Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Požtni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W Tiskovina 1 Poštnina platana pri posti 64290 Tržit 1 P. n. Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 2390-Ravne na Koroškem - SLO SLOVENSKI VESTNIK, Tarviieritr. 16, A-9020 Celovec IK .174) • letnik 57 • cena 0,73 evra Radio 2: odločitev bo vsekakor politična Nikoli več vojne! Nie wieder Faschismus! ' Zveza Proških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora Verband der Kärntner Partisanen und Freunde des antifaschistischen Widerstandes SLOVESNOST//GEDENKFEIER 60-letnica upora 60. Jahrestag des Widerstandes «E/sn 23. junij /Juni 200214.00 v Peršman /V/ Podpeca / Lepena / Železna Kapla Koprein / Leppen / Bad Eisenkappel KIad obstojem celodnevnih IM radijskih oddaj v slovenščini na Koroškem visijo nič kaj obetajoči črni oblaki. Vse kaže, da so politične sile, ki strežejo slovenski narodni skupnosti po njihovih pravicah, trdno odločene, da to - leta zahtevano, obljubljeno in nazadnje tako hvaljeno - pridobitev spet krat-komalo ukinejo. Poslovodja Radia 2 mag. Marjan Pipp je v tej zadevi dobil od intendantke ORF Monike Lindner pismo, v katerem ga ta poziva, naj pripravi »scenarij za izstop« iz skupnega projekta, preko katerega je bilo omogočeno tako radiu Korotan kot radiu Agora, da sta kljub drastični ukinitvi finančnih dotacij lahko oddajala naprej pod skupnim »pokrovom« oziroma pokroviteljem ORF. Utemeljitev je prozorna: spet enkrat manjka denarja. In ker manjka denarja, se prizadane seveda najšibkejšega, to so manjšine. Vsekakor se nameravajo pri radiu Agora braniti. Predsednik društva Lojz Wieser in poslo-vodkinja Angelika Hodi sta poudarila, da nameravajo ob pomoči osrednjih manjšinskih organizacij izčrpati vse možnosti, kajti zakon ne dovoljuje poslabšanja položaja narodnih skupnosti. Vsekakor pa je argument pomanjkanja denarja le pesek v oči. Jasno je, da bi z denarjem, ki ga da na zdajšen način ORF na razpolago za celodneven program za manjšino, izključno v okviru ORF ne spravili skupaj niti štirih ur programa. To vedo seveda tudi pri ORF in prav tako tudi politični krogi, zato je na dlani, da ne gre za varčevanje, temveč za kratenje pravic manjšinam. Zvezni kancler Schüssel, ki se je še lani rad pohvalil z »zgledno« ureditvijo, očitno vselej popusti pred zahtevami nacio-nalnonemških krogov na Koroškem. Namen ukinitve celodnevnega sporeda za manjšino natančno soupada z zahtevami posebno brambovcev in hei-matdienstovcev - pa tudi z izjavami deželnega glavarja, ki na njihovih shodih vehementno obljublja vse, kar ti krogi zahtevajo. Slovenske oziroma dvojezične oddaje so izrednega pomena za zbliževanje obeh narodnih skupnosti; pesek v oči pa je argumentacija, da ima ORF oddajo, s katero se ta vrzel delno izpolni. Tam je slišati kvečjemu eno slovensko pesem na oddajo. Slovenske organizacije oz. njihovi funkcionarji so že -deloma - naznanili, da v »najslabšem primeru« preostajata tu še ustavno oziroma evropsko sodišče. Slovenski sodelavci Radia 2 poudarjajo, da je status sodelovanja treba na vsak način obdržati. S. W. Kil s ’ llS.)- Sv ^• '1 'H * v -« *, 9 f f- »i * ’S * *'"/ Sodelujejo orkester mestne občine Kranj, S f MePZ »Danica«, j recitatorji in govorniki Svojo 80. obletnico je SPD »Jepa-Baško jezero« praznovalo na Starem gradu pri Bekštanju. Čestitali so tudi sosedje in prijatelji. Več na strani 3 AVSTRIJA Potni listi v bodoče s strešicami r^r. Marjan Sturm, predsed-LJ nik ZSO, je pred kratkim dobil pisni odgovor z ministrstva za notranje zadeve, v katerm piše, da so zaključene priprave za izpolnjevanje potnih listov tudi z diakritičnimi znaki, torej tudi s strešicami na slovenskih črkah. Nov način zaobjema »skoraj vse« diakritične znake, ki so znani v Avstriji, posebno tisti, ki so v uporabi pri priznanih manjšinah v Avstriji«. Poleg potnih listov bodo tako zapisane tudi osebne izkaznice, oziroma da je to mogoče že od 6. junija naprej. Kdor želi, lahko svoje nepravilno izpolnjene dokumente takoj zamenja. PREBLISK ■ Saj poznate tisto pokorno ... hlapčevsko, skromno, ponitno ... no ja, tisto rečenico o klofuti, ki je premalo in ji je treba dodati še eno po drugem licu. Toliko krščanske kreposti pričakuje od slovenske narodne skupnosti sam detelni glavar, za katerega mi ni znano, da bi kaj dosti drsal po kolenih po cerkvah. Hvaletni mu moramo biti, je dejal - no ja, ravno obratno, s tem pa je hotel poudariti ravno slovensko nehvaletnost, ki grize oh tako dobro roko. Saj bi bilo kar v redu, če bi kdaj kdo malo ugrizel. Pa smo očitno postali nekoliko brezzobi in kar nekaj čakamo - da bo gospoda uvidela svoje vesoljne napake, si potresla pepela na glavo in nas nehala označevati v stilu, ko da smo najbolj nesramna, izkoriščevalska, protidomo-vinska in sploh banda. Tako mrzlega vetra si še največji pesimisti niso pričakovali. Včasih so nas vsaj tam na Dunaju malo zaščitili, čeprav ta zaščita tudi ni bila ravno od sile. Ampak vsaj malo za dušo je bilo. Desno in levo lice Kar imamo, smo dosegli sami. Dalo se nam je s škripajočimi zobmi, kot neljubemu pastorku. Slovenija ima preveč opravka s tem, da se bo izkazala kot zmeren, ugleden partner v EU, ki ne dela problemov. V zgodovini smo ie bili tako sami, pa smo tudi preiiveli. Z uporom sicer... S. W. OKTET SUHA Umetno strugarstvo FRAN vabi na Franc Merkač vabi na odprtje razstave mednarodni »Prostorni ki« festival ročno struženi leseni unikati oktetov v petek, v petek, 21. junija 2002, 21. junija 2002, ob 16. uri in ob 20.30 na Suškem gradu v nedeljo, 23. 6. 2002, NASTOPAJO: Four fathers (Hun), ob 11. uri branje Anina dekleta (Slo), iz pesniške zbirke Tambečari (Cro/A), F. Merkača Vokalensemble Septakkord (A), Oktet Suha (A) v Evropsko hišo v Celovcu PO NEDELJSKEM SHODU BRAMBOVCEV Konsenzu in dialogu je očitno odklenkalo II JI inulo nedeljo, 16. junija IVI 2002, dopoldne so koroški brambovci v Borovljah prirejali tako imenovani »Praznik koroške svobode«. Navzoča je bila koroška politična elita z deželnim glavarjem Haiderjem in podglavarjem Ambrozijem in najvišjimi predstavniki okraja, vojske in žandarmerije na čelu, kar je vsej prireditvi dalo pečat uradnega shoda. In prav iz tega vidika je treba ocenjevati in tolmačiti vse izjave, ki so tam privrele na dan. Važno in pomembno ni visoko starostno povprečje brambovcev, ampak politična podpora deželnih politikov ter vojske in žandarmerije. Po izjavah in zahtevah sodeč sodi boroveljski shod nedvomno med najbolj radikalne in vprašljive, ki smo jih v zadnjih mesecih doživeli. Za Slovence in celotno demokratično javnost nesprejemljive politične zahteve, trditve, ki že mejijo na potvarjanje zgodovine in posmehovanje ter zasmehovanje ustavnega sodišča in slovenskih funkcionarjev, so se kot rdeča nit vlekle skozi prireditev, ki je bila še najbolj podobna nacionalistično-šovinistični gonji, ne pa družabnemu proslavljanju obletnice krajevnih brambovcev. Krivi so Slovenci Nedvomno najbolj oster od vseh programatičnih govornikov je bil predsednik hajmatdinsta Josef Feldner. Svoja izvajanja je začel s trditvijo, da so Slovenci za upad števila sami krivi, čeprav v Avstriji uživajo vse pravice. Zato je tipično za neizmernost zahtev slovenskih hujskačev, da prav v trenutku »masivne prostovoljne odpovedi jeziku« vsepovsod zahtevajo dvojezične krajevne napise. Enačba »več dvojezičnih napisov za manj Slovencev« da se ne bo izšla, je zatrjeval Feldner. Kajti njen cilj je jasen: z mrežo dvojezičnih krajevnih napisov naj bi »dokazali domnevno slovensko Koroško, ki je v resnici ni, in je tudi ne bo, dokler bojo v tej deželi domovini zvesti ljudje«. Potem je Feldner, predstavnik zasebnega društva, naštel dolžnosti Slovencev, ki jih imajo kot avstrijski državljani, ek-sekutira jih pa kahade: odkrito in pošteno priznanje k enotni Koroški in Avstriji, jasna odpo- ved vsem veleslovenskim idejam, kajti »dokler bo 10. oktober za slovenske nacionaliste tu in onstran meje dan žalovanja, dokler se razmišlja o bodoči Združeni Sloveniji, ki pod streho EU vključuje tudi južno Koroško, tako dolgo bojo dodatne dvojezične table na južnem