Al ne KOV n* dobivat* .. C ^ 8 I1BODA" NiKAVNMt HA DOM KI _ I ClTAJT* ZAKOLA GLAS NARODA - list slovenskih Marcev r Ameriki - Reentered m Second Claw Matter {September 25th 1940 at the Port Office at New York, N. YM under Act of Coognw of March 3rd. l«7t. - v^ \v ----—---------—--— ^r-w^v. «»»■ ■» ww ■ " » ioni, n. unoer act oi toogrcw of Marca 3rd; 18 No. 153 — St ^ VOLUME LIL — LETNIK LII. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 7, 1944 — PONEDELJEK, 7. AVGUSTA, 1944 wmtA WR BONDS Tot/ayf| Tel: CHelsea 3-1242 Na Bretonskem polotoku je oklepni oddelek dospel do morja 'blizu St. Nazaire, ki je ibila največja nemška postojanka za podmornice, in s tem je 'bil ves polotok odreaan od ostale Francije. Zavezniške bojne ladje so potopile sedem nemških ladij, ki so skušale pobegwiti iz St. Nazaire. Proti Parizu prodirajo štirje ameriški ooire deli predel, v katerem poveljuje general Jo-haniies Blaojev v pristaniških mestih se Nemci posebno upirajo pri Dinanu in pri Chatteiiauneuf d' lile et Villains ob cesti, ki pelje v St. Malo, kjer imajo Nenwii milj do-liri fronti. Toda nemška črta se po<1 Pržemila. Mesto je zavzela četrta ukrajinska armada novega poveljnika geenrala I. J. Petrova, ki isku. Padec Drobobvča je naznanil maršal Stalin, ki je tudi prvič omenil, da je v sedanji o-fenzivi vdeležena t tuli četrta u-krajiuska armada, kateri je prej poveljeval! e na fronti oi oča, da Nemci ]>o-šiljajo močna ojačenja proti Varšavi in da branijo poljsko prestolico. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je bil u-ničen ruski tretji tančni arma-dni zl>or vzhodno od Varšavi? in da 'bilo uibit :h 10.000 Rusov. Nemci dalje t. nI i jo, da je tretja ukrajinska anuada maršala Koneva izgubila li>"2 tankov, Moskva |>a |n»roča. da -o v -h>-boto Neiiw-i izgubili 151 tankov. < M» meji Vzhodne Prusije so v teku silno vr<»T-i 1h>ji. ko .skušajo Neme i zadržati Ril-«1. da bogatem poljskem petrolej- nebi prekoračili meje v njiho- skera polju ter prideluje na leto 700,000 107i petroleja. Cevi so napeljane v veliko pet role j »ko čistilnico v Borislavu. Ara .iada generala Petrova, ki goni. Nem/oe proti Karpatom, je zavzela Medenico in Bolečov Angleži in Kanadčani razbi- *er se je približate prelazu Wy- ČIŠČENJE NEMŠKIH GENERALOV Berlin poro&a, da je Hitler ukazal "(brezobzirno čiščenje" nenialke annade, ter je bil 20. julija nanj diršen bomibni atentat in je bilo imenovanih 24 visokih častnikov, ki so bili vstreljeni, ali so ee sami ustrelili, ali so dezertarali ali pa so bili izključeni iz armade. Berlin naznanja, da je (bilo postavljeno "častno sodišče", čegar naloga je izvršiti čiščenje in uničiti vse sumljive častnike. General dezertira! k Rusom Nemška uradna časnikarska agentu na DNB poroča, da je povelj nit nemških armad v baltskih državah — 30 divizij, ki so zajete — general Linde-inann dezertiral k Rusom. Tudi major Kuh je pofoegnil k Rusom. Vatikanski krogi poročajo, da je nemški poslanik pri Sveti stolici baron Ernst von Wei z saecker zaipostU nacije in je Sveto stolioo obvestil, da ne za stopa več sedanje nemške vlade. Polokovniik von Qimheim in polkovnik von Haeften sta bila vstreljena, kukor tudi general Friedridh OH) ničli t in polkovnik Klane von Stanffeniberg-. Kot pravi DNB, je pet čmstni-to»v izvršilo samomor in mijaliowfeega prodira proti Tilzitu in Merne-lu ob Baltiku. Zavzela je že Juodaiciai, 5S milj vzliodno Nemcev. NA POTI V PARIZ Ameriške oklopne čete so včeraj na Bretonskem polotoku počez in podolgem dospele do morja in sicer so zavzele Brest na koncu polotoka in St. Nazaire na južni strani polotoka. Na osrednji fronti pa so Amerikanci zavzeli tr* važna mesta Mayenne, Laval in Chatheau- Gontier in so po dveh cestah na poti proti Parizu in njihov prvi cilj je Le Mans, 100 milj jugozapadno od Pariza. Vesti Slovenski vojak ustreljen po naključju Iz vojaškega taborišča Camp Shanks v bližini Orangeburga, N. Y., se poroča, da je ibil tamkaj slovenski vojak Joseph špe-har slučajno ustreljen in sicer dne 2. t. m. Omenjeni vojak, ki je bil warrant officer (j. s:-), iin ki je doma iz* Reading, Pa., je bil imenovanega dne nevarno obstreijen, ko je poročnik Edward G. Orlban iz Bloom-fielda. N. Y., v sosednji sobi preiskoval svoj službeni revolver, o katerem je mislil, da ni nabit. Tako je revolver sprožil in krogla je prodrla steno in pogodila Špeharja. ki je ležal na svoji postelji kraj stene. Ran je- Poulični boji v Florenci Angleška osma armada je po Ponte Vecchio čez Arno vkorakala v Florenco, kjer so se takoj pričeli srditi pouVčni boji. Nemci so navzlic temu, da so razglasili Florenco za odprto mesto, pričeli streljati s svojimi največjimi 17QmSfcmeterakimi topovi južni del mesta, kjer je polno starih umetnin. Nemci so razstrelili pet izmed šestih mostov; pustili so samo Ponte Vecchio, ki je fafl zgrajen v 13. stoletju. Angleži so čez Arno naglo zgradili več ponton^kih mostov in veterani angleške osme armade se bore z nemško prvo padalno divizijo, ki je vstavila ameriško peto armado v krvavih hojih v Cas-sinu. Nemška težka artilerfija je obstreljevala in porušila več velikih poslopij v bližini Ponte Vecchio, kjer senaha£i tudi ve-IŽki muzej neprecenljivih starin palače Pitti. Zavezniki do sedaj še nio povedali, da so Nemri na dan, prodno so odšli, od prebivalcev vzeli ves vrednosti in -o pretili z orožjem vsakemu, ki se jim je protivil. Reka Arno, ki teče skozi Florenco, je široka od 250 do 600 čevljev in poleti, ko vlada suša. je globoka od 40 uo .>40 čevljev. Ob Jadranu so Poljaki navzlic močnemu sovražnemu artilerijskemu ognju zavzeli ribi nega vojaka so takoj odnesli v! jnnk v sevemem dehl mesSta iz vojaško bolnico, kjer je podle- i *K>Jazu,» da ne bi porušili kake obstreljevali nemških pošto-1 «:ko vas Senigallia oib izlivu Mi- jrel nevarni rani dne 4 dopoldne ob 8.M. t. m. zgodovinske stavbe. Nemci so v severnem delu mesta razstrelili več velikih po- Francoski partizani ovirajo 6lopil' da vstavil'° zavezniško __prodiranje m razbili so tudi vo- Otrok brez*oči V Muhlenberg bolnišnici v Plain field, X. J., je bil rojen S in ]»ol funta težak deček 'brez oči. dbrvi so normalne, toda ]>od njimi ni punčic. Zdravniki pravijo, da takega ^lučaja ne poznajo in da tudi vsa zdravniška veda ne more napraviti o-či. Otrok je drugače popolnoma razvit in zdrav. Jugoslovansko taborišče Kjer je Slovan, tam je prav gotovo tudi petje.SIiksa kaže pevovodjo, ki u»i mlade jngosflovan-oke begunce kako lepo partizansko pesem. železniški promet po deželi Železniški promet v okraju lx>ir-et-Clier j e popolnoma v>tavljen. V dolini Tthone so partizani napadli vtlak 46železniških voz, v dolini Isere pa so napadli nemški vlak, ki je vozil petrolej, ki sra Nemci na bojišču tako zelo potrebujejo. Po kanalih potapljajo ladje in po celi deželi režejo telefonske in brzojavni žice. * Amerika veleposestnica Zvezna vlada Jastuje eno petino vse zemlje Združemh držav. Zemlja, ki je last vlade Združenih držav, meri 384,000,000 akrov. kolikor površine ima na-islednjih 21 držav: Maine, New Hampshire, Vermont, Rhode Island, Massachusetts, Connecticut. Pennsylvania, New York, Xew Jersey, Delaware, Maryland, West Virginia, North in South Carolina, Georgia, Florida, Alalbama, Kentucky, Ohio in Indiana. Največ zemlje si je vlada pridobila z nakupom ali pa z zaplembo zaradi neplačanih davkov. Vojni urad je v dveh letih in pol pridobil 17 milijonov akrov, tako da lastuje voj-^ni department a v ta ali onn na-* men 43,181,000 akrov zemlje Zvezna lastnina je prosta davkov, vsled česar morajo privatni lastniki plačevati toliko višje davke za stroške posameznih držav. BEGUNCI SO PRIŠLI V četrtek zvečer je v pristanišče Hdboken, N. J. pripeljal ameriški transportni parnik, ki navadno prevaža ranjene vojake, in je pripeljal 948 vojnih beguncev iz 19 evropskih dežel, ki so jih pregazile Hitlerjeve tolpe. Odpeljali so se takoj z dvema vlakoma v Fort Ontario, sredi Oswego, N. Y., oib Ontarijskem jezeru, kjer inacijo vseli držav na svetu na more vpropastiti sedanjega iraškega poUtičaao^ocijallnOJekoiiomič-nega reda. Natančnih informacij glede moči ruske stalne armade ni brio na rasupolatgo, kajti Ratei s«rani so priznali, da tozadevnih poročil ne Objavljajo, toda v ostali Evropi je prevladovalo mnenje, da imia Rusija stalno vojsko dveh do štirih milijonov mož v mirnem času, in najmanj 20,000,000 vojakov v rezervni vojaki ali pa tudi več, i« da je ta. rezervna vojska dobro iwež»bmia m pripravljena za stalno službovanje takoj, ko izide toeadevni poziv. To pomenja, da 3nore Rusija to vojsko pozvati in vpotrebiti ravno tako lahko in hitro, kakor moremo mi vpozvati našo nacijonalno gardo ali milico ter 01-franizovane vojaftke rezerve. I>ne 7. oov^iribra, 1&36 (prarnik dneva rdečega trga), videl sem parado na tem trjgii, ^katere se je vdeiežilo kakHi 1,500,000 ljudi. Ti ljudje seseda niso bili zgolj vojaki in tudi vm niso brli dborožem; nekateri so nosili zastave,— toda vsi f-o korakali po vojaški disciplini, in seveda bi tudi lahko Win oboroženi. Imenovanega dne se je vršilo po vsej Rusiji najemanj 500 takih pafad. ftpJofcno je tedaj v ostali Evropi prevladovalo mnenje, da ima Rusija itzdafcno večjo vojsko letalcev in aeroplanov, kakor katerakoli druga država na svetu. In še nekaj druzega je tedaj povečalo moč ruske bojne sile in vznemirjalo v«e sovražnike Rusije, — namreč dejstvo, da se je že tedaj vsa evropska mladina protrvila (bojevati se proti ruskemu ljudstvu. Evropska mladina je namreč zahtevala od svojih starejših rojakov, naj se da socijalrzmu pni-lika, da dsfeaže, kaj more doseči v Rusiji. Meni se je dozdevalo, da bi prišlo do vitkih neprHik rh mofa OelO do revolucije v vsaki dežeto, katera tli napadla Brnijo, ne da bi bila toavana. RiWki politično-soeijalno-ekonoinični sistem je bolj stanoviten, kakor ameriflki sistem. Ta sistem se tie more preinačiti z delovanjem "od «*otraj", kajti to je uprav nemogoče in rusko ljudstvo stopiPi v mest. ne*w o^>erni pevoi in pevke. Pozneje je igral po pro-teotantskHi cerkvah v dol j njem 5lichiganu in nekaj časa učil petje in igranje na klavirju v Chdcagi. Nekoč je nastopil s svbjimi učenci na banketu ob prHiki konvencija S. N. P. ,1. Za časa mojega bivanja na Ca-tumetu mi je bil dober tovariš. Zadnjič sva se srečala leta 1927 v stari "ciAarni" v Ljubljani. Moja soproga je v njegovem cerkvenem dboru pela aftt ter z d nagimi pevrii cenila njeigoVe glasbene zmožnosti. Xjen brat, svak Joseph Wert in. je pred nekaj leti v Grand Rapids zavzemal mesto pivovarskega mojstra (brewmaster) v Michigan Brewery i Prišla ga je obiskat in je slišala Radeja igrati orgle v katoliški katedrala z njegovo staro vnemo. Pač imamo svoje ljudi razstresene po vsej e-troita. Po ordinaciji v duhovni ka je odšefl v stari kraj in se je vrnil že po okupaciji leta 1941. Napisanih je imel 'blizu 80,(XX) besed za »slovar, a se mu jih je ve<': kot polovHca izgspomin Štiridesetletiii-ce smrti slavnega ruskega pisatelja Antona Cehov. Pri tem je Rusija, v kolikor pride civilno prebivalstvo v poštev, pozabila na nemško 'kugo, saj za čas neštetih proslav, katere so se vršile v vseh mestih in trgih prostrane Rusije. Vse časopisje je objavilo tem povodom članke dn život opise o svojem velikem pesniku, o njegovi iskreni ljrtbavi do Rusije in ruskega naroda. Čeifova vdova, Olga Knip-per-Čehova, znana igralka, ki je nastopala v moskovskem te"ledK>**-u umetnosti, katero je bilo ustanovljeno na podlagi po kojnikovih iger, je sedaj stara 70 let. Tem povodom so jo obiskali časniški poročevalci in jn iz-praševali o njeneaii domačem življenju, ko je pokojnik bil še pri življenju. Veselo jim je pripovedovala svoje spomine, med temi tudi obisk Moskovskega gledišča umetnosti v Zjedinje-nih državah pred dvajsetimi leti. Tedaj sta Cehov in njegova soproga bila gosta znanega tovarnarja pisadnili strojev Mr. Bammonda. kateri je bil izbo-ren poznavalec ruske literature. Povodom slavnosti v Moskvi, vršHa se je velika proslava v gledališču "Bonšaj". Predstavi so prisostvovali vsi diplomatic, ki zastopajo inozemske vlade v Sovjetski Rusiji. Slavnost je o-tvoril ])isatelj T.eonifl I^eonov; cije sovjetskih pisateljev, m fotjomkin, komisar vladinega oddelka za ljudsko vzgojo. Govorom so sledili dialogi in pesmi pokojnikovega prijatelja Ivana Moskvi na. Potem se je vršila predstava četrtega dejanja Celiove igre ''Češnjev sadovnjak1 \ in igre "Česa nas je učil." V tej predstavi se po-vdarja. da je pokojnik učil prebivalstvo naj ljubi Rusijo in ves svet. Povodom proslave je vseru-sko časopisje olbjavilo brzojavne čestitke, katere so poslali zastopnik* svetovnih pisateljev. Med temi brzojavkami je bila Midi •brzojavka svetovno znanega pisatelja Georse Bernard Shaw in J. B. Priestlvja iz Anglije, dos'-imi sta v imenn ameriških pisateljev čestitali odborn »in vsemni ruskemu narodu pisateljici Lillian Hellman in Margaret Wdbster. Sovjetska vlada je proslavila .-pomni na Celiova s tem, da je daila njegovo ime raznim šolami, m/uzejem in uli<'a7iiv mnogih mestih. Vlada je tem povodom ustanovila tudi mnoaro dijaških Štipendij, katere bodo dobivali dijaki raznih vseučilišč. Časopisje povdarja v tozadevnih slavnostnih člankih pokojnikovo življenje tekom njegovega zdravniškega poslovanja; ko je obiskoval kot zdravnik revno ljudstvo dn ni nikdar ruč.unal za svoje nas ve- in njemu so sledili mnogi drupri te in zdravila. SIMON BOLIVAB — JUŽNOAMEBIŠKI GEORGE WASHINGTON Dne -4. julija so v vseh republikah južno od Rio Grande proslavili 161 leničo rojstva Simon Bolivarja, osvod>oditelja rJ»užne Amerike, kajti med mnogimi borci, ki so pregnali srednjeveške nazore in zastopnike iz Južne Amerike, se ni nihče tako odlikoval, kakor Simon Bolivar. Po njegovi zaslugi, postale so njegove naprednje ideje, are-slo vsemu prebivalstvu južne polovfee ameriškega kontinenta, tako, da colo peoni. kateni na patnet mnogo njegovih izrekov o svobodi človeštva. Delovanje pokojnega Simon Bolivarja je bilo za ves svet izredno značilno, kajti on je bil prvi med južnoameriškimi na-prednjaki, ki je spoznal, da je politika tedanjih strank v Južni Ameriki sledila načrtom totalitarnosti. Te vrste politika se bas sedaj zopet ponavlja zlasti v Argentinean vsled tej;a bilo bi umestno, da prebivalstvo te repi#*like še enkrat prouči življenje in delovanje "fi- ne znajo črtati in pisati, znajo svoboditelja Južne Amerike/* >y 8PISANA V ANGLEŠČINI -^a VKTNABSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO HUlttUittllUlIllUilHIillliliMlllililiiiilll} lfmTffnnl!mlllffVIlliflVNIIIVVIIIIIIMIIimi Garden ENCYCLOPEDIA Oena knjig«! $3.50 Zdruieni narodi potre-bnjajo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki ... Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu Je mo goče letos obdelati VICTORY VBT Pripravite se za to delo že sedaj! V UdNI Bi TKPEŽNI PLATNENI VEZAVI Bkoro 1400 strani — TnkmJ Je v cd KAR VAM JE TREBA VEDETI O TKN-HAR ŽEIjITS PXIDRUTI! njtm Oank«f vw nfcilw P^. TKA a 1 1 v • vrtnarstva, • fai #OU 0 I 1 K wlaajn, # gnojmjii la«fcvM Trte. n . . ... >iJV pa J* WtNABSTVO Popolni voditelj za vab BREZ am mua m . . onWrranJe ikodlJireeT, K*jro|e Or- vojni Vit. » rmmMn, mor* ■<—aiteti cvmOUl — EDINA VRTNARSKA CNCKLO PEDUA SA DOMAČO POTREBO! BW vtotMk b**4 — trn Je To kmMw Je MOCJR. & & A^ pin M m trnih 1 LO H- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING^ CO; 216 West 18th Street New York 11, N. T. MONDAY, AUGUST 7, 1944 fSflRVTUBlt TL Svojeglav zastopnik. Piše Ignac Mnsich Fotičeva puščica je dobro fcadela, vsaj kar se tiče araeri čkih časopisov, vsi so priobčili njegovo opozicijo napram vla-i, toda brez jioseibnega konten -tja- Zdaj pa pride vprašanje, zakaj je Fotič vzel nase odgovornost, da sluai za magnetno točit o, okrog katere, bi >e pri teknilo opozicije. Odgovor sc na jkde v tem: Fotič ni še nikdar smatrali j*>goslo van.sk ii rwirodov, za sposobne urediti svoje last ne zadeve. Navajen je bil, da se je ljudi pehalo po stru-jali, ki so bile pripravljene zato, kot je pripravljena, recimo umetua »trupa, po kateri se od-taka voda na nil in. Fotič je mogoče vse, kar mili da je; toda jugoslovanski i rodi, se morajo naučiti hoditi na -svojih lastnih nogah. Pestunje, 'ki so jili krneli, so jugoslovanskim narodom preprečile gibanje v toliko, da narod še 11 i Znal stati. Pehalo se ga je na vse strani :n iskoriščalo od vseh strani. Še danes, ko je v eni na jvečjih nesreč, se ne more videti naroda. Scot takega in se ga rije v različne smeri, za korist posameznikov. Fotič tnti. da v novi vladi ni pravih Srbov. Vzemimo stvar kakoršna je; toda če hočemo SONART REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOSCE Jerry KoprivM in njegov MS»t_W«ddtn« Polk* (N* bon m motila; TI P« J eat, pa »Mana asa rata) WMdlitK Walts B lov enaki ait* P o jo Rupnlck aaatra UIM- Jeap Pr,:ka (Mat* potico paAaJ«) Marin« — polka •75—Taramlnka — potka N* plani nemil —v aitek Lepe Melodije DiiqiMfuie University Tantharies Orkester M371 Na Marijan«*«*, polka KJ«» a« moje rnii«-e Marinka pegia i*Hk« Za toxadavnl can Ik In oatta plat as •brnlt« rta JOHN MABSICH, Inc. MS W. 42nd ST.. NEW YORK pogledati nazaj, bomo videli, da tudi takrat, ko so vladali drugi, niso prav zelo gledaili nato, koliko je teh ali onih. G&avno je bi«lo, da so se zrinili notri, in ko >o bili enkrat tam, t-o se pa držali, kot se še danes drži Fotič—iz obema rokama za sedež. Ko ljudstvo doma umira in trpi—ne samo v Sloveniji, prav tako v Srbiji in drugih krajih Jugoslavije, se gospod Fotič senči, v senci miljonov ki so nadozeni po raznih bankah. V takih razmerah je kaj laliko biti vse, "tudi patri jot i-čen včasih, če slučaj tako zahteva." Xaj se trudijo kolikor -se ho-čejo—naj Ivarvajo koilikor ho-čejo, dejstvo pa je, da ves narod čuti, z bra tli na obeli bregovih reke Donave in <>d Trsta do < "rnega morja. Kaj j>očno in govore dane-* posamezniki, ne štej«* dosti, 14ta slovanska skupina spada skupaj!". Kar rabi ravno sedaj, je, da se ji tla priložnost, da najde sama sebe, na pravični podlagi. Ce obvlada Fotičeva skupina, je nesmiselno pričakovati pinlioda najjužnejših bratov, v krog slovanske družine in če je gospod Fotič res domoljsib, bo to videl in presojal iz takega stališča- < V že govori o demokraciji, zakaj pa si je postavi* za cilj, da napada skup* no. ki je tokiko žrtvovala, v tej borbi za svobodo naroda. Po drugi ■strani, pa brani one. ki ne saano, da so mirno gledali na vse to, ampak, če se sme verjeti poročilom, so naravnose delovali proti lastnim ljudem, le v enem upu, da prihranijo tople stolčke za ljudi. ki jih na roti ne mara na teh stolčkih. Zakaj se ne more sprijazniti z idejo, da če narod hoče, jih bo že poklical. Mislim, da če narod lahko čaka v takem trpHjenju, bodo tudi oni zmožni malo potrpeti v izobilju. Zdi se, kot. da je gospod zra-stel tin je prevelik za svoje hlače; po eni strani obeta zvestobo kralju; po drugi pa omalovažuje odlok prvega ministra istega kralja. Ne vem kakšne so navade v višjih krogih, toda SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, kf je tbudila poiorMOt *•«*» ameriftke«* |« pisatelj nasvet, kak* M kil« nagote p« sedanji vojni I* eaeh i naprtili dtisv, tudi is JngaslaH)* I na mi J—d v Amriko in p—c»U postaviti najbolj tt»-ia ■afroflojfio Mm na sveto. Sedaj je priiel tea, dn driave ponagnja nan recn sijaja ln matL Pot na dve strani — kakor M knjige preatavM b inldThu — Je Jaka saniMiva knjiga In Ja ki razam "What's Your Name" "fteveHri odgovori an rpratenM M ae ttte srefe milijonar . . Ct tanje *e knjige Je kegata platena.