PROLETAREC JE
I) E L A V S K I I,! S T ZA MISLECE C.IT ATELJE
PROLETAREC
«.lnsilo Ju^lovaiiske Socialistične Ivm in Prosvetne !M
4U

OFFIOAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL ItlJREAU
ST—NO. 1913.
knlMtd u
•mimhI iUm malt*«, Dt«. C, urnim t Um Act uJ C
IM7, »t Um po** «lftc* •« CS«cm«» I*. .««..». ol Ma.th ». MM.
CIIICAC-O 23, ILL,, I«. MAJA (MAY 10), 1944.
Published Week!y at 2301 R. Uwn<WAv«*.
LETO—VOL, XXXIX.
POSLID1CE ZAVEZNIŠKEGA BOMBARDIRANJA v nekem na sliki oinačenem nemškem mestu. Plakajoča sena išče svojce med mrtveci Fotografija ii nemškega lisU. ki Je bil poslan sem it nevtralne de-1 7Plr Pod njo je imel napis, da so .ločin izvršili ameriški letalci, k. si „oaio ornega sebe imenovati vojake, a pobijajo civiliste. Nemška pro pagatida pozablja. koliko je pobilo nacijsko letalstvo civilnega prebivalstva v Angliji, v Varšavi. Rotterdamu, Beogradu itd. Kar so naciji
sejali, to žanjejo.
Tri zameine
vlade trajno v krizah in sporih
PROFESOR LANGE IN REV. ORLEMANSKI PRI STALINU. — TEŽAVE LONDONA S PETROM IN GRŠKIM JURIJEM. — BOJ POLJSKE REAKCIJE PROTI RUSIJI
Do pred dobrim tednom ni bil poljski župnik Stanislav Orle-manski ameriški politični javnosti nič znan. Poljska duhovščina v tej deželi pa ga je imela za 4 belo vrano" med sabo. ker je s Kosciuskijevo ligo propagiral proti sedanji poljski zamejni vladi v Londonu in deloval za prijateljstvo med Poljsko in Rusijo in se s tem postavil na stališče poljskega osvobodilnega odbora, ki deluje v Moskvi.
Prvi katoliški duhovnik obiskal Stalina
Ko pa je sovjetski tisk objavil senzacionalno vest, da je bil Rev. Orlemanski, ki župnikuje v Springfieldu, Mass., minuli teden že dvakrat Stalinov gost in se z njim ter Molotovom pomenkoval po par ur, so postali na to vest pozorni — naravno — tudi rcporterji vnanjih časopisov in poset tega duhovnika in profesorja Langa po svoje dramatizirali.
Vsa pozornost obrnjena na župnika
Dasi je profesor Oskar Lange, ki poučuje na čikaški univerzi, zelo znan posebno v ameriških intelektualnih krogih, in čeprav je bil povabljen zaeno z Rev. Or-lemanskim na enako misijo v Moskvo, se je svet vendar vpraševal, kakšen namen imata Stalin in Molotov v tem, da konfe-rirata z duhovnikom rimsko-ka-toliške cerkve, ki je boljševiški Rusiji ves čas sovražna.
Dasi je v poljski zamejni vladi tudi nekaj liberalcev in socialdemokratov, imajo vendar glavno besedo v nji pristaši take Poljske, kakršna je bila — to je povrnitev Poljske v sistem posebnih privilegijev za birokracijo, hierarhijo in veleposestnikov. Vlada v Londonu sicer obljublja reforme, kadar se vrne. kot obljubljata vse sorte reči in demokracijo tudi jugoslovanski in grški kralj, ker je obljubljati laglje kakor pa izpolniti.