Koroškem veljale kot mejniki Velike Slovenije in bojo odklonjene«. Očitno je politično vodstvo koroških Slovencev zdaj tudi že odgovorno za psihično počutje večine v tej deželi. »Sadovnik, Sturm in tovariši bojo svoj odnos do koroške zgodovine in do nemške večine v deželi morali radikalno spremeniti. Končati bojo morali s partizanskimi proslavami, ki spominjajo na čase svinčenega komunizma. Grozni zločini, ki so jih titoko-munistični borci za Slovensko Koroško zagrešili nad koroškim civilnim prebivalstvom, ki ni krivo za nacistični teror, so zgodovinsko breme Slovencev,« je rohnel Feldner. Dolžnostim so sledili pogoji, ki jih morajo Slovenci sprejeti: odpoved veleslovenski ideji, celovita obsodba vseh zločinov, ki sojih na koroških tleh storili partizani, in končno spoznanje Slovencev, da so v tej deželi majhna, čeprav najbolje zaščitena manjšina. Brez sprejema teh pogojev za »nas ne more biti nove ureditve v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov,« je pribil Feldner. Temu sta sledila posmeh in klofuta za predsedni- ka NSKS: »Kdor se kot Bernard Sadovnik v koroških medijih pusti slaviti kot kosenzualen politik, na drugi strani pa nedvoumno izjavlja, da njegova konsenzualnost velja samo znotraj okvira 200-700 dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, dejansko zasleduje iste nacionalistične cilje kot slovenski hujskači z Rudijem Voukom na čelu, ki nastopajo vsaj odkrito! Ne pustimo se speljati na led!. Celo minimalna zahteva Sadovnika je naperjena na ustanovitev slovenskega terotorija. In to brezkompromisno odklanjamo,« je zatrjeval predsednik ka-hadeja. Potem je odprl nov filo-zofsko-teoretični pristop »Vsakemu svoje« k obravnavanju manjšinskega vprašanja. Za tem stoji stara zahteva po ločenih šolah in po tajnem špreštevanju manjšine. Le tako bo mogoče zaustaviti trenutno politiko neizmernosti in intolerance, ki jo zdaj vodijo Slovenci Slovenizacija. Predsednik koroških brambovcev Fritz Schretter glede dramatičnosti izjav ni hotel zaostajati za svojim organizacijsko-ideološkim dvojčkom Feldner-jem. Zato je trdil, da zaradi dvomljivih razsodb vrhovnih sodišč grozi sistematična slovenizacija Koroške. Hudič slovenizacije je v domovinskih krogih očitno še zmeraj najboljše sredstvo za mobilizacijo domovini zvestega adrenalina. Schretter je zahteval ločene šole za manjšino in večino, temu zdaj rečejo »eigene Schulen«, ker da ustrezajo evropskemu standardu in členu 7 ADP. Uresničitev razsodbe ustavnega sodišča bi pomenila zakoličenje slovenskega teritorija, razsodbo je imenoval »ustavnoso-diščno zasedbo dežele«. Sploh pa so Slovenci doslej dosegli vse, kar so načrtovali. »A lasten slovenski teritorij ne pride v poštev,« ker bi to bilo izdajstvo zgodovine in stvarnosti. Rešitve so možne samo z izvedbo tajnega preštevanja manjšine in pa da se odredba o topografiji iz leta 1977 ponovno uzakoni, vendar brez procentnih mer. Schretter je potem ropotal proti slovenščini na ORF, proti dokumentaciji o partizanih (»zgo-dvinska laž«) in dejal, da »se požvižgamo na dialog, če bojo postavili na stotine ali tisoče dvojezičnih krajevnih napisov«. Slovenske funkcionarje je dolžil, da niso možje besede, svoj nagovor pa je zaključil z rotečo prošnjo, da Koroška ne sme postati del slovenskega teritorija. Zadnji govornik je bil Jörg Haider. Ker sta najbolj grobe stvari, in sicer v soglasju z njim, že itak povedala njegova predgovornika, mu je preostala vloga razumevajočega in odločnega deželnega nadučitelja, ki navzočim tolmači, kaj je svoboda. Take razlage so svoj-čas bile specialiteta njegovega predhodnika Wagnerja, ki se je sam oklical za najboljšega zgodovinarja daleč naokoli. Haider je dejal, da »smo si Korošci morali svobodo vselej sami priboriti« (čisto novo, da je zgornjeavstrijski Salzkammergut leta 1920 ležal na Koroškem - op. pisca). Če bi leta 1920 ravnali vsi tako odgovorno kot Korošci, bi Spodnja Štajerska, Južni Tirol in Sopron /Ödenburg bili pri Avstriji. Zato so nasveti od zunaj nepotrebni in odvečni, je poučeval deželni glavar. Trenutni položaj Koroške je slikal v najlepših barvah, razsodba ustavnega sodišča da je načrtna akcija za zbujanje nemira v deželi, kjer je sožitje večine in manjšine zgledno. Deželni glavar je ponovil znane napade in zahteve v zvezi z dokumentacijo o partizanih in trdil, da je treba mladino braniti pred stalnim pranjem možganov, ki je naperjeno proti zvestobi do domovine in ljubezni do tradicij. Zakaj je zatrjeval, da brambovska zveza ni tajna organizacija, pa je gotovo razumljivo le po psihoanalitični plati. Svoje politične vplivnosti in osebne zveze z deželno in državno politično elito (nemško temu pravijo »Verfilzung) brambovska zveza lahko izživlja in gradi tako odprto, da se ji zares ni treba posluževati podtalnih kanalov. Brambovska zveza in koroški hajmatdinst sta dejansko del vladne strukture, zaradi česar bi ju lahko imenovali »so-vladarja v senci«. Brez procentov V zadevi dvojezičnih krajevnih napisov je deželni glavar napovedal, da o razsodbi ustavnega sodišča »ne bomo diskutirali, pač pa bomo našli rešitev na osnovi Zakona o narodnih skupnostih. In sicer brez procentnih mer«. Tako bo ustavno sodišče vsaj spoznalo, da je na Koroškem izgubilo svojo pravico in mu mi ne bomo sledili. Potem je Haider ubogal Feldnerja in od Slovencev zahteval, naj se končno enkrat zahvalijo za vse to, kar »ta majhen narodič vse stori za dobrobit manjšine na področju šol in kulture«. Sploh pa bo Haider Slovence vprašal, kakšen je njihov odnos do Koroške, do skupne zgodovine in do države. To bo gotovo raport, pred katerim se Slovencem že danes, in to čisto po motivu Lesičjako-ve pesmi o nedeljskih lovcih, že danes hlače tresejo. Svoj nedeljski nagovor je deželni glavar zaključil z ugotovitvijo, da »mi nismo radikalni, temveč domovinsko in zgodovinsko ozaveščeni«. Koroški brambovci so za zasluge za domovino etcetera odlikovali deželnega glavarja in njegovega namestnika, Haiderja in Ambrozija ter boroveljskega župana Krainerja z odličjem »Koroški kmet«. Domovini zvesti so se postavili z 82 let starim plebiscitnim motivom RAVNE NA KOROŠKEM / OTVORITEV DOMA VETERANOV Za druženje in prepoznavnost Mežiške doline Weterani vojne za Slovenijo -V Območnega združenja Mežiške doline so po šestih letih, z veliko prostovoljnega dela dogradili »Dom vojnih veteranov ZVVS OMD« na Obretanovem pod Uršljo goro, za katerega je vodja graditeljev-veteranov Milan Ošep dejal, da naj služi druženju ljudi in večji prepoznavnosti tega dela Koroške. Na svečani otvoritvi v soboto, 15. junija, je okrog tisoč udeležencem predsednik združenja Branko Kaker povedal, da je bila med NOB na tem mestu zavedna kmetija s partizanskim imenom »Pri mokrem jopiču«, ki jo je okupator 1944. leta požgal. V spomin na padle v vojni za Slovenijo je nato vodil simbolni obred. Koroški partizan in kulturnik Mitja Šipek pa je v spomin in priznanje žrtvam in pogumnim ljudem, ki so se v obdobju prejšnjega stoletja na slovenskem ozemlju postavili v bran zavojevalcem, recitiral Bevkovo pridigo kaplana Martina Čedrmaca. Predsednik slovenskih veteranov Srečko Lisjak, ki vodi veteransko organizacijo od njenih začetkov (1993), je predstavil dogodke izpred enajstih let, ko je dozorela odločitev za neenakovreden boj, ki je prinesel slovensko državnost; koro- škim teritorialcem je ob tem izrazil spoštovanje ter veteranski organizaciji priznanje za dograditev doma. Veteranski dom je odprl Janez Janša, prvi obrambni minister samostojne Slovenije. Korošcem je priznal iznajdljivost in vztrajnost, med obujanjem spominov na čas vojne je dejal, da so v Ljubljano dobivali sporočila o težkih bojih, da »se zelo dobri drži TO na Koroškem«. Ko je bil podpisan Brionski sporazum za prenehanje vojne z JLA, je v njem šlo za kompromis glede meje; med proučevanjem dokumenta je iz Koroške prispel dopis, da meje, osvojene s krvjo oni že ne bodo komu dajali, in tako vodstvo v Ljubljani vzpodbudili pri iskanju rešitve iz brionskega sporazuma. Pred bližnjim dnevom državnosti, 25. junijem, pa je Janša zbranim čestital z grenkim priokusom, da bi prvič v zgodovini priborjena država zaslužila več spoštovanja med Slovenci. Ravenska županja Ivana Klančnik je u-spešnim veteranom čestitala in obljubila vztrajanje za pridobitev Koroške pokrajine. Prireditev na nadmorski višini 1050 metrov, med bujnimi gozdovi, so popestrili tudi ravenska železarska godba na pihala, kantavtor Milan Kamnik, ansambel Fantje treh dolin, članice Društva kmetic Mežiške doline s svojimi dobrotami in helikopter SV, ki je ohladil vroče prizorišče. Kolegi veterani iz radovljiškega območja pa so se izkazali z darilom prizadevnim graditeljem. S. Š. II/led številna slovensko-ko-IVI roška društva, ki letos obhajajo svoje okrogle ustanovitvene obletnice, šteje tudi SPD Jepa-Baško jezero s sedežem v Ločah. V soboto, 15. junija 2002, zvečer je SPD »Jepa-Baško jezero« z jubilejnim koncertom na Starem gradu proslavilo svojo 80-letnico. Društvo, ki je nastalo iz potrebe, da po plebiscitni travmi leta 1920 Slovencem pod Jepo in ob Baškem jezeru vrne občutek ustvarjalne skupnosti in varne ter tople domačnosti, je v 80 letih svojega obstoja pognalo globoke korenine in se razraslo v drevo, pod čigar krošnjo je prostora za vse, ki dobro mislijo in ki krepijo slovensko kulturno dejavnost in narodno identiteto. Društvo SPD »Jepa-Baško jezero« je bilo ustanovljeno leta 1922, med ustanovitelji so Franc Reh-smann, župnik Josip Ogris in in učitelj Franc Aichholzer. Nacizem, ki je tu še posebej ostro razsajal nad Slovenci, je sicer ukinil in prepovedal društvo, ni pa ga ugonobil. Po drugi svetovni vojni je slovenski rod ob Baškem jezeru obnovil svojo prosvetno in gospodarsko dejavnost in po nekaj letih zatišja konec šestdesetih let je prav ob moškem zboru »Baški fantje« spet zaplamtela kulturna dejavnost. Poznejši razvoj pa je ena sama zgodba uspeha in dejavnosti: ustanovitev tamburaškega ansambla, ustanovitev mladinske skupine, danes »Akzent«, ustanovitev otroškega vrtca in otroške skupine »Jepca«, izdaja kaset in zgoščenk, neskončno dolg niz nastopov, gostovanj in prireditev. Ta zgodba uspeha, to naj bo povedano zato, da se z njo ne bojo morda začeli bahati deželni politiki, predvsem eden od njih to rad dela, je edinole sad in plod kulturne samopomoči, korajže, vztrajnosti in delavnosti članov, pač kulturniške trmoglavosti SPD »Jepa-Baško jezero« , ter podpore, ki jo društvu nudita obe kulturni centrali, Slovenska prosvetna zveza ter Krščanska kulturna zveza in pa številni prijatelji doma, v Sloveniji in drugod po svetu. Jubilejni koncerti niso le priložnost, da slavljenec pokaže vse svoje zmogljivosti ter znanje in ko povabi soseda za praznično mizo, ne, takšni koncerti so seveda tudi priložnost za bilanco in za potrebne in modre, skratka pravilne besede. To načelo so pri SPD »Jepa-Baško jezero« v soboto resno upoštevali. Predsednica društva Anica Lesjak-Ressmann je v nagovoru, primernem za tako visok jubilej, izpovedala, kar je bilo treba povedati in kar bi že kdaj prej moral jasno povedati kateri od vodilnih politikov narodne skupnosti. Pa čeprav ne bi zvenelo najbolj po »konsenzov-sko«. Slej ko prej je naloga dru~ štva, da vzgaja slovensko mladino, danes seveda z drugačnimi prijemi, je dejala predsedni- 80 LET JEPA-BAŠKO JEZERO Jubilej, ki je zaveza in obet za prihodnost Orkester glasbene šole s solistoma Samom Lampichlerjem in Metko Hrabar Pomlajen moški zbor SPD »Jepa-Baško jezero« ca. Društvo je kulturni forum slovenske mladine pod Jepo in ob Baškem jezeru. Zato je jubilejni koncert sad idealistov, ki jim je jezik več kot le breme. Prav zato bo društvo nadaljevalo to, kar »so nam naši predniki poklonili«. Osrednja skrb društva je jezik, ki ga je treba govoriti v družinah. »Slovenščina je jezik, s katerim lahko vse izpovemo. Zato z njim ravnajmo odgovorno, saj smo ga od svojih prednikov prejeli, da ga ohranimo za vnuke, za Evropo in za svet,« je poudarila predsednica. Sožitje v deželi bo svoj izpit polagalo pri spoštovanju obeh deželnih jezikov. Dvojezičnost, tako predsednica, bi morala biti nekaj povsem sprejetega in priznanega in vsepovsod viden vsakdanji pojav, kajti slovenščina na Koroškem ni tuj jezik, ampak del kulturne dediščine te dežele. Namesto predsodkov je treba graditi skupnost, pestrost namesto enoličnosti, (»Vielfalt statt Einfalt«). Predsednica je pozvala vse, da z optimizmom in oprti na dediščino prednikov zrejo v prihodnost, predvsem pa je povabila absolvente slovenske gimnazije, da se še bolj vključujejo v kulturno delo krajevnih društev. SPD »Jepa-Baško jezero« je včlanjeno v obe kulturni centrali koroških Slovencev. V imenu KKZ je društvu čestital tajnik Nužej Tolmajer in naglasil, da se društvo z vso vnemo posveča jeziku in ohranitvi ter razvoju slovenske kulture pri Baškem jezeru. Posebej je pozdravil društveno delo z mladino in predsednici čestital za klen nagovor. Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle pa je dejal, da je glavna izpoved jubilejnega koncerta prav ta, da slovensko društveno delo pod Jepo, da slovenska kultura pri Baškem jezeru živi. Predvsem pa je razveseljivo, da dmštvo investira v mladino, v svojo prihodnost. Pomembno sporočilo prireditve pa je tudi, da je za jezik, za njegovo prisotnost v vsakdanjem življenju treba nekaj storiti. »Mi ne smemo molčati ob tem, da je slovenščina v javnosti še zmeraj očrnjena, da je njena uporaba pri uradih in v javnosti otežkočena, nekaterim v deželi pa jezikovna in kulturna pestrost še zmeraj hud trn v peti,« je dejal Malle. Jezik je najpomebnejši identifikacijski znak naroda. Jezik je treba sprejeti in priznati tam, kjer je doma, kjer ga ljudje govorijo. To pa mora seveda veljati v obe smeri, ne samo za nemško plat, za večinski jezik. Prav tako je treba pomesti z zlobnim mitom o več ali manjvrednosti jezikov. Malle se je z ugotovitvijo, da jeziki nikogar ne ogrožajo, ampak da so le neprecenljivo kulturno bogastvo, obrnil na številne nemško govoreče obiskovalce dobro obiskane slavnostne akademije na Starem gradu. Zato je treba strah spremeniti v radovednost, in v medsebojno zaupanje. Posebej pa ta resnica velja za govorce večinskega jezika, da bo slovenščina v tej deželi končno dobila in imela svojo veljavo. V imenu občine je društvu čestital kulturni referent Franc Uršič. Pozdravil je vse napore za ohranitev in uveljavljanje slovenščine. Popravek V prejšnji številki SV smo v poročilu o proslavi na Ljubelju pomotoma, a nehote, pozabili omeniti prof. mag. Andrejo Zikulnig, ki je z dijaki pripravila besedila. Opravičujemo se za neljub spodrsljaj. Za glasbeno-odrski okvir prireditve so predvsem poskrbele društvene skupine: navihanci otroške skupine »Jepca« (vodita Mirjam Wrolich in Anna Stoderegger), ki so društvu posebej čestitali s pesmijo »Jepa ima rojstni dan«, tamburaški ansambel Loče (vodi Erika Wrolich) s sestrami Urschitz, Moški zbor »Jepa-Baško jezero« (vodi Aleš Schuster), skupina »Akzent«, (vodi Anica Lesjak-Ressmann). Kot sosed je prišel čestitat »Gemischter Chor« iz Ledine pod vodstvom Erwina Walkerja. Kot se za kulturno skupino spodobi, je zapel tudi pesem v slavljenčevem jeziku. To ni povsod samoumevno. Z Brnce je prišla igralska skupina SPD »Dobrač« ter čestitala s prizorom iz »Samomorilca«. Res posrečeno darilo. Na začetku in na koncu koncerta pa so zazvenela glasbila. Kot prvi je nastopil orkester glasbene šole pod vodstvom Romana Verdela, ker tudi v Ločah deluje oddelek Glasbene šole. Občinstvo sta navdušila solista Metka Hrabar in Samo Lam-pichler. Koncert pa je zaključil ansambel »Drava«, ki je zapel nekaj svojih uspešnic. Koncert na Starem gradu je nedvomno bil višek proslav ob 80-letnici SPD Jepa-Baško jezero«. Poslušalci in nastopajoči so zadoščeni zapuščali prizorišče, ker je prikaz pestre društvene dejavnosti uspel in ker so govori bili iskreni in na mestu, ta koncert je bil ponoven dokaz trdoživosti in neuklonljive živ-ljenske volje slovenskega življa od Jepo in pri Baškem jezeru, e na mnoga leta in na zdravje vam in nam in vsem sosedom! Franc Wakounig Opozorilo Z nadaljevanjem serije o izseljenstvu (Mira Zorec) bomo zaradi pomanjkanja prostora nadaljevali v naslednji številki. Prosimo za razumevanje! Uredništvo ŽITARA VAS Umrla je Marija Rutar, roj. Starmuž 1 J nedeljo popolne, 16. juni-V ja, so na žitrajskem pokopališču položili k zadnjemu počitku Marijo Rutar, roj. Starmuž, ki je v petek, 14. junija 2002 umrla za posledicami zahrbtne bolezni. Pokojna je z možem Vladimirjem vodila znano Rutarjevo trgovino in gostilno v Žitari vasi. Zanjo, ki se je rodila 30. avgusta 1926 v zavedni Starmuževi družini na Zgornjih Zama-njah, velja stari pregovor, da je podpirala tri vogle pri hiši, saj je kot izučena in izobražena trgovka ter gostilničarka vodila podjetje po vseh pravilih stroke in daljnovidno. Tako je bila soustanoviteljica bivše podjunske trgovske družbe, iz katere je izšel danes mednarodni koncem Rutar-Center. Dekan Peter Sticker, ki je opravil pogrebne obrede, je med mašo zadušnico omenil njeno globoko vernost, veliko pripravljenost pokojne do dobrih del in da se je razdajala za družino in za druge. Skupno z možem Vladimirjem je petero otrok vzgojila v delavne in priznane člane naše narodne skupnosti, jim vlila v srce ljubezen do slovenske besede in spoštovanje do drugače mislečih. Pri maši so se spomnili tudi Jožeta Rutarja, tasta pokojne, ki ga je eses leta 1945 ubila v kaznilnici Stein ob Donavi in je pokopan neznano kje. Od pokojne sta se s petjem v cerkvi in na grobu poslovila žitrajski cerkveni zbor pod vodstvom Jozeja Starca in Moški pevski zbor »Trta«, ki ga vodi Pavli Štern. Z društvom »Trta« je Rutarjeva družina bila in je še najtesneje povezana. Družini pokojne in vsem svojcem velja naše iskreno sožalje. W.F. ŠENTPRIMOŽ - RIKARJA VAS Pogreb mag. Martine Mojce Habernik Zadnja pot Martine Mojce Habernik W soboto dopoldne, 15. junija V 2002, je bil v Šentprimožu pogreb mag. Martine Mojce Habernik iz Rikarje vasi, ki je umrla dan po svojem 30. rojstnem dnevu. Velika množica prijateljev, sosedov in znancev je prišla, da bi se še zadnjič poslovila od pokojne in da bi v teh najtežjih trenutkih stala družini ob strani. Rajna, ki je maturirala na slovenski gimnaziji v Celovcu, je kot izobražena ekonomistka bila zaposlena pri veliki bančni hiši na Dunaju. Prav zaradi svojih sposobnosti, strokovnosti in zanesljivosti je stala na začetku obetavne in uspešne poklicne poti. Njen nenaden odhod je zapustil praznino, ki jo bo le težko zapolniti. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Rozmanič in v pridigi dejal, daje Bog pač gotovo imel svoje načrte z Martino in jo je zato že zdaj poklical s tega sveta. V mrtvašnici in med mašo zadušnico je pel šentprimoški cerkveni zbor, ki ga vodi Marija Hanjžič-Kežar, ob odprtem grobu pa so se od nekdanje pevke poslovili pevci MePZ »Danica«. Vsem, ki jim je njena smrt prizadejala bol, staršem, sestri in bratu, zaročencu ter sorodstvu, izrekamo naše iskreno sožalje. proslava ob 60-letnici upora koroških Slovencev. Pretreslijivi sta bili pričevanji sester Marije Hribar in Anice Wurm, ki sta bili doma pri Jerebu na Obirskem. Oče je aprila 1943 pri procesu proti selsko-kapelškim žrtvam sprva bil obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na 12 let ječe. Ko se je hotel posloviti od svoje noseče žene, so ga Nemci pretepli do smrti. Nosečo mater so vrgli v kacet Eichach, kjer je 16. junija 1943 povila hčer Anico, ki je kot edini otrok ta kacet tudi preživela. Andrej Kokot, ki je bil tudi navzoč, je pripravil vezno bese- 0BIRSK0: KONCERT OB 60-LETNICI PREGONA Pravice do spomina nam ne bo nihče vzel »» Današnja prireditev ni le na-' menjena spominu na pregnance, na izseljene koroške Slovencev, ampak vsem tistim, ki so v najhujši dobi zgodovine koroških Slovencev, ko so nacisti naš narod obsodili na smrt in ga neusmiljeno preganjali, vstali in se nečloveškemu režimu uprli kot partizani s puško v roki, namenjena je vsem tistim, ki so partizanom pomagali in zategadelj bili obglavljeni kot 13 selsko-kapelških žrtev ali drugače pobiti, bili zato obsojeni na stroge kazni, vrženi v ječe, kaznilnice in kacete. Namenjena je vsem, ki so kot svojci in otroci teh žrtev sami bili žrtve tega nasilja.« S temi besedami je v petek, 14. junija 2002, zvečer je dr. Gustav Brumnik v imenu SPD »Valentin Polanšek« z Obirskega in SPD »Zarja« iz Železne Kaple pozdravil vse, ki so se pri Kovaču na Obirskem udeležili koncerta ob 60-letnici pregona koroških Slovencev. Poseben pozdrav in pozornost sta veljala navzočim pregnancem, partizanom, kacetnikom, drugim obsojencem in otrokom nacističnih žrtev. Prizadetost in bolečina doživetega in prestalega trpljenja, sramotenja in krvavega zatiranja sta kot trajen memento, da se nekaj takega ne bi nikoli in nikdar več zgodilo, lebdela nad dvorano, v kateri je prireditev potekala. Koncerta sta se udeležila tudi predsednika Zveze Marija Hribar z Obirskega slovenskih izeljencev in Zveze koroških partizanov, Jože Partl in inž. Peter Kuchar, ki sta oba spregovorila navzočim. Jože Partl je poudaril, da je prav v kapelški in selski okolici nacizem še posebej divjal, ker so ljudje sodelovali v narodnoosvobodilnem boju ali pa ga podpirali. Od tu so ljudi vlačili pred sodišča in jih obsodili na smrt, vlačili so jih v kacete in ječe. In prav tu je nacizem še tedaj, ko mu je že moč pešala, pokazal svoj pravi vražji obraz, ko so nemške policijske čete tik prd koncem vojne pobile Perš-manovo družino. Po vojni, tako Partl, ljudi, ki so zakrivili te zločine, nihče ni postavil pred sodišče. Nasprotno, zasedli so visoke položaje v družbi, šli so v domovinske organizacije in odločali o tem, kaj se vrne slovenskim pregnancem. Koroška oblast še danes noče resnice, in iz žrtev bi najraje naredili storilce. Isto velja za partizane, ki jih noče priznati in jih prezira. Predsednik izseljencev je organizacijam, ki se same imenujejo »domovinske«, odrekel pravico do tega naziva, res pa je, da njihov vpliv sega v vrhove deželne in državne oblasti. Peter Kuchar je dejal, da je dragocen spomin na vse, ki so umrli in padli za svobodo, in da nam nihče ne more vzeti pravice, da se jih spominjamo in da o pregonu in uporu seznanimo širšo javnost. Kajti prav partizanski upor koroških Slovencev je bil temelj avstrijske državne pogodbe in pa člena 7. Pri pogajanjih za pogodbo se je Avstrija sklicevala na partizanski upor, doma pa »so nas zaničevali«, je pribil predsednik ZKP. Kuchar se je vsem, ki so sodelovali v uporu ali so podpirali partizane, globoko zahvalil. Vse navzoče je povabil k Peršmanu, kjer bo v nedeljo, 23. junija ob 14. uri popoldne spominska Skupaj so zbori zapeli »Lipo« dilo za koncert. Prebrala gaje Mari Smrtnik. Glavna misel je, da moramo koroški Slovenci na svojo zgodovino biti ponosni ter skrbeti za svoj jezik. Pevsko-glasbeni spored koncerta so oblikovali Moški zbor SPD »Valentin Polanšek« (vodi Božo Hartman), Marija Hanjžič-Kežar je pela ženski solo v partizanski pesmi »Na oknu glej obrazek bled«, Mešani pevski zbor »Zarja« iz Železne Kaple, ki je pod novo dirigentko Barbaro Novak vidno in slišno dobil zagona, ter Mešani pevski zbor »Radiše« pod vodstvom Nužeja Lampichlerja. Radišani so pripravili širok programski lok, navdušil pa je solist Samo Lampichler. Kot skupno pesem so zbori zapeli »Lipo«. Spominski koncert na Obirskem je bil vkomponiran v dokumentacijsko razstavo o pregonu, ki‘jo je pripravil Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Razstava je zbudila silno zanimanje. Spominskega koncerta sta se udeležila tudi podžupana Engelbert Ojster in Franc Jožef Smrtnik ter župnik Poldej Zunder, navzočim pregnancem, partizanom in siceršnjim žrtvam nacizma pa sta predsednika obeh društev, Vili Ošina in Gustav Brumnik, izročila šopek v pozdrav in poklon. Franc VVakounig 1 I sredo, 12. junija 2002 je bila V v Mladinskem domu podelitev letošnjih bralnih značk. Klubski prostor doma so mladinci, starši in mentorke bralne značke zasedli do zadnjega, saj je letošnja udeležba pri bralni znački presegla vse dosedanje meje. Letos, ob 25-letnici bralne značke na Koroškem, je sodelovalo rekordno število mladincev, to je 195 šolarjev iz ljudskih, glavnih in srednjih šol ter 50 predšolskih otrok iz vrtcev in male šole. Preden sta pisateljica Berta Golob in Jože Zupan, predstavnik Zveze bralnik značk, podelila priznanja in so najbolj marljivi knjižni molji dobili nagrade, je kantavtorka Romana Krajnčar skupno s priličnim spremstvom iz občinstva zapela in zaplesala nekaj svojih najbolj znanih glasbenih uspešnic, samoumevno, da »Murenčki«, pa tista o petih račkah in o tjul-čenčku niso manjkali. Mladina jih vse zna na pamet in klubski prostor se je za kratek čas spremenil v živahen disko. Podelitev bralnih značk in pa zahvala mentorkam ter organizacijskemu štabu z Vido Po-lanšek na čelu je vsakič zelo pomemben trenutek. Jože Zupan je na kratko orisal zgodovinski razvoj bralne značke, ki se je iz krajevne pobude na Ravnah na Koroškem in v Kotu ter Mladinskem domu razvila v nepogrešljivo akcijo kulturne GLEDALIŠKI SPEKTAKEL V VOGRČAH Tonček ali Divji lovec? "T ljudskimi igrami je pa res L križ. Tolikokrat nam jih zaigrajo - tu in tam po slovenskem gledališkem prostoru - da je res težko oceniti, katera je najbolj prava. Nekoliko me je zmotila ocena, ki jo je mojemu novinarskemu kolegu izrekel Franci Končan, da ljudska igra Divji lovec »nima poglobljenih dramaturških izhodišč«. Doslej sem bil trdno prepričan, da jih ima, po vogrški predstavi, pa so se tudi v meni pojavili dvomi. Pa kar po vrsti: vogrški Divji lovec je velika predstava, zanjo se je potrudila skoraj vsa vas, ustvarili so pravi gledališki ambient, delovali so kot veliko sinhronizirano telo, šli so tako daleč, da se je na sceni pojavil celo konj, kostumsko je dobro oskrbljena, luč, ton, predvsem pa jezik - vse je v najlepšem redu. A le drobna pripomba: čisto pravi Divji lovec pa to ni! Marjan David je v naslovni vlogi premedla figura, ali pa je takega »naredil« režiser. Njegov konkurent za županovo hči, Hermann Enzi, je precej močnejši. Prav tu pa je problem dramaturških izhodišč. 25 LETNICA BRALNE ZNAČKE Letos rekordna udeležba mladine Vida Polanšek, organizatorka Bralne značke samopomoči v prid pisani slovenski besedi in knjigi. 25 let, tako predstavnik Zveze bralnih značk, je neizpodbiten dokaz marljivosti in zagnanosti mentoric ter navdušenja mladine za branje. Seveda pa prav rekordna udeležba v 25. letu bralne značke dokazuje, da vsem prerokbam in strokovnim izjavam navkljub računalnik ni izrinil knjige, ampak da se simbiotično dopolnjujeta. Rekordna udeležba pa je prav za mentorke in za organizatorje značke največje priznanje in pobuda, da jo bojo nadaljevali. In če smo že pri 25-letnici in pri statistiki, je treba tudi povedati, da je doslej nad 2000 bralk in bralcev prejelo bralno značko, ki je poimenovana po Lovru Kuharju-PREŽIHU. Imena vseh mentoric in sodelujočih na tem mestu niti ne zmoremo objaviti, povejmo pa, da je zmagovalka letošnje bralne značke Livija Marko-Wieser prebrala 178 knjig. Mladini je treba dati dobro knjigo Glavna organizatorka bralne značke na Koroškem je Vida Polanšek, sicer sodelavka Slovenske študijske knjižnice v Celovcu. Z njo se je pogovarjal Franc Wakounig Gospa Polanšek, kje so začetki bralne značke in od kdaj ste zanjo odgovorni na Koroškem ? Začetki bralne značke so na Prevaljah, kjer je leta 1960 prof. Stanko Kotnik skupno z ravnateljem ravenske gimnazije Leopoldom Suhadolčanom iskal poti, kako mladino pripeljati do dobre knjige. Nastala je akcija bralna značka, ki sta jo vključila v učni načrt. S tem sta seveda posredno pomagala dvigati kakovost slovenske mla- Zanimivi prizor v kovačiji Zakaj se je režiser Končan tako odločil, zakaj je ustvaril le spektakel za oči, ne pa za srce in dušo, ne vem, zdi pa se mi škoda. Zakaj se gledalci smejijo v prizorih in dialogih, ko bi jih moral spreletavati srh, jih oblivati kurja koža? No ja, je pač tako. Tonček, vaški norček, nebodigatreba, ta dominira v vsej igri. Maks Prutej pobira tudi največ aplavza. Njemu je, kot sam pravi, vloga pisana na kožo. Fran Šaleški Finžgarje Divjega lovca napisal povsem zavestno, z določenim ciljem, da obdela problem prepovedane ljubezni med mladimi različnih premoženjskih, torej socialnih slojev in da pokaže, kako so takrat mogočneži reševali take neprijetnosti - s pošiljanjem v dolgoletno vojsko. To je dramaturgija, izpoved »Divjega lovca«. dinske književnosti. Potem je pod takratnim tajnikom Andrejem Kokotom in predsednikom Hermanom Velikom prevzela pobudo bralne značke tudi Slovenska prosvetna zveza. Na Koroškem so prvih 40 bralnih značk podelili leta 1976 v ljudski šoli na Kotu in v Mladinskem domu v Celovcu, takrat še na Tarvizerci. V Kotu je od prvega dne naprej gospa Marta Velik mentorica bralne značke. V šolskem letu 1977/78 je bralno značko organizacijsko prevzela Slovenska študijska knjižnica in jo je kot prva vodila gospa mag. Marija Malle. Od leta 1981 pa sem za bralno značko pristojna jaz. Kako sodelujete z mentor-kami po društvih, šolah in vrtcih? Sodelovanje z njimi je odlično. Seveda vsi pričakujejo, da Slovenska študijska knjižnica nudi strokovno in siceršnjo pomoč, in to ob vsem ostalem delu tudi rada storim. Posebej bi rada pohvalila mentorice v šolah, vrtcih in društvih, ki so z dušo in srcem pri stvari in tudi mene stalno navdušujejo, da vsako leto znova in ponovno začnemo z branjem za bralno značko. In to navdušenje se prenaša na bralke in bralce, kar letošnje rekordno številu udeležencev še posebej dokazuje. Če mladini nudiš dobro knjigo, bo segla po njej. Po katerih merilih izbirate literaturo? Slovenci se lahko ponašamo z zelo pestro in kakovostno mladinsko literaturo, ki sega od slikanic do zgodb. Namen bralne značke in dela mentork je, da v mladini zbudijo in ohranjajo ljubezen do branja slovenske knjige, da ji ta knjiga ostane v lepem spominu in jo bo nekega dne posredovala naprej. Prav posebno pa smo ponosni, da je prav predšolska bralna značka naletela na velik odmev. V dvojezičnih otroških vrtcih in v mali šoli namreč z bralno značko podpiramo delo staršev in vzgojitljic in vzgojiteljev in tako krepimo jezikovno znanje otrok. Hvala za pogovor in vse najboljše za nadaljnje delo. Organizator vogrškega kulturnega dogajanja Lojz Kerbitz tokrat ni imel prave vloge. V vlogi župana Zavrtnika se očitno ni najbolje počutil, če ga primerjamo z vlogo Martina Krpana, je bil prav nebogljem. Zaljubljena Majda, njegova hči, je bila ob vsej prikupnosti prava »kmečka nevesta«. Ljubezenski izpovedni prizori s svojim divjim lovcem so bili neprepričljivi. Ne razumem, da se v tretjem tisočletju igralci na odru še vedno ne upajo normalno objeti, da jih je sram svojih čustev. Končal bom, sicer spet ne bom smel v Vogrče. Toda ob vsej kritiki moram reči, da so Vogrjani korajžni, da se silno prizadevajo za slovensko gledališko kulturo, da jim je potrebno izreči vse priznanje in jih tudi podpirati. Prihodnji konec tedna bodo spet predstave. Oglejte si jih! Jože Rovšek PREMIERA V ŠENTJAKOBU Salon expon in bleščeči malčki W aj vse se da narediti iz tako l\preprostega teksta kot je Jane Kolarič Salon exspon, so preteklo soboto pokazali režiserka Alenka Hain in dvanajst nadebudnih malčkov v Šentjakobu. Vsebino bom kar prepisal iz gledališkega lista: Skazomaz je mojster za popravljanje osebnih napak in v svojem Salonu exponu znane pravljične osebe (trije prašički, čarovnica. Pepelka in palčki) prepriča, da se znebijo svojih posebnosti. - Prašički shujšajo, čarovnica dobi nove zobe, lepše lase - postane lepotica, Pepelka zamenja svojo grdo obleko za biserno, palčkom pa odreže brade in jih pomladi... Pa mislite, da so zaradi teh sprememb vsi srečni? Oglejte si predstavo. Oder je bil spet v dvorani, mi pa smo predstavo gledali zviška. Hainova je odlično izrabila velik prostor, mizans-censko in koreografsko. Otroci, doraščajoči seveda, saj so nekateri nastopili že drugič, so bili povsem sproščeni in so svoje vloge igrali zelo prepričljivo. Da jih naštejemo kar po vrsti: Skazomaz je bil Dan-jel Rehsmann, L 2. in 3. prašička so igrale Ana Sticker, Natalja Furjan in Maja Baumgartner, navito čarovnico je upodobila Tanita Prutej, Pepelka je bila Tamara Ottowitz. No in še šest palčkov, katerim so porezali bradice: Vera Koren, Niko Janežič, Nataša Ottowitz, Dari-na Gabriel, Mira Urbajs in Lan Sticker. Prijetna, odlično pripravljena in izvedena predstava, pri kateri so sodelovali pri kostumih še Nataša Jereb ter sestra Anuncijata in pri luči Marjan Štikar, nas je spravila v dobro razpoloženje, da smo skupaj še posedeli na farovškem dvorišču. Jože Rovšek Navdušili so šentjakobski nadebudežni PRIREDITVE ČETRTEK, 20. 6._______________ Šmihel, v telovadnici Ij. šole 19.30 Prezentacija šolske zgoščenke ob 90-letnici ljudske šole BILČOVS, Ljudska šola -Društvo Glasbena šola 19.30 Nastop učencev iz oddelka Bilčovs (1. skupina) PETEK, 21. 6._________________ CELOVEC, Evropska hiša - Umetno strugarstvo FRAN 16.00 Odprtje razstave Franca Merkača »Prostorniki« - ročno struženi leseni unikati ROŽEK, Galerija Šikoronja 18.00 »Približevanje umetnosti«. Gustav Januš - olnate slike ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - Ljudska šola Zel. Kapla 19.00 Video predstavitev »Pripovedke iz Železne Kaple DUNAJ, v KSŠŠ, Mondscheing. 11 20.00 Koncert zbora KSŠŠD ŠMIHEL, farna dvorana - MePZ Gorotan 20.30 Kresna noč Gorotana ob petju, glasbi in ptesu. Nastopajo: Mladinski zbor Šmihel, Ansambel Korenika, Šmihelski kvintet, MePZ Gorotan. Za ples igra Trio Korenika. VOGRČE, pred župniščem - KKD Vogrče in okolica, KKZ 21.00 Ponovitev gled. predstave »Divji lovec«. Režija Franci Končan SOBOTA, 22. 6.________________ DUNAJ, na Grubenwiese - KSŠŠD 16.00 Piknik ŠENTJANŽ, k & k - k & k 18.00 »Poletna arena«. Ekskurzija »Dijaki v Šentjanžu«, Glasba s skupinama Jazziks in Scrap Yard in film BILČOVS, ljudska šola - Društvo Glasbena šola 19.30 Nastop učencev iz oddelka Bilčovs BAJTIŠE, pri Lenčiji - SPD Borovlje 20.30 Petje pod lipo. Nastopajo: Komorni zbor SPD Borovlje, Tamburaš iz Šentjanža, Pet in tri SUHA, Suški grad - Oktet Suha 20.30 10. mednarodni festival oktetov. Nastopajo: Four fathers (Hun), Anina dekleta (Slo), Tambečari (Cro/A), Vokalensemble Septakkord (A), Oktet Suha (A) NEDELJA, 23. 6._______________ CELOVEC, Evropska hiša 11.00 Branje Franca Merkača ______»Odžejam trajanje«____________ SLOVENSKI VESTNIK PRAZNUJEJO: Ani Sticker iz Velike vasi - osebni praznik; Cita Razdevšek iz Kazaz - rojstni dan; Germanija Golob iz Lovank - rojstni dan; Gretej Bučovnik iz Goselne vasi - rojstni dan; Marija Hribernik iz Gluhega lesa - rojstni dan; Vida Antonija Kimovec s Tihoje - rojstni dan; Sten Hanin iz Dobrle vasi - 30. rojstni dan; Veronika Polzer iz Šentprimoža -30. rojstni dan; Angela Ogris iz Borovelj - 60. rojstni dan; Ivanka Wastl iz Lovank - 30. rojstni dan; Hanzi Artač iz Galicije - rojstni dan; Antonija Kosmak iz Podro-ja pri Globasnici - 54. rojstni dan in god; župnik Marko Jernej iz Tinj - 30-letnico mašniškega jubileja; Ivanka Živkovič iz LEPENA, pri Peršmanu -Zveza koroških partizanov 14.00 Prireditev ob 60-letnici upora. Sodelujejo: orkester mestne občine Kranj, MePZ Danica, recitatorji in govorniki VOGRČE, pred župniščem - KKD Vogrče in okolica, KKZ 21.00 Ponovitev gled. predstave »Divji lovec«. Režija Franci Končan PONEDELJEK, 24. 6.____________ ŠMIHEL, farna dvorana -Društvo Glasbena šola 19.00 Nastop učencev iz oddelka Šmihel VOGRČE, pred župniščem - KKD Vogrče in okolica, KKZ 21.00 Ponovitev gled. predstave »Divji lovec«. Režija Franci Končan TOREK, 25. 6._________________ BOROVLJE, v Posojilnici-Bank, stranski vhod 18.00 Redni občni zbor ŠENTPRIM0Ž, kulturni dom -Društvo Glasbena šola 19.00 Nastop učencev iz oddelka Šentprimož in Dobrla vas SELE, farna dvorana - Društvo Glasbena šola 19.30 Nastop učencev iz oddelka Sele SREDA, 26. 6._________________ GLOBASNICA, v muzeju -Društvo Glasbena šola 19.00 Nastop učencev iz odd. Globasnica ŽELEZNA KAPLA, v farovžu -Društvo Glasbena šola 20.00 Nastop učencev solopetja ČETRTEK, 27. 6._______________ PLIBERK, kulturni dom -Društvo Glasbena šola 18.00 Nastop učencev iz oddelka Pliberk CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve - Mohorjeva založba in Društvo Dvojezični zbor 20.15 Pod milim nebom - Open air. Nastopajo: Wolfgang Puschnig, Ali Gaggt idr. PETEK, 28. 6._________________ DOBRLA VAS, otroški vrtec -Otroški vrtec Mavrica 13.00 Zaključno praznovanje CELOVEC, dvorana Mladinskega doma - Dvojezični vrtec SŠD Celovec, Varstvo ABCČ, Mladinski dom 15.00 Zaključna prireditev v znamenju ______projekta »Hiša«_______________ Kotmare vasi - rojstni dan; Zofi Šajternik iz Kokij - 65. rojstni dan; Barbara Raun-jak iz Zgornjih Rut na Radišah - 70. rojstni dan; Hanza Dovjak z Borovnice v Selah - rojstni dan; Marija Nachbar iz Vidre vasi - rojstni dan; Luka Kordež iz Podjune - rojstni dan; Anton Daniel iz Libuč - rojstni dan; Peter Hutter iz Večne vasi -rojstni dan; Monika Smrtnik - Hribar z Obirskega - rojstni dan; Vida Obid iz Vasje vasi - rojstni dan; Helga Maurer iz Celovca - rojstni dan; Lojze Lach iz Gra-balje vasi - rojstni dan; Samo Lampichler z Radiš - 20. rojstni dan; Magdalena Kunčič z Djekš - rojstni dan; mag. Gašper Ogris-Martič iz Bilčovsa - rojstni dan; Hanzi Inzko iz Celovca - rojstni dan. Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! BISTRICA NA ZILJI, v župnišču 19.00 »Knjižne presoje«. Katarina Marinčič »Prikrita harmonija«, Boris Pahor »Tržaški odzivi«, Rene Remond »Krščanstvo na zatožni klopi« GLOBASNICA, v šotoru -Gasilsko društvo 20.00 Poletna veselica, ansambel Gašper SOBOTA, 29. 6. DOBRLA VAS, Kulturni dom -SPD Srce 19.30 Srce goes Rock - Live concert ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 19.30 Krstna izvedba otroške gledališke predstave »Na jasi«. Nastopa otroška gledališka skupina SPD Danica ŠMIHEL, v galeriji Fran -Galerija Fran 20.00 Odprtje 1. gostujoče razstave »Simona Ana Krajger - Oljne slike« NEDELJA, 30. 6._______________ 0BIRSK0, pred cerkvijo -farni svet Obirsko 9.00 Sv. maša, nato žegnanje z triom Pavlič K0ČUHA, camping Rož -SPD Gorjanci 13.30 Prijateljsko srečanje - koncert Zg. ŽAMANJE, gostilna Picej-Tedl - SPD Vinko Poljanec 19.30 Občni zbor PONEDELJEK, 1. 7._____________ TINJE, v domu -Katoliška prosveta Sodalitas 20.00 Odprtje razstave »Abeceda-ABC«. Razstavlja Blaž Župančič PETEK, 5. 7.__________________ TINJE, v domu -Katoliška prosveta Sodalitas 18.00 Slikanje akvarelov. Vodi Andrej Dolinar, Traja do nedelje, 7. 7., do 17.00 ure SOBOTA, 6. 7._________________ ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 19.30 Tamburaški festival. 100 let tamburanja na Koroškem ROŽEK, podružniška cerkev na Humcu - KD Peter Markovič, Katoliška mladina Rožek 19.30 Koncert klasične glasbe. Nastopa Akkordeonissimo, ansambel akoredonov glasbenega konzervatorija v Celovcu SOBOTA, 13. 7.________________ ŽELEZNA KAPLA, občinsko kopališče - SPD Zarja 20.00 Poletna noč Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40) Prireditve ................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 ----------------------VSI------------------------- Tarviser Stralše 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 20. 6.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 21. 6. I 18.10 Utrip kulture_______ SO 22. 6.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 23. 6. I 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärntenl 18.00 Glasbena PO 24. 6. I 18.00 Kratek stik_________ TO 25. 6. I 18.10 Otroški spored______ SR 26. 6. I 18.10 Glasbena mavrica 21,04 Večerni spored__________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 23. 6. | 13.30 ORF 2 . Informacijska kampanja koroških Slovencev: Razsodba ustavnega sodišča o topografiji obvezuje pravno državo. • Zlati jubilej maševanja: Župnik Lorene Petričič že 50 let skrbi za čredo ovc v dvojezični fari Šentilj. • Marljivi kot njihove izvoljenke so tudi čebelarji na južnem Koroškem - že 90 let. • »Pesmi brez meja« - Zgoščenka ob 90-letnici ljudske šole Šmihel.___________ PO 24. 6.14.00 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.) RADIO DVA - 105,5 DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Solin poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________________ SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant_____________________ NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_________ RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 21.6.119.00 Zrcalo kulture Begunke ob svetovnem dnevu beguncev (ponovitev 22.6. ob 1.00) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin s koncertnimi termini, mednarodnimi lestvicami in glasbenimi poročili 24.00 Soundtrack soundtrack tedna: In Dreams____________________ SO 22.6. I 19.00 Special - Europa von unten 20.06 Yugo Rock tri ure polne za-bave in dobre jugoslovanske glasbe NE 23.6. I 19.00 Musič for the Masses Nove zgoščenke, glasbene novice, termini in dogodki. 22.00 For those about to Rock Vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli PO 24.6. I 18.00 Zdrava ura dr. Franz Wutti 23.00 Context XXI Cionizem in komunizem 24.00 Forum Post-Holocaust-Dialog: Gottfried Wagner_______________ TO 25.6.1 19.00 V pogovoru Jožek Horvath, predsednik društva Romov v Sloveniji 20.06 Kakkoi Oddaja o japonskih risank in stripih 21.00 Noche Latina s Car-losom Arriagado________________________ SR 26.6.1 19.00 Literarna kavarna Antonio Fian in Lydia Misckulnig o koro?ki pisateljici Ingeborg Bachmann 20.06 Voz Latina Glasba in informacije iz Latinske Amerike 21.00 Ruff Radio Da Hip Hop Show___________________________________ ČE 27.6.1 19.00 Po Koroškem Spominska proslava: Peršmanova hiša 22.00 Izven Zakona Rock iz ZDA 23.00 Sto decibelov Novosti iz raznolike multikulturne Ijub-Ijanske scene__________________________ CELOVEC Podelitev zrelostnih spričeval Hanzi Ogris, maturant Damijan Pörtsch, razrednika Branko Kolter in Tanja Wellenzohn (z leve) Qretekli teden so pod strokov-r nim nadzorstvom šolskega inšpektorja Teodorja Domeja potekali na dvojezični trgovski akademiji zrelostni izpiti. Od 30 maturantov in maturantk je zrelostni izpit opravilo 28 dijakov in dijakinj. Na maturitetnem slavju v prostorih BKS, ki ga organizira Slovenska gospodarska zveza (SGZ), je njen podpredsednik Hanzi Ogris poudarjal gospodarsko sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. »Večjezična izobrazba, ki jo nudi TAK, je velik kapital v gospodarstvu in osnova življenja in družbenega razvoja«. Predstavnika obeh centralnih političnih organizacij Bernard Sadovnik (NSKS) in Valentin Sima (ZSO) sta dejala, da je jezikovno znanje in večje- zičnost prednost v gospodarskem prostoru Alpe-Jadran. Predsednik Združenja strašev Miha Zablatnik je posebej poudaril partnerske medčloveške odnose na šoli in prizadevno izobraževalno delo profesorskega osebja. Ravnateljica Maja Amrusch-Hoja je dejala, da se od mladih vedno več zahteva in da je ponosna na uspehe letošnjih maturantov (skupno 191 absolventov), ki bodo v doglednem času šli študirat ali pa se takoj vključili v poklicno življenje. Šolski nadzornik Teodor Do-mej je opozoril na vse bolj zahtevano poklicno in geografsko mobilnost v gospodarstvu. Kon-statiral je tudi pozitivne premike v odnosu do sosednje Slovenije in njenega vstopa v EU. Vsi govorniki so maturantom zaželeli veliko uspehov na nadaljnji življenjski poti. Slavje je kulturno popestril Oktet Suha. Maturo so opravili: 5. a (razredničarka Tanja Wellenzohn): Christine Dovjak, Emanuel Furjan, Marko Haschej, Milena Hudi, Anton Kimovec, Martina Lausegger, Marko Loibnegger, Friedrich Mak, Marko Pandel, Annemarie Plesnik, Damjan Pörtsch, Stefan Reichmann, Tobias Schailer, Martina Schellan-der, Roman Weber, Sven Wuttej, Breda Zablatnik in Milena Zanki. 5. b (razrednik Branko Kolter): Melita Beber, Aleksandra Bekič, Sara Coccani, Jana Igerc, Nadja Kreutz, Melitta Kuglitsch, Aldin Lipovača, Mija Mrak, Anna Ogris, Maks Sabotin, Verena Wrulich in Bojan Wutte. M. Š. LOVSTVO NA KOROŠKEM Letos nad 200 mladih lovcev Nasmejani mladi lovci: Sonja Olip, Lukas Kraut in Claudia Ogris prejšnji petek, 14. junija 2002, I je nad 200 mladih oz. novih koroških lovcev prejelo spričevalo o opravljenem lovskem izpitu. Trenutno je na koroškem nad 11.000 lovcev, kar po besedah koroškega lovskega mojstra Gortona pomeni, da so lovci številčno in tudi sicer zelo močna in vplivna skupina. Podelitve spričeval na sedežu Koroške lovske zveze na gradu Mage-regg pri Dhovšah (Lendorf) sta se udeležila tudi krški škof Alojzij Schwarz in zvezni minister za kmetijstvo Molterer. Škof, ki te dni praznuje svojo 50-letnico, je mladim lovcem položil na srce, da bi pri lovu in v gozdu, ki je ena sama velika katedrala, znali najti zadoščenje in mir v • Pismo bralca • • Občni zbor Kočne . V članku o »Resoluciji za enako- • pravnost slovenščine« pišete, da • je ob predstavitvi bistriške obči- • ne v deželnem arhivu le ena pe- • sem spominjala na dejstvo, da • živijo na Bistrici tudi Slovenci. To • ne drži. Poleg Kočne je zapel skladu s stvarstvom in s potrebami lova, minister Molterer pa je poudaril, daje danes lov predvsem odgovornost. V vrste zelene bratovščine so pristopili tudi številni mladi koroški Slovenci, med njimi Sonja Olip in Claudia Ogris iz Sel ter Lukas Kraut iz Dobrle vasi. Tik po predaji spričeval smo jih dobili pred lečo fotoaparata. Vsi prihajajo iz znanih lovskih družin, v katerih se odgovorne lovske naloge prenašajo iz roda v rod. Tako njim kot vsem ostalim novim lovcem čestitamo za opravljeni izpit in jim kličemo prisrčen »Lovski zdravo«. Mladim lovcem čestita prav iskreno tudi Klub prijateljev lova in jih pozdravlja v svojih vrstah. wafra tudi šolski zbor bistriške ljudske šole slovensko pesem. Šolarji in učitelji se trudijo; zaradi tako pomanjkljivega poročanja pa nastane napačna slika. Škoda. Millonig Hanzi, ravnatelj, LŠ Bistrica v Rožu PETJE POD LIPO V soboto pri Lenciji na Bajtišah Q petjem na vasi, pod oken-J cem ali pa pod lipo še danes povezujemo spomin na tako imenovane nekdanje lepe čase. Ti časi so bili v resnici trdi, a ljudje so si znali breme vsakdana lajšati tudi s petjem. Šele današnji, dostikrat otožen pogled nazaj, je te čase obdal s sojem romantike. Petje na vasi je svojčas bilo pomemben sestavni del kulture vaške skupnosti in njenega vsakdana. Ponekod je utihnilo šele pred nič kaj dosti časa in se umaknilo vrvežu ter ihti sedanjosti. SPD »Borovlje« se že nekaj let zavzeto trudi, da šega petja na vasi ne bi docela izginila oz. da bi spet zaživela. V ta namen vsako leto prireja koncert »Petje pod lipo«. Letos bo ta koncert v soboto, 22. junija 2002 pod starodavno in košato lipo pri Lenčiji na Bajtišah. Petje pod lipo se bo začelo ob pol devetih zvečer, poleg društvenega Komornega zbora bosta sodelovala še dva zelo vževčna gosta. To so tamburaši iz Šentjanža, ki bojo v kratkem praznovali visoko obletnico, in pa skupina »Pet in tri«, edini ženski oktet na Koroškem. Ambient pri Lenčiji, nastopajoči, predvsem pa šega petja pod lipo zagotavljajo, da bo sobotni večer pod lipo čudovito doživetje za vse. Če pa bi deževalo, bo koncert v dvorani gostilne pri Lenčiji. OBLETNICA Mlada Podjuna praznuje 20 let obstoja I etos praznujejo pevke in L pevci Mlade Podjune 20. obletnico obstoja. S ponosom lahko gledamo na zelo uspešno zgodovino zbora. Ko se je pred dvajsetimi leti ustanovil otroški pevski zbor Mlada Podjuna, je bilo vsem takoj jasno, da je bil ta korak potreben in pravilen. Število pevk in pevcev je iz leta v leto raslo. V zadnjih letih se zbira na vajah okoli 50 otrok. To dejstvo nedvomno podkrepi tudi samo poslanstvo Mlade Podjune v pliber-škem kraju. Uspehi ne pridejo sami od sebe, zanje je treba vložiti mnogo truda. Mira Zdouc-Ar-tač, Bernadka Komar, Vera Sadjak in seveda današnja šefica Katja Mandl so v srcih otrok zapisane z zlatimi črkami. Njihova roka ni samo vo- dila, ampak ustvarjala podobo Mlade Podjune. Našo 20-let-nico bomo dostojno praznovali. V petek, 28. junija, ob 19.30 uri vabimo vse prijatelje v Kulturni dom v Pliberk, kjer bomo predstavili naše dosežke v minuli sezoni. Na koncertu se Vam bomo predstavili z novim programom, občudovali pa nas boste lahko v novih majicah, ki smo jih oblikovali kar sami. K sodelovanju na našem slavnostnem koncertu smo povabili še šolski pevski zbor iz Šmihela, ter plesno skupino Kindervolkstanzgruppe der Dorfgemeinschaft Loibach/Libuče. To pa še ni vse. Z Jurijem Opetnikom smo posneli Maxi-CD, z namenom, da nas lahko poslušate tudi doma. Ker imamo poleg pevske žilice še veselje do umetnosti, smo z Albertom Mesnerjem pripravili razstavo umetnin iz gline. Dragi prijatelji! Pripravili smo Vam mnogo zanimivega. Veselio bi nas, če vas lahko pozdravimo na našem praznovanju. POSOJILNICA-BANK ŽELEZNA KAPLA registrirana zadruga z omejenim jamstvom 9135 Železna Kapla vabi na redni občni zbor ki bo v četrtek, dne 27. junija 2002, ob 19. uri v hotelu OBIR v Železni Kapli. Pse člane vabi k številni udeležbi upravni odbor. TEKAŠKI ŠPORT IN WALKING Zdravo za dušo in telo W Avstriji se ukvarja s tekali škim športom približno 2,7 milijona oseb, ki vsaj enkrat na teden obujejo tekaške čevlje. Vzrokov za tekanje je kar nekaj, veina pa hoe doprinesti k boljšemu počutju in utrditi zdravstveno stanje. Športni zdravniki so doganli, da tekanje pomaga proti škodljivemu stresu, kateremu so danes izpostavljeni ljudje v poklicnem in privatnem življenju. Masovni trend Na začetku je tekanje za marsi-katerga tudi zelo težavno in naporno, pravi znana avstrijska maratonska tekačica, internistka in športna zdravnica Dagmar Rabensteiner. »Pomembno je, da človek vzljubi tekanje, ker samo tedaj bo to tudi dolgoročno počel«. Tekanje pa odsvetuje osebam, ki so pretežki in tistim, ki imajo ortopedske probleme. Alternative pa so sprehajanje, plavanje, kolesarjenje idr. Ona priporoča tekanje večkrat tedensko s pavzami, ker šele potem je Pravilno tekanje pozitivno uinkuje na telo in dušo Foto: Štukelj občutiti določen efekt za krvni obtok in presnovo. Zelo važna je seveda primerna obutev. Pretirano tekanje ali pa intenzivni treningi pa škodujejo organizmu. Posledice so bolečine v sklepih (gibni aparat), spalne motnje, kronična utrujenost ali agresivnost. Pozitivni učinki Nekateri znanstveniki in zdravniki so ugotovili, da redno športno udejstvovanje bolje učinkuje proti raznim vrstam depresije kot pa zdravila (antidepresiva). Tekanje pa je tudi ena terapevstka metoda pri zdravljenju zasvojenih od mamil. Neoporečno je, da je pravilno tekanje (individualna doza ob zdravniškem spremljanju) odlino učinkuje na zdravstveno stanje človeka: zmanjšuje se krvni tlak, kolesterin, teža, aktivira se odporni sistem in prekrvavitev celic. Tudi riziko za srčni infarkt ali kap se zmanjšuje. Pravilno tekanje aktivira dušo in občutek sreče (še posebej v skupini). Zdravniki pa svarijo pred pretiranimi treningi. Prihodnji konec tedna so na južnem Koroškem na sporedu tekaške prireditve, kjer si bodo ljubitelji tekaškega športa lahko izkazali kondicijo in utrdili zdravstveno stanje (glej termini). " M.Š. Sabine Egger s kolesom Foto: Štukelj ŠPORTNI TERMINI: Tekaške prireditve 22. 6.: 24 ur okrog Klopinj-skega jezera 23. 6.: 5. mednarodni maraton Preddvor-Železna Kapla (preko mejnega prehoda Jezersko), start je v Preddvoru, ob 10. uri 23. 6.: VIDRA VAS -Ljudski tek (polmaraton), ob 16. uri tek za otroke (prireditelj je Humška skupnost) 29. 6.: 6. prekomejni maraton »Kralja Matjaža« Na sporedu bo maraton, štafetni maraton, handbike (koroško prvenstvo), ljudski tek, otroški tek in hoja. Ob 15. uri je start za maraton na glavnem trgu v Črni, Slovenija. Za vse teke je cilj v Šmihelu na nogometnem igrišču. Prijave so še možne pri Posojilnici Pliberk (04235/2583) in pri Christianu Lopinskem (0664 / 669333) 2. športno-jezikovni teden Od 26. do 31. avgusta prireja SŠZ na Rebrci za dekleta in fante od 6. do 12. leta starosti 2. teden jezikov in športa. Otroke bodo v idiličnem kraju pod Obirjem spremljali izobraženi pedagogi in športni strokovnjaki. Cena bivanja je 125 evrov. Informacije in prijave: SŠZ, Celovec, tel. 0463/ 318510, 0676/5173045 (Ivan Lukan) in 0664/ 3303031 (Marjan Šmid) Q retekli teden so slalomistka I Sabine Egger iz Štebna in njene kolegice bivale pri Adiju Blažeju v Šentprimožu. Trenirale so kondicijo s kolesom in prevozile po južnem Koroškem 500 km v treh dneh. Ogledale so si tudi zadnjo tekmo prvaka Šmihel in zaključni nastop KOŠARKA Dvojezina TAK koroški prvak ix ošarkarji dvojezične trgov-l\ ske akademije v Celovcu so v finalnem srečanju pretekli četrtek gladko premagali moštvo Zvezne realne gimnazije Velikovec kar z 69:32. Najuspešnejši igralec v ekipi TAK je bil Jasmin Trifunovič, član košarkarskega kluba KOŠ. TAK se bo tudi udeležila finalnih tekmovanj vseavstrijskega šolskega prvenstva. Uspešni ekipi sta v imenu SŠZ čestitala podpredsednik Danilo Prušnik in Mirko Oraže. /. L igralca Adija Blažeja. Ekipi je bilo na Koroškem zelo všeč. Sabine Egger bo tudi v prihodnji sezoni vozila s starim materialom. Egger: »Upam na kvalifikacijo za SP. In če to dosežem, hočem seveda tudi kolajno«. T. C. S SAK na morje 0b podvigu SAK v regionalno ligo organizira klubsko vodstvo 28. junija 2002 dvodnevni izlet v Rovinj ob istrski obali. V Rovinju bo potem izlet z ladjo in veselo .praznovanje. Prispevek znaša 110 evrov na osebo, v ceni je vključen prevoz, pikinik na ladji in prenočevanje v hotelu z zajtrkom. Vsi navijači, prijatelji in pristaši srčno vabljeni. Podrobnejše informacije in prijave sprejema na Radiu dva do 21. junija Michaela Waldhauser, tel. 0463/595353 ali po elektronski pošti: waldhauser afnaradio-dva.at ali officeafna-radio-dva.at NOGOMET Kdo bo svetovni prvak? rjrvi in drugi krog tekmo-r vanj za svetovno prvenstvo na Japonskem in Južni Koreji sta se končala z vrsto presenečenj. Velika favorita za naslov prvaka Francija in Argentina sta morala že po prvem krogu zapustiti nogometno prizorišče. Zanimivo in hkrati tudi presenečenje je bil vstop Japonske, Južne Koreje in ZDA v osminski finale, brez večjih težav pa je drugi krog dosegla odlična ekipa iz Senegala. Suvereno so igrali tudi Brazilci, ki so zabeležili kar tri prepričljive zmage in štejejo med zelo resnega kandidata za naslov svetovnega prvaka. Z nekoliko sreče se je kvalificirala tudi Italija. Rezultati osminskega finala: Anglija-Danska 3:0, Nemčija-Paragvaj 1:0, Švedska-Sene-gal 1:2, Brazilija-Belgija 2:0, Španija-Irska 1:1 (3:2 v stre- ljanju enajstmetrovk), Mehi-ka-ZDA 0:2, Japonska-Turči-ja 0:1, Južna Koreja-Italija 2:1. V četrtfinlu se bosta v petek pomerili Brazilija in Anglija ter Nemčija z ZDA. V soboto igra Senegal proti Turčiji ter Španija proti Južni Koreji. M. Š. Razočaranje italjanskih igralcev je bilo neizmerno SLOVENSKA BISTRICA 26. srečanje slovenskih športnikov in 22. junija bo pote-■ kalo v Slovenski Bistrici v Sloveniji tradicionalno srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel Slovenije, Itali- je, Madžarske in Avstrije. Iz Koroške bo sodelovalo pod pokroviteljstvom SŠZ 30 športnikov in športnic v štirih disciplinah (nogomet, namizni tenis, košarka in odbojka). Odhod z avtobusom bo v petek, 21. junija, ob 13. uri pred Mladinskim domom in ob 14. uri pred Posojilnico v Pliberku. ŠPORTNI NOVICI IZ SLOVENIJE Slovenija bo gostila rokometno EP Kongres Evropske rokometne zveze, ki je minuli teden potekal v Salzburgu, seje končal po slovenskih željah. Po dveh neuspešnih kandidaturah bo Slovenija leta 2004 prirediteljica moškega EP, kar bo največji športni dogodek po osamosvojitvi Slovenije. Za Slovenijo je glasovalo 23 od 45 evropskih nacionalnih rokometnih zvez, kandidirali pa so še Norveška, Švica in Romu- nija. Zakljuni turnir bo potekal v Ljubljani, Celju, Kopru in Velenju. Slovenija končala SP s porazi Slovenska nogometna reprezentanca je na SP na Japonskem in Južni Koreji po porazih s Španijo (1:3) in Južno Afriko (0:1), izgubila z 1:3 še s Paragvajem. Slovenija je imela na zadnji tekmi večino časa igralca več in številne priložnosti, tako da bi lahko prvenstvo končala vsaj s točko. D. T. ŠAHOVSKI OREH Št. 204 Silvo Kovač Guljko - Grigorjan (SZ 1971) V materialno izenačeni poziciji je beli kmet prodrl na sedmo vrsto in kljub temu, da ni zavarovan, črnemu že grozi s promocijo na osmi vrsti. Edina priložnost črnega je v napadu abcdefgh na polje g 1, ki je v domeni belih figur. Beli, ki je na potezi, se odloči za takojšnji napad na črnega kralja, ki se po nekaj potezah znajde v matni kletki! Rešitev štev. 203 Velemojster dr. Vidmarje nasprotnika zvabil v grdo močvirje, saj je ta pričakoval nadaljevanje l.Dc4: Td6 2.Tel Td2 z grožnjo črnega 3...Lf3:. Sedaj pa sledi forsiran mat v štirih potezah: l.Dh7:+! Sh7: 2.Td8+ Sf8 3.Th8+! na koncu pa še žrtev trdnjave 3...Kh8: 4.Tf8: mat!