**--Tako ae Je izrazil reiiid ameriški dnevnik O t«| knjfct Pri naročbi ae poalužite naslednjega kupona PoBljam Moamj Order a« 9.............. sa lastnoročno podpiaano(i) knjigo(1) : M oje kne ftt, ulica allBozIL............................................ to d rite ve............................................... ••Glas Naroda" 2X6 W. 18U& STEEET NEW YORK Hf N. T. * tu doli na zemlji, kjer tavajo navadni zenrljani, se malo čudno vidi. Nismo prav na jasnem, •kdo je pravzaprav gospodar v hiši. Kdo daje povelje in kdo jih sprejema. Ako vlada zastopa narod, — potem vlada govori za narod ali so ji en nad utež more upreti kar tako kot se njemu zlju t>i. In če vJada ne govori za narod, — ali pa potem Fotič govori ? Kdo ga je pooblastil? Kam zase in za svojo kliktf go vori! Ali je to potem kdkSne vrste zastopstvo, v primeri z zastopstvom današnje vlade? Da ljudstvo ni še imelo priliko govoriti, vsi vemo, toda kadar jo bo imelo, ne -ho dosti vzroka za gotove ljudi, da bi pričakovali kakšne posebne u-dobnosti od ljudske govorice. < a*i, ko je bilo mogoč«* pomesti vso opozicijo v kot, so minuli. < ko so se nekateiri lisjaki okoriščali z ljudsko nevednostjo izginjajo. Tasi, ko se Je ščuvalo brata protii bratu, so sli in ljudstva so zavedajo, da je dober sosed vreden več, kot pol tiN-ata sumljivih narodov, ki žive v neoa/upnosti napram drug drugemu, ter brusijo mere kar naprej, da se Ubranijo morebitnega napada na meji l)ve stvari «ta, ki ne moreta ostati med IjmdMvom ob enem; in to sta dobra volja in ■sumiii-«Vnge. Eno mora iti, in katero je $>olj>e, da gre* — Narod bo odgovoril nato. Navidezno se poskuša rediti tradicijo; v resnici, se pa razdvaja narod. Vsakemu prijatelju Jugoslovanov in vsakemu posameznemu rojenetmiT Jugoslovanu je pri srcu Srlb, prav tako, kot vsak drugi Jugoslovan, pa naj živi v kateremkoli delu Ju2rosia hoče biti TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o Čemer ni bilo pisano Se nikdar poprej. g#NajboIj razburljiva povesi v 27-letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker Je zaloga teli knjitie aelo omejena. Jo priporočljivo, da poSljlto naročilo prej ko mogofe. K naroČita priložite » dobrrm zavitke gotovino os. znamke CZdrnicnita državi. — Naročite lahko pri: KKJIOAKNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *16 West 18th Street New York It N. ¥. Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta: 3935 W. 26th St., Chicago 23, P1 pravičen, mora priznati, da de-nrokracija deluje, le potom wplo£nega sodelovanja med seboj. Namesto, da se upira, kot 6e, — naj rajši počaka in prepričal se 'bo, da narod hoče biti pravičen vsom svojim državljanom. Xa noben način pa noče sprejeti jarma na vrat, pre-dno si ne ogleda, kakšne so kaj zapone. Pole«-tega pa hoče ma-io pretipati, kje in kako ga bo kaj tiščalo, ko bo enkrat naproxen. Saj to še gospod Fotič lahko za popade, da je narod tisti, iki vleče tovor naprej. Pot po kateri bo vlekel, ho preeej trnjeva ali potem moremo za-meiiiti. Če malo poseda, kakšni so kaj klanrei in kje so skale, ki tako bi je jo z vojem po plečih o»b strani. Domača fronta Zveana vlada je v Washingtonu. D. C. in po dragih krajih postavila ve« uradov, ki dajejo prebivalcu razne informacije in navodila, kaj Je v vojnem časni treba delati in tudi žrtvovati, iu kaj je treba vedeti, da bo čimprej dobi jena zmaga. — Take informacije in navodila objavljamo pod naslovom "Dumača Fronta.*» Vojni izdatki so dosegli nove višine v juniju Vojni izdatki od vlade Zdr. držav so doseglii nove vi»ine junija, to je $7,957.000,000, nara-s tek $39,000,000 ali 0.5% nad majskimi izdatki, 'kot kažejo števiB/ke, ki jih je zlbral U. S. Treasury ter jih je Urad za vojno produkcijo oznanil. Povprečni vojni izdatki so v juniju znašali dnevno 306 milj anov dolarjev, "kar je naraMefk od 4.3% nad dnevnimi izdatfkd v maju, kar je bilo 293,300,000 dolarjev. Žene opravljajo težka dela v talilnicah Ženska pomoč olajša zelo prolblem nameščencev v kovalnih in livalnih industrijah, je poročal Paiul McNntt, predeed nik odbora za vojno delavstvo, ki je zopet pozival prostovoljce naj vzamejo mesta v tovarnah, kjer so v stiskah, in so važne za narodno vojno produkcijo, Čeprav se smatra (kovalna in taldlna industrija za mo3ko delo, mogoče fboflj kot katerikoli druga, kjer je potrebna moč, kakor je dejal WMC predsednik, eo «e delodajalci obrnili na žene, ki se i^kasmjejo za zelo uspešne v "delu z mišicami." Mr. McNuftt je pohvalil žene, ko se je začela kanupanija za krekrntiranje mat in miner 20,000 delavcev v kovalnih in talilnih industrijah. Predsednik WA1C je dejal, da medtem, ko žene lahko izpolnjujejo mnoga dela v teh industrijah, je teh -»0,000 služb samo za može. Vsakdo, ki bi rad »el mied prostovoljce za kovalne in talib-no industrijo lahko gre v najbližji Western Union Teie graph urad in telegrafi ra na Foundry and Forge Division of the War Mam Power Commission: "Rad bi službo v ta lilni ali kovalni industriji." Xavesti mora tudi svoje ime, starost, naslov in teUefo-nsko številko. Krajevni urad Združenih držav za nameščenje bo nemudo ma stopil v stik s prostovoljskim delavcem, in mu ponudil primemo služfbo. Dnevna zavetišča naraščaj 01 po številu Dnevna zavetišča, ki jib vodijo občinska podjetje in javno financirana rastejo vsepovsod po celi deželi to poletje in i grajo važno vdogo v borbi proti mladinskemu zločinstvu, iu pa da matere Hahko hodijo v službe, ki so nujno potrebne za vojno, so poročali od Urada za dbčiriske vojne službe. Uprava cen za mašinsko orodje Wiiliam L. Clayton, ki je n-pravitelj za Odvisno vojno lastnino, je oznanil upravo cen, ssa razpolaganje odvisnih vladnih mašinskih orodij. Namen je ustanoviti upravo cen, ki fbi povzročila produkci- jo odvisnih masin kakor hitro mogoče, da se fbodo pojavile povojne službe, povišati naro-dne dohodke iu bogastvo, tin obenem povrniti vladi kolikor mogoče vloge. Čevlji z napakami brez znamk Urad za upravo oen je oznanil, da smejo trgovci prositi za dovoljenje, pri uradu za pro dajo gotovih čevljev z napakami brez znamk. Cene za neracijonirane čevlje ne bodo višje od $1.80 za par za odjemalce in ne več kot $1.20 za par med trgovci. Odveza racije je omejena na čevlje, ki no vidno poškodovani v proceisu izdelovanja. Inšpekcija avtomobilskih plaščev za kamjone mora biti boljša Urad za upravo cen zahteva boljšo inšpekcijo avtomobilskih plaščev za kauijone, zato, da se ti porabijo prav do konca. U-rad je omejil inšpekcijo na Staniče, ki limajo sposobno osebje za natančno deflo. To odlok 'bo prišel v veljavo 25. julija. de več vojnih hiš bo zidano Odbor za vojno produkcijo in pa Agencija za hišno zidavo sta »skupno oznanili načrt, ki bo olajišai pomanjkanje stanovanj med vojnimi delavci. Sedaj prerokujejo da bodo začeli s veoimi tisoči stanovanj ekih edinic pod tem novim programom v preostalem letu, za leto 1945 pa mislijo, da bodo zmogli Okofci 25.000 edinic. Več mesa za hotele Uprava za vojne cene je o-znanila, da 'bodo mesarji lahko prodali več kot 20% njihovega mesa hotelom in restavracijam po novih cenah, nižjih kot za odjemalce. Ta odtok bo veljaven od 26. julija, 1944 in kna v prvi vrsti namen dobaviti dovolj mesa hoteilom in restavrafcd j am, v redko naseljenih krajih, in pa tam, kjer mesarji, ki prodajajo na debelo, ne morejo zadostno nabavljati za hotdLe in trgovska podjetja. de vedno nujno rabijo platinum v vojni Še vedno tako nujno rabijo platinum v vojni produkciji, da se ta kovina ne more dobiti za nakit ali pa popravke v bližnji bodočnosti, so dejali pri Odboru za vojno produkcijo. Meseca julija .in avgusta se vršijo volitve delegatov za h> AN Sovo konvencijo, ki &e bo| vršila v Cevelandu 2. in 3. septembra. Iz poročil, ki že prihajajo v naš urad, in iz dopisov v naših listih je razvidno, da vlla-da med našimi rojaki veliko zanimanje, za . to konvencijo. yečina podružnic, ki »o kvalificirale za enega «li več delegatov, jih t bo poslali«. Negativ no je reagiralo k? malo naših postojank. To znači. da bo konvencija resnično reprezentativna in bo sestafla iz onih pridnih rojakov in rojakinj, ki so s svojim (požrtvovalnim delom za 1k>1>šo bodočnost stare domovine pomagali zgraditi na*> organizacijo. Že prej je bilo omenjeno, da so do zastopstva na konvenciji upravičene le one podružnice, ki so prispevale za našo politično akcijo $50 ali več, poleg članov izvršnega in širšega odbora 4er zastopnikov nekaterih prispevajooih organizacij in u-s ta nov. Vsem postojankom pa je bila dana prilika do 1. avgusta, da dosežejo minimalno kvoto in kvalificirajo do za-stopstva. Pri odločevanju števila delegatov, do katerih je vsalka podružnica upravičena, smo u-poštevaLi1 le vsote, katere so bile poslane za ISAiNS direktno za naše poditično gibanje. Nekatere podružnice so skozi naš urad prispevale tudi večje ali manjše vsote za Jugoslovanski pomožni odbor (JPO-SS). Ti prispevki niso -batli upoštevani pri odmerjanju zastopstva na konvenciji. Ravno tako niso u-poštevani razni prispevki za SANS, ki so bili poslani dru-gnflii organizacijam in potem izročeni SANSu. V takih slučajih, ako SAXSn niso specialno bila • izročena imena pri-speva-teljev, ima naš urad vknjrženo le skupno izročeno vsoto. In vsled tega so že večkrat apelirali in apeli/ramo ponovno (VI) tej priliki, da se vse za SANS namenjene vsoto poš3>jejo naravnost v naš urad. Vsi prispevki bodo objavljeni v naših listih in če je mb-goče tudi "ime vsakega posameznika. Niana pa SANS kontrole nad našimi listi in često-krat ni prostora za priobčitev v^ega, kar bi vi radi. Zlasti primanjkuje prostora v uradnih glasilih naših podpornih organizacij, kateilrh (oredftiiki, hočeš ali nočeš, izbirajo in pri-občajo le najvažnejša uradna poročila, ali le oni del, ki jim prija Poleg SANSa razpošilja čaisopisom dbilo zanimivega gradiva tudi Združeni odbor (ZOJiSA.) Večina teiga je pri-občena v dnevnikih — Prosve- DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK M daje poljudna ameriški državljan. Poleg rpralanj. U Jth ni»M Mdalkl iti »Uo prt liyflil mi fr farljanatro, TaetmJ« knjižica Be v n. dota MU) vaMik Mak to ofodortne Zedlnjenlta drfav, t III. dtfla pod mIotobi Rasno, po NUm oeodvtoMotl, DMato ZedX-afMH dritov, lincofeior tfvrt* t GettyMrar*o, Predsedniki Zedlnjo Dih diht tai Poedlno drfloTOk Omrn MMMIlo samo 00 centov. ILOVKNIC PUBLIBSOW « ti« Wort lttk St. Nov Tetk 11. K V. ta, Enakopravnost, Glas Naroda—ki posvetijo ve teko prostora našemu gibanju. Te dni smo razposlali sirom »veta nekaj tisoč izvodov malega paiirfleta za naslovom "Ita-lo-Jugo^Lav Frontier". Zapisal sem "široin sveta", ta izrae je pravilen. Poleg važnejšim osebam v Zdruiženih državah smo odposlali ta pantflet tudi ▼ Kanado, Mehiko in Kubo, v Centralno in Jiužno Ameriko, v Avstralijo, Anglijo in Egipt. Naslove nam je preskrbel Združeni odbor, ki gre SANSu vedno na roko in z nami kooperira v vseh slučajih. Posebna zahvala gre gdč. Ančki Traven, ki je uposfrena v uradu Združenega odlx>ra. # SA^S prejema iz starega kraja precej raznega materiala, ki je kulturne aLi politične vsdbine. Kolikor je uporabnega za ameriško jnlbliko, bo pri-obČeno, posebno članki politično - gospodarskega značaja, razvoj kulture v osvobojenem delu Slovenije. p»-smi in muzi-kalije. Narod umira pod fašističnim jarmom, toda kulturno živi in gradi nova dela, katera Ibodo tvorita nove stebre bodoče slovenske kulture. Naroda, ki preliva kri in umira za svobodo svojih otrok in njihovih potomfcev, obenem pa poje in piSe, tak narod ne more u-mreti. * Neumrljivi IVAN CANKAR je zapisal sledeče: "Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživelTvoja doG-ga pov<^st je povest o siimnabu betežnem, ki vstaja, vstati pa ne more. Kolikor je votlin in dolin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita. In koliko jo bo še prelite! Komaj si ^toprJ na svet, m bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj. Psovka ti je nauk delila, palica ti je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi in mačehe, botri in botree. < 'asih si zajokal, časih si omahnil, čamh pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zveaali «o te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo ve£ klafter globoko; zato je ta zemlja rodila. I,n kadar si jedel sužnji kruh, si' jedel sam -svoje meso in svojo kri. Močan -si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let 'krvaviš, izkrvavel nisi. Narod mehktužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi iti, ker je osta&a zvesta svoji prvi ljubezni!" - "O^ molčite, molčite! . . '4Čemu lit Ali niste sami opazili, kako je prdhledeia, ko v*a je ugledala in kako ee je stresla?" . "»delo se md je le, da se me ogiba. "Seveda, pred tolikimi pričami se je morala bati, da se ne vdal" : Miladi mož je bil zelo ginjen. Naglo je 6opel. Lavra ga je hotela kar požreti z očmi. Potem nadaljuje deklica licemersko: "Jaz ljribim Valentino; trpim ž njo. Kako rada bi jo vddeia srečno! O, zakaj je vendar niste poročili!" "Zakaj?" vzildikne mladi odvetnik bolestno. "Povprašajte to mojega očeta! Vi- ga poenate, a tega ne veste, kako daleč sqga njegova rahločutnost! Bogastvo gospodične d'Adfeuilie se. mu je »defla ovira za najino srečo. Bal se je, da bodo ljudje smatrali mojo snubitev za sebičnost, dn zato mi je prepove-dal, da ne smem misliti na VaJetino! Poslal me je iz njene bližine in jaz sem mora* — ubogati!" . "To ste prew slabo storili Da sem o vsem tem takrat le slutila, danes bi bila Valetma va6a ženita!" (Nadaljevanje sledi.} FITZROY HUGH MACLEAN - PADALEC Pise Alan McGregor E-na izmed najbolj romantičnih figur te vojne je suh in si- roikoplečat Škot z imenom Fitz- (bil specijaliziran za puščavske roV Hugh MacLeandn čeprav je star komaj 32 let, je 'brigadir britanske vojne misije pri maršalu Titu in njegovi N.O.V. Ta vojske je očistila težko dostopne gozdove v Bosni, razbila naristično vojsko in pognala u-staške tolpe hrvaškega kvi^lin-ga Paveliča. Danes budno bdi nad Dalmacijo. ., Že pred vojno je mladi Maclean obljubljal, da svoji domovini posluži v bodočnosti. Zelo nadarjen, priden in ukaiželjen je za/pustil z 22 letom Kong's Co liege v Cambridge, najboljše britansko vseučilišče. Kmalu je bil nato imenovan za tretjega tajnika britanskega veleposlaništva v Parizu. Pri tem delu se je dobro izkazal in njegovi predpostavljeni so kmalu spoznali, da ima izredno tenkočutna nagnjenja za raz vozJ j a vanje dovolj zamotanega političnega življenja v Francijd. Zelo mnogo mu je poanagalo znanje jezikov. Govorid je 6 evropskih jezikov tekoče in zato so ga tudi takoj sprejeli v Parizu v Kozmopolitično društvo. Njegove sposobnosti niso o-stale neopažene v britanskem siunanjem minis te rstvu in so ga zato L 1938. poslali v Moskvo kot drugega tajnika tamkajšnjega britanskega veleposlani tstva. Tudi tu s-e je mladi Mac-Lean odlično uveljavljal. Pokazal je svoje vciike sposobnosti v spoznavanju dežele in njenih prebivalcev. Večkrat je obhodil vse prostrane dežele Sovjetske zveze in si tako utrdil pregled velike slovanske države n a vzhodu. Ko je I. 1941. izbruhnila vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo so ga poklicali v London v zunanje ministerstvo, ker so smatrafli, da bi tam najboljše pomagal pri vojnih naipoaih za pomoč Sovjetski zvezi', posebno zaradi njegovega znanja razmer na kontinentu in v Sovjetski Rusi j L tZ delom pri obloženi pisalni miai, kljub veliki važnosti, ki ga je nudilo. ni bil prav nič zadovo Ijen. Nekaj časa je ostal, nato pa se je naveličal in demisioni-ral. Stopii je v polk Škotskih hribovcev kot navaden vojak in kakor je to storil tudii že njegov oče, major Charles Mac-Lean, med prvo svetovno vojno. (Šest mesecev za tem je postal častnik. Ko ni bil v službi je zahajal v parlament. Pri volitvah v okrožju Lancaster je bil kandidat konzervativne stranke. Nato se je prijavil v tečaj za padalce in ko je preizkušnjo prestal z odtočnim uspehom, se je uvrstil v šipecijalno službo. Ko je Rommel s svojim A-frika-Korpsom prodiral proti egiiptski meji L 1942 so Mac-Leana poslali v Severno Afri- cijalno misijo in postal poveljnik francoskega oddelka, ki je podvige ter poveljnik britanskega oddelka, ki je bil posebno usposobljen, da s hitrimi pohodi prrodira v hrbet nemške armade, uničuje preskrbo in moti prometne zveze. MaoLean je vodil znamenito kolono, ki je v oktobru L 1942 napadla Bengazi. Pri tem napadu, ki se ga je udeležil tudi francoski oddelek, je bil kape- r ______________IV1 tan Mac Lean odlikovan s fran- iziliaja v Clevdandu. Tiskana KONVENCIJA ABZ V ROCK SPRINGS, WYO. Dne 17 avgusta 1.1. se prične v Rocks Springsu, Wyo., 17. redna konvencija Ameriške Bratske iZveze (prej Jugoslovanska Katoliška Jednota). Udeleži se je. okrog 140 delegatov in 22 glavnih odbornikov/ ABZ je bila ustanovljena julija 1893. Njen glavni urad je na Elyju, Minn. Članov v obeh oddelkih ima nad 26,000. Društev ima 177 in imovine okrog SV2 miljona dolarjev. Njeno glasilo je tednik Nova Doba, ki ooskim vojnim križcem. Kmalu potem so kapetana MaoLeana izbrali za poveljnika majhne skupine častnikov, ki so imeli odpotovati v Jugoslavijo v štab N. O. V. Njihova nalo ga je bila upostavitev zveze s Titovam štabom. Lansko poletje se je v pozni noči dvignil bombnik z nekecra letališča na Srednjem vzhodu. V letalu je bilo pet častnikov z 'MafcLeanom. Med svojo prtljago je nosil srbo-hrvaško slovnico in angleško-srbohrvaški slovar. Leteli so čez Sredozemsko morje v polni tend. Po nekaj urah letenja so zapazili luči na itailijanski obali. V zgodnjih jutranjih urah je bilo letalo že nad namembnim krajem. Drug za drugim so padati poskakali iz letala. Ko so pristali, so jih obkrožili bradati bojevniki N. O. V. v jugoslovanskih uniformah. Navdušeno so spremili britanske častnike b bližnje taborišče N. O. V. Ko je maršatf Tito z avtom, na konju ali pa peš nadziral svoje enote, ga je vedno spremljal tudi MacLean. Tako se je do podrobnosti naučil gerilske-ga vojskovanja. Pomoč je pričela prihajati, to so spoznali tudi Nemci. Že kmalu so zvedeli o njegovi prisotnosti, in vohuni so ga popisovali kot viso kega bradatega Angleža, ki je večji od ostalih bojevnikov N. O. V. Vsa deia MafcLeana; ne bodo javnosti znapa do konca vojne — mogoče tad i takrat ne. Vsa pa vemo, da je njegovo delo v mnogem poinagaHo N. O. V. (Bazovica.) Strožja poravnava za nerabljene kupone za bemrn Proces po katerem so nerabljeni 'benzinski kaiponi vrnje ni krajevnemu* uradu za vojne cene in racije, ko lastnik proda avtomobil t r go vem, je bil poo strožen, zato, da se ne bi ti kuponi rabili za nezakonite nakupe benzina. Prvi ponarejen benzinski kupon je bil odkrit Ponarejen kupon, B-3, iz cle-velandskega OP A okraja, je bil odkrit od nadzornika v zapa dni Pennsylvaniji, OPA je nemudoma pod vzel a korake in obvestila industrije, je v 13,000 izvodih. V Rock Springsu, kjer se bo konvencija vršila, je ABZ dobila prvo društvo že leta 1900. Nova doba poroča, da mu je od ustanovitve pa do sedaj smrt pobrala že 115 članov. Iz Rock Springsa je bil tudi pokojni gl. tajnik ABZ, Joseph PisMer. ABZ je imela že precej konvencij na zapadu, kjer se je prav za prav tudi začela. Mesto Rook Springs ima pri bližno 10,000 prebiivaJcev. Slovencev je v mestu okrog 643, z bližnjimi naselbinami vred pa kakih 1500. Zborovanje bo Slovenskem domu, ki je stal $18,000. Delegaciji, ki se snide v kratkem v Rock Springsu, želimo v njem h nalogah veliko uspeha VELIKI JUGOSLOVANSKI IN BALKANSKI PLESNI FESTIVAL v katerem nastopa ji MIA SLA VENSKA LEONID MASSIN, IGOR JUSKOVIČ, AUDREY KEANS JURA LA20SKY, NORMA VASLAVINA 7. in 8. avgusta ob 8. zvečer 10,000 DOBRIH SEDEŽEV 2ic do 5rc Simfonični kolo (Gotovne)— Ralkancki l*W i Marko Tajtcl»*»\ Tfopiik (Mouss