Kongresnik Lesinski prijel Hulla
Župnikov in Langov obisk v Moskvi je poljsko zame j no vlado v Londonu zelo vznemiril. Z
Kontrola nad ameriškim časopisjem v rokah, le par ducatov ljudi
Koncerti aprila so v Nevv Yorku zborovali člani najmogočnejše časniške agencije na svetu — saj za taksno se sama proglaša, ki ima v Zed državah • in ie marsikje skoro monopol nad "novicami" Posluje pod imenom Associated Press
Tisti, ki kontrolirajo, so skoro vsr multimilijo-narji. ("ikaški bogataš Robert R. McCormick, ki ima svo;? niti razpredene nad kakim pol ducata najbolj razširjenih listov v tej deželi, in neposredno kontrolira stotine drugih, je priredil 6b tej priliki banket, na katerega je povabil 79 oseb, ki so lastniki omenjene časniške agencije in pa v posesti pretežnega dela ameriškega tiska Le redfcokdo izmed njih ni milijonar. Prireditelj banketa pa na-čeljuje eni izmsd najbogatejših familij v Ameriki ih na svetu. Seveda, tudi Wm. Randolph Hearst je bil med gosti in druge take veličine
Ko so opravili z obedom, so bili nekateri izmed njih pozvani, da govore o svobodi tiska in o nevarnosti, ki preTi rej svobodi, kar se lepo glasi, če bf imeli v mislih res tiskovno svobodo, ne pa privilegije ameriških multimilronarjev, ki že dolgo kontrolirajo dnevni tisk in revije in vse to urejujejo edino v korist svojih interesov
Radikalni časopisi so gospodi, ki je bila udeležena na omenjenem banketu gospodarjev ameriške "duševne" hrane, r.ebodijihtrebc Kadar se skopljejo na koga izmed njih, mu dajo pečat "komunizma" in nezvestobe do Zed držav, ob enem ga obdajo z norči ami in omalovaževanjem
Ali se je čuditi, če je potemtakem tako težko delovati med delavstvom delavcem v prid? Omoteni so s kapitalističnim tiskom 79 ljudi kontrolira "du-ševho hrano" za maso milijonov, m le zato je tako kakor je — in kot je bilo od leta 1929 do te vojne in bo spet, dokler bo tisk, šolstvo, radio m sploh vsa .dežela posest "šestdesetih familij".
Sovjetska armada na "oddihu"
njo noče sovjetska vlada že dolgo opravka in je sploh ne priznava. Najhujšo propagando
proti Rusiji pa so ob priliki tega ...	* •
obiska dvignili Poljaki v Amc- m v pripravah za nove ofenzive
riki. Poljska hierarhija jc se po-	r r
sebno protestirala proti Rev. Or-. z ruskp frQnte „ni p^b^h
Icelandija prva, ki v tej vojni glasuje za odpravo monarhije
Icelandija na severu Atlantika. med Norvcžko, Greenlan-dom in Kanado, je bila od leta 1918 pod krono danskega kralja. Ko pa je bila Danske v tej vojni invadirana in prišla pod popolno j ol»lu:.i Ncimev, sta se ameriška in angleška vlada odločili otok Icetandijo vsled njegove velike ttrategične važnosti okupirati, j kar sta izvršile.
Od tedaj je pod vojaško oblastjo ameriške armade, politično pa popolnoma pod kontrolo domačih oblasti. Icelandija se ponaša z najstarejšim parlamentom na svetu in z demokracijo v najširšem pomenu besede.
Zavezniki dobili podpore v blagu
nad 30 milijard
ANGLIJA V LEND-LEASNIH PREJEMKIH NA 1. MESTU, SOVJETSKA UNIJA NA DRUGEM. — VELIKA KAMPANJA PROTI VLOGI "DOBREGA STRICA". — POMOČ, KI SE JE IZPLAČALA
V razpravi v zveznem senatu o podaljšanju naredbe za 4lend-leasne' dajatve zaveznikom, ki letos poteče, in je predlagano, da se jo podaljša do junija 1945, je senator McKellar. ki načelju-je apropriacijski komisiji, poro-Nedavno so vse njene stranke jčal, da je dosedaj zvezna vlada v zbornici sklenile dati Ijudst« potrošila v pomoč zaveznikom na referendum predlog za us. . na podlagi zakona "lend-lease" novitev republikanske oblike direktno $21,794.237,819. vseh vlade, kar pomeni, da ako se iz- drugih stroškov z vojnimi opc-reče zanj, odpove zvestobo dan- racijami v inozemstvu pa je skemu kralju in se poslovi od j imela nadaljnih osem in pol milijarde. torej nas stane "ojna izven naših mej r 4 30 milijard
Gmotna pomoč se izplačala
Ko je predsednik Roosevelt to
monarhističnega sistema vlade, dasi ga ta otok tudi dozdaj ni imel, le kralja je priznaval.
S tem je Icelandija v tej vojni prva dežela na svetu, ki bo že v
teku vojne vihre glasovala o deželo proglasil za arzenal de predlogu za pro^lašenje republi- mokracije, je vedel, v kako ogro-ke. Volitve se bodo vršile 20.-23.; mno borbo smo posegli, kajti maja. Zanje so se izrekle vse Hitler je spremenil ne samo < struje in oklic Icelandije za re- Nemčijo, temveč vso Evropo v publiko je gotova stvar. Ta re- arzenal fašizma", in potem se i ferendum se vrši z odobritvijo mu je pridružila še Japonska in ameriške in angleške vlade. ! pomoč v fašističnih strujah tudi
- tej in v vseh drugih deželah
lemanskemu in ga proglašala za "komunista", ki ga je treba kaznovati za njegovo pregreho, ali pa ga vreči iz duhovniške službe, ako se ne poboljša.
Tudi profesorja Langa so ob tej priliki predstavljali za "komunista". Rojen je bil na Poljskem 1. 1904 in poučeval v ta-mošnjih višjih šolah in potem na univerzi v Krakovu do 1. 1937, ko je prišel v Ameriko.
"Kako sta ta dva "komunista" sploh dobila dovoljenje za pot v Rusijo," je hotel izvedeti kongresnik Lisinski iz Michigana in se s tem vprašanjem direktno obrnil na državnega tajnika Hulla, češ, ali sta bila poslana tja kot tajna zaupnika ameriške vlade?
Državni oddelek pojasnil zadevo
Hull je odgovoril, da sta šla tja na povabilo sovjetske vlade, ki je poskrbela tudi za transpor-tacijo zanju. Letalo (bržkone so-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
poročil." Tako ponavlja radio iz Moskve že par tednov. To pa ne pomeni, da so topovi utihnili in tanki pa šli med staro šaro. Pomeni le, da je ogromna ofenziva rdeče armade za nekaj časa pojenjala.
Daniel Zaharovič Manuilskij je nedavno po radiu Moskva dejal, da je ta popustitev le odmor, nekako čakanje na "drugo fronto", ki jo pripravljajo Američani in Angleži, potem pa se rdeča armada spet požene v ofenzivo na vsi več kot tisoč milj dolgi fronti.
Omenjeni sovjetski časnikar je poročal, da so Nemci izgubili marca in aprila na južnem delu vzhodne fronte pol milijona vojakov (ubitih ali pa ujetih).
Dejal je dalje, da je rdeča armada prodrla od 13. julija 1943, ko je pričela z ofenzivo, pa do letošnjega 15. aprila, od 497 do 714 milj in osvobodila okrog 308.880 kv. milj sovjetskega ozemlja.
Pod nemško okupacijo ga je še 140.000 kv. milj, ki bo po zatrditvah sovjetskih poveljnikov osvobojeno v tem letu.
Sovjetska ofenziva od lanskega poletja pa do te pomladi je Nemcem vzela ne samo omenjeni del sovjetskega ozemlja in jim zredčila armado, pač pa tudi pripravila Hitlerjeve "nepremagljive" ob ogromne zaloge municije, tankov, živil in drugih potrebščin.
Zavezniki se ogibajo Rima
Zavezniški letalci napadajo mesta, ki služijo Hitlerjevi vojni mašini, vsekrižem, samo Ri-«ma se ogibljejo, da se ne bi zamerili hierarhiji, ki pravi, da je Rim svetinja krščanskega sveta in mu je treba prizanesti.
V Srbobranu pl Je poročilo, da zavezniški bombniki Beogradu nič ne prizanašajo, čeprav je po mnenju tistega poročevalca za Hitlerja brez strategične važnosti. Ko je prebivalstvo uzrlo zavezniške letalce, se jih je vz-radostilo, misleč, da so prišli nad mesto s pozdravnimi nameni. Bombe pa so ljudi kmalu uveri-le, da je to tak napad kakor je bil prvotno Hitlerjev. Baje je bilo par tisoč prebivalcev ubitih.
Italija želi v I. L. 0.
Ko je Italija vsled napada na Etiopijo morala iz društva narodov, je s tem avtomatično pre-» nehala biti članica tudi medna-1 rodnega delavskega urada, ki je ] imel minuli mesec kongres v | Philadclphiji. Ob tej priliki mu je italijanska vlada (Badoglije-val sporočila, da želi Italija postati znova članica tega odbora.
in
po svetu.
Trideset milijard je veliko denarja in ameriško ljudstvo jih bo še dolgo plačevalo in delalo zanje. Glavno vprašanje je, dali se je tej deželi ta pomoč v namene, zaradi katerih je v vojni, izplačala.
Gmotni dobički niso merilo
V denarju ne. Vojna se v dobičkih izplača samo posameznikom, ako se jim ne stopi na prste ,a deželam današnje dobe pa samo, če se bore za boljši svet in zmagajo v zasledovanju svojih ciljev.
Zed. države so znova v vojni v namenu, kakor poudarja vlada, za zgraditev takega reda po svetu, v katerem ne bo mogla nobena dežela več zanesti nove svetovne vojne. V ta namen je potrebno poraziti predvsem
Nemčijo v Evropi in Japonsko v Aziji. To je namen ameriške oborožene sile in ameriškega ar-zenala demokracije. Ako bo temu smotru sledila do konca, je uspeh zagotovljen.
Dve glavni zaveznici deležne največ pomoči
McKellar v svojem poročilu omenjeni senatni komisiji navaja. da je dobila Velika Britanija od postanka lend-leasnih dajatev pa do 1. aprila to leto s svojimi dominjoni vred $15.,640,-479.250. V številkah si je težko predstaviti, kako ogromno množino raznega blaga pomeni ta vsota, in koliko delavcev je bilo treba, da so ga producirali in izvozili na določene kraje.
Sovjetska unija je na drugem mestu, ki je prejela materijalne pomoči iz Zed. držav v znesku $4.161.422,010. To so bile namreč iz Zed. držav direktno poslane potrebščine.
Toda izmed onih, ki jih je dobila Anglija, jih je skozi Sredozemlje in po drugih potih tudi Rusiji veliko poslala, vrh tega pa še za znatne vsote svojih mu-nicijskih in drugih produktov.
Vendar pa je bila Anglija doslej naša glavna prejemnica in je tudi najdalj v vojni. Vrh tega je z Zed. državami v tesnem zavezništvu.
Mnogo drugih stroškov
Drugi stroški Zed. držav z vojnimi operacijami v inozemstvu se nanašajo na Kitajsko, kateri smo poslali potrebščin v vsoti $418,296.436. ostalih osem in pol milijarde dolarjev pa se nanašajo na izredno pomoč, ki je bila dana Veliki Britaniji, Rusiji, Kitajski in pa drugim zavezniškim deželam, posebno latinski Ameriki: V posojilih v de-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Razdejanje v Sofiji
Bolgarija se je z vstopom v vojno na napčno stran že v dru- P	-j-i:
gič zelo ogoljufala Anglež in Fr0"C0Z' P"del|U|e,0
za Nemce
Iz fivice poročajo o velikem
ameriški letalci so ji porušili že velik del njenega glavnega mesta Sofije in okrog 2.000 civilistov je izgubilo življenje. Kakor zadnjič, tako je bolgarska vlada tudi v tej vojni stavila vse na nemške karte. Verjetno je, da bo po tej vonji Bolgarija postala republika pod rusko zaščito.
pomanjkanju v Franciji, ki je nastalo, ker Nemčija tirja 80 odstotkov vseh svežih pridelkov zase in za svojo okupacijsko armado. Življenjski standard revnih slojev v Franciji je vsled tega silovito padel.
-------
Unije v politični kampanji v starih zmotah
Ameriška delavska stranka New Vorku, ki je bila ustanovljena na iniciativo "stare garde" v socialistični stranki, pri zadnjih primarnih volitvah pa je prešla popolnoma pod vodstvo predsednika unije ACW Sidney-ja Hillmana in pa Browdcrjeve skupine, je dne 6. maja na svoji konferenci sklenila imeti za svoj glavni smoter v letošnji volilni kampanji nominiranje predsednika Roosevelta v četrti termin, nato pa storiti vse v svoji moči, da bo tudi izvoljen.
Da-1i naj bo tudi podpredsednik VVallace z Rooseveltom vred ponovno nominiran, o tem si ni upala izreči določnega stališča.
v j postal v vodilnih krogih demokratske stranke nezaieljen. Sid-ne.v Hillman, Browder in drugi v American Labor Party se vsled tega nočejo v naprej izjaviti, dali so zanj, ali pripravljeni podpreti tudi kakega reakcio-narja, ako bo Wallace zavrien.
Poražena struja v ALP je obetala takoj začeti s pripravami ta
ustanovitev nove "delavske" stranke ,ki pa bi prav tako, kakor Hillmanova - Brqwderjeva struja, nominirala Roosevelta in druge kandidate demokratske stranke tudi na svoji listi. Ne prva ne druga struja ne vodita delavske politike, ker sta se kompromitirale in v teh okol-ščinah ne moreta drugam kot še
Socialistična stranka bo imela konvencijo v kratkem. Nominirala bo predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, toda za uspešno kampanjo nima ne organicacije in ne denarja. Med starimi sodrugi, ki so delovali pod vzpodbujami Dehsa in dru-. gih socialističnih prvakov, ima še veliko pristašev, in tudi novih moči si je precej pridobila. A njen organizatorični ustroj pa v tej dobi, ko je treba v kampanjo vse drugače kAkor nekoč, pa težki nalogi ne ho ko« v drugem kot da ho širila socialistične ideje med onimi, ki jih bo s svojimi sredstvi sploh v stanju doseči.
linije bratovščin železničar
bc, ki kandidirajo v zvezni kongres. Kakega socialnega programa. ki hi bil socialističnemu soroden. nimajo. Komunisti so za demokratsko stranko in po nekod podpirajo v lokalne urade sepuhlikanske kandidate. Esel-pisti poskušajo kjer pač morejo — spet s svojo listo, enako prohibilionisti, ki se brigajo sa-mo za en boj, drugače pa je ameriška volilna kampanja letos zavita v plašč demagogije, kon-servatizma in zavajanja toliko kot še malokatera prej.
Toda eno je gotovo: Vsi kandidati, kar jih je, bodo do volilnega dne v novembru prisegali, da so "prijatelji delavstva". Potem pa seveda bo zvenela It njih
dasi je zanj. Ampak Wallace je globokeje v mlako oportunilma. jev se v glavnem brigajo ta ose | ust druga pesem.
Apeli za več aktivnosti v naših vrstah morajo dobiti več odziva
V	tej številki je upravnik Chas. Pogorelec zbral nekaj stvari o aktivnostih v našem gibanju — po več tednih, seveda, ker jih vsled dela z Majskim glasom ni že prej utegnil.
Joško Oven ima prav tako v tej številki apel v prid agitacije za razširjenje Proletarca in poudarja, da je sedaj potrebnejši kakor je bil. To je res. Le da je bil od vsega početka zmerom prav tako važen kot je sedaj. Kar J. Oven pač želi poudariti je to, da smo sedaj znova pod ofenzivo reakcije, bodisi domače in splošne. "Domqjca" si je s strate-gično zvijačno taktiko, in po krivdi apizarstva nekaterih naprednjakov pomagala jako visoko.
V	tem listu smo pred leti poudarjali: "Nikar ne rušiti naših vrst! Naša naloga je borba ne samo v splošnem delavskem gibanju, pač pa največ med nami. Kajti če mi ne bomo delovali za napredek med našim ljudstvom, kdo pa bo?
Sedaj lahko vsi tisti, ki se tega spominjajo, uvidijo, da je bila škoda storjena od zunaj nam, mi pa smo splošnosti v boju za unije, za socialistična načela in v vsaki drugi napredni akciji še vedno pomagali. Namreč tisti, kolikor jih je ostalo v akciji na domači fronti proti nasprotnikom, zoper katