INVESTICIJE IN GRADBENIŠTVO
V grafikona označujejo Lrte gibanje investicij po mesecih, stoipiči pa skupnc investicije od januanja do avgusta 1955 ia 1956. leta.
Vse do jmHJa so bile inve-stici)e znalno nižje kikor v ustreinem obdobju laoi. V Ju-liju in avgustu so se zn^tno povečale. Ikivestito-rji So si prizadevali nadoknaditi ob-čntno zmainjšanje investicij V prvem polletju. Tako so bile
Splosni  Investacijsk;  sklad Nakiiatlnp zvezne invesUci.e Investicitjski   skladi   Uudskih
odborov  in  re-pubHk Proračnnske investicije Stanovanjskj sklad Posebnl skladi Skladi  gospodarsklb    organl-
zaoij Amortizacsilk
b pregleda viduno da se plan (razen poscbnih skla-dov) iggolnjaje v najvišjHh dstotkih pri investicijah iz amortiizaciSe in drtigih sW>-dov ffospodarsfcih or^anizacij, najmanjša izpoinitev pa je pri stanovanjsliih skladih, proračuhskih Investicljah in pri invcsticija-h \i s.plošne«a lnvcsticijskega sklada.
Vendar mora,mr> ugotovitl, da ,1e v zadnjiii mesecih sta-nnvaniiska graditev Sivahne). ša. Odnos med gospcdarskj-mi investtoihuml se Jc nekoli-ko spremenil: udeleiba co-spodarstva v vseh Jnvestici-}»-h se Je mvanjšala «d *5 taa
Q9   r.jl«;ijtflrAV
lnvesticije do septembra sa-tno za 32 milijard ali 12 od. stotkov nižje od investicij v prvih mesecih leta 1955. Torej bo ca investicije verjctno do konca letošnjega 'et-a porab-ljwno vsaj toliko, bolikor do. loča plan, če ne celo nekaj ve«.
Toda vse vrste investicij ne napredujcjo enako. To vidi-mo iz nasiednjega pregleda (v milijardah):
Izpofcnjeno do
Plan septembra Odstmtck 120,7           51.8           42,9
1,5             0,7           46 7
56.4             S2.5           57,«
17.5               6.3               36,9 26,8              8,3            313 12,t            12,0          100
33,5            24,S            72,5
120,0           76,9           64.1
387,6          212,8            54,9
Premiki v sestavn investicij
T okvirn eospndarskih inJ vesticij Je opaziti dolofien« spjremembe. Delež indostrije in rudarstva se ie zmutjial za tcL kakor 14 odstoOoor, medtcm ko se je povečal de-lež lunetiJBtTa, gradbentetv» in zlasti prometa.
S tem prihaja pola^oma Ca. prav ie vedno ne v Badmstal meri — do izraza takšn* smer investicij. kukor Je T skladu s sedajnjo ekomomsko politiko ln dražbenim pU-nom: vei poiornostt kme-tijstva, prometu in mehaml-Kaciji   gradbenih   deL
Povečcm delež opreme
Hkrat; n Je nekplik* Emanjšal delrf gradbenJh del. povečal pm m )e delei »pt«-me, ker sown> števtlnlh ob. Jektfh že dokon*ala gTVdbcna dela, nakar s« pri*eU montt-rai) ooremo.