRIH HČERA IN DVEH SINOV
V	Kanadi so se istočasno poročile štiri hčere in dva sinova družine Dorsser. Oče je namreč izjavil, da bo navzoč samo na eni poroki. Ker pa se noben njegov otrok ni hotel poročiti, ne da bi bil oče navzoč, so sklenili poročiti se, istočasno.
Kaj bo
s slatinskim vrelcem v Nuskovi?
Že večkrat smo slišali, da je treba urediti slatinski vrelec v Nuskovi, ki leži na travniku, nekaj metrov od glavne ceste. Pred drugo svetovno vojno, in še nekoliko časa po vojni, je bil vrelec zabetoniran. Kasneje so izkopali vaščani dve globoki jami in položili cestne cevi. Uredili so dva odtoka: v prvem, manjšem, se zbira pitna slatina, ki pa jo zajemajo ljudje kar z rokami. Odkar izvira slatina po ceveh, je izvir mnogo manjši, ker so s cevmi zamašili nekaj glavnih žil.
Vrelec je last vasi Nuskova. Začasno skrbi zanj J. Š. Vendar bi bilo prav, če bi uredili ne samo vrelec, temveč tudi vso okolico. Mogoče bi kazalo zasaditi ob vrelcu manjši park. Dejstvo je, da hodijo v Nuskovo po slatino ljudje iz vse graške in delno cankovske občine, zato bi bilo dobro razmisliti o ureditvi tega slatinskega vrelca.
V. K.
To, kar je znano, pa radi pozabljamo...
... da smo Slovenci dobili prvi parni stroj leta 1833 v Idriji.
... da je bila prva tovarna zgrajena v Angliji 1771. leta.
. . . da je največja ladja na svetu ameriška letalonosilka »Forre stal«, ki je dolga 311 in široka 75 m.
. . . da so odkrili kemiki v ZDA spojino, ki je trikrat slajša od sladkorja.
. . . da je Fran Miklošič, doma iz Prlekije, rojen v Radomerščaku, največji slovenski jezikoslovec.
. . . da so našteli 1. 1945 na Zemlji dve milijardi in 254 milijonov ljudi.
. . . da je največje mesto na svetu New York, ki ima nekaj nad 12 milijonov prebivalcev.
. . . da je beseda »karneval« latinskega izvora in je nastala iz »carrus navalis«, kar je predstavljalo ladjo na vozu v sprevodu srednjeveških misterijev.
. . . da je bil Leonardo da vinei (izg. Vinči) italijanski slikar, kipar, pesnik in izumitelj mnogih strojev. Živel je od 1452 do 1519.
. . . da rastejo platane v območju od Italije do Himalaje. Pri nas uspevata dve vrsti: vzhodna in ameriška. Platane dosežejo visoko starost, tudi do 2000 let in zrastejo v velikanska drevesa.
PODVODNI LOV -
zanimiv šport in vzgojna zabava
V naših krajih malo vedo o podvodnem lovu ali pa nič. V naših vodah je ta vrsta ribolova nemogoča, ker so vode kalne. Kakor so nekdaj privabljali neraziskani predeli Afrike drzne pustolovce in znanstvenike, tako jih danes privabljajo neraziskane morske globine, ki nudijo raziskovalcu obilo zanimivosti, zabave in razvedrila. Skupina petih prijateljev nas je krenila iz M. Sobote proti Jadranu, da se navžijemo sonca in morja v izobilju. Oprtali smo si nahrbtnike, napravili frače z jeklenimi puščicami, maske z okroglim steklom, ki omogočajo gledanje pod vodo in šli. Toda že po nekaj dneh brezuspešnega lova smo spoznali, da so bile naše naprave v marsičem pomanjkljive, potrebne temeljite izpopolnitve in marsikatere spremembe. Kmalu smo spoznali ribe, če ne po imenu, pa po njihovih navadah.
Najlažji plen so ribe ob tleh. Brezbrižno se pasejo v čredah in se podijo okrog kot kozliči. Nekaj metrov vstran se potopiš in se jim približaš po tleh. Sram me je priznati, kolikokrat sem zamudil ugodno priliko, ko riba pokaže svoj široki, svetli bok. Bil sem zamaknjen v čarobno sliko podmorskega sveta: raki prevažajo od polžev ukradene hiše, ribice najrazličnejših velikosti, barv in oblik se dvigajo in spuščajo med skalnatimi kotanjami, poraslimi z raznovrstnimi travami, med katerimi so prave jase, posute s peskom. Vsak prostor je po svoje obljuden: med skalov-
jem najdeš svojevrstne prebivalce, v travi druge, v pesku zopet druge, a vsi so po svoje lepi in zanimivi.
V vodi se vidi v neko določeno razdaljo, rekel bi. z večjo jasnostjo in svežino kakor pa na suhem, v daljavi pa predmeti izginjajo v neprodirni modrini.
Nekoč sem sledil veliko marogasto ribo z umazanozelenimi, rjavimi, rumenimi, modrimi in rdečimi progami, ki so se zlivale med seboj. Leno je plavala tik ob tleh. Opazila me je. Zlezla je za bližnjo skalo, se obrnila in
me opazovala. Zapomnil sem si mesto, ga obšel in se ji približal z druge strani, dva metra pod vodo. A glej, svoj topi gobec, nad katerim sta bili nasajeni dve izbuljeni očesi, je imela naperjen proti mehi in me opazovala. Pritisnem se ob tla in počasi lezem proti njej, ona pa izza kamna in naprej. Grem po zrak, pa za njo. Bal sem se, da mi ne bi zašla v globino, tam bi jo izgubil, zato sem jo skušal obiti in jo napasti v smeri proti bregu. Zopet se je ustavila za skalo. Potopim se. Počasi je zlezla pod kamen. Gledala sva se. Bila je na pol obrnjena proti meni. Zdela se mi je nad meter dolga in dobri dve pedi široka. Odpirala je gobec in počasi prežvekovala vodo.
Previdno sem lezel proti njej. Zrak mi je pohajal in voda me je dvigala na površino, da sem se komaj zadrževal pod njo. Riba je počasi lezla pod kamen in izginjala pod njim. Napel sem gume, kolikor se je dalo, naglo pomeril, sprožil pod kamen in na vso moč veslal po zrak. Izpilnil sem vodo iz cevi, zadihal in pogledal navzdol: izza kamna se je kadilo, kakor da bi vozil parnik. Zdaj pa: kako jo dobiti izza kamna, kjer je ležala s široko razkrečenimi plavutmi, prestrašenimi očmi in prebitim telesom.
Več kot pol ure sem se mučil, preden sem jo prinesel na površino. Ko sem jo že držal, mi je spet pošel zrak, pa jo je bilo treba spet spustiti. Bila je nad štiri kilograme težka in preko sedemdeset centimetrov dolga.
Lojze Števanec
NAŠ NOVI PODLISTEK
Z današnjo številko zaključujemo mestne razglednice Iztoka Avseca »S poti po Italiji«. Za naslednji podlistek smo vam pripravili, dragi bralci, odlomke iz potopisne povesti člana našega uredništva F ranca Š r i m p f a »Evropa — Afrika — Evropa«. Knjiga bo v kratkem izšla pri založbi Obzorja v Mariboru. Odlomki, ki bodo izšli v našem listu, so prva verzija teksta, zapisani na samem potovanju, medtem ko je avtor tekst za knjigo pozneje nekoliko spremenil. Mislimo, da bomo našim bralcem z novim podlistkom. ki bo izhajal okoli dva meseca, ustregli.
Uredništvo
Iztok Avsec:
MESTNE RAZGLEDNICE
IZ
ITALIJE
(Vtisi s potovanja)
Zakaj sem dal tak naslov temu kratkemu sestavku o vtisih ki sem si jih zapisal v beležnico in ki so se mi vtisnili v spomin o Gorici, o mestu, ki je ostalo onkraj naših meja?
Nisem storil tega nalašč in vendar tudi ne brez namena
Čeprav po številu prebivalstva za dve tretjini manjša od Ljubljane, ji je Gorica močno podobna. Čisto mesto je in tudi ljudje so nam precej podobni. Saj živi v Gorici zelo veliko Slovencev. In prav Slovenci dajejo temu mestu, hoteli to nekateri ali ne, svoj pečat. Razen tega ima Gorica prav tako kot Ljubljana grad, s katerega se nudi očem, vse do horizonta prav taka panorama kot ona z ljubljanskega gradu. Le da tod ni v nebo štrlečega nebotičnika.
Z razliko od vseh mest, ki sem jih obiskal na bežnem potovanju po Italiji, je Gorica najmanj »velemestno« mesto Sicer je v Gorici registriranih več kot deset tisoč motornih vozil in tudi mestni promet vzdržujejo sodobni avtobusi. Toda kljub temu ...	
To idilično mestece, polno zelenja, parkov, drevoredov postaja sedaj za spoznanje živahnejše. Da, šele sedaj ko se je pričel mali obmejni promet. Tudi trgovina si čedalje bolj utira
Pripovedovali so mi, da so v Gorici v zadnjih dveh treh letih, zrasle nove tovarne za izdelovanje likerjev katerih je po številu tovrstnih pijač v vseh gostilnah in gostinskih obratih sodeč, v Italiji že skoraj nešteto. »Zakaj prav v Gorici«r, sem se zanimal.
Iz preprostega razloga: za kolonialno blago in sladkor je Gorica »zona franca« (ni carine).	
Čeprav ne vzbuja prav nobene pozornosti več duhovnik ali mlekarica ah desetletni fantič na »Vespi«, in čeprav je v Gorici vse polno avtomobilov najnovejših znamk in modelov pa ,tudi takih, ki so »od mrtvih vstali«, lahko v palači goriškega sodišča še vedno opaziš cesarsko-kraljevega »karabinerja« — policista v paradni, živobarvni uniformi iz 18. stoletja s staro že močno zarjavelo sabljo ob pasu ... Nič čudnega za deželo takih in podobnih nasprotij, kot je Italija.
Še ta, mimogrede zabeležena podrobnost.
Na cestah je na tisoče avtomobilov. Za marsikaterega je
to odraz  »zlate« življenjske ravni in hkrati sanje tistih, ki avtomobilov nimajo.	
Toda, kakšna pa je druga plat te »zlate« medalje?
Po skoraj triletni  brezposelnosti je delavec, oče dveh otrok, dobil delo. Veselje — trpko. Vendar, veselje!  Vsak mesec bo prinesel domov sedemintridesettisoč lir. Kaj zato, če znaša povprečna plača zaposlenega delavca štiridesettisoč! Kaj zato! Klobuk z glave pred besedico »Delo«, napisano z veliko
*
V Gorici je neka značilnost, ki je v drugih mestih nisem
občutil  ob vsakem  ob četrtkih. Vsak četrtek, ob vsakem vremenu.
Stari avtomobili moderne poltovorne limuzine in cize se Torina.	
Trgovci, tgovčiči, zastopniki bolj ali manj znanih 
mesto Ti prizori so kot nalašč poskušat srečo v to obmejno
gosoodin k  oči številnih gospodinj, ki te sejme redno obiskujejo.
Poceni kovosti, toda razmeroma je poceni ravno najboljše, le da
o vsaki izdani liri. italijanske gospodinje so prisiljene premisliti
počez v raznih tovarnah napako, ki ga trgovci kupujejo »na storiti samo da se služi. prav vse so v stanju ti ljudje gospodinjskih potrebščin.  Podajajo vse od najrazličnejših za obleko,  ki se sploh ne mečka; ra-nylon nogavic in blaga zastonj	sploh ne mečka; vse to je naprodaj »skoraj«
Zanimivo je opazovati trgovčiče in od njih priložnostno najete prodajalce, ki so običajno južnjaki. 
vživeti  v njihov temperament prodaje. Težko se je že zgolj je nam v marsičem precej tukaj, ki se izraža na več načinov in močno  znižanih cen jim uspe prodati večino blaga. Priznati	
skrbjo za obstoj za »prostorček pod soncem«. Zaslužen z vsakdanjo 
	
pičlih deset minut hoda sem lahko spoznal delček Italije.
ki dve državi. Gorice je meja. Meja.
državi. Meja, katero je v srcih težko priznati...
POMURSKI VESTNIK. 17. maja 1956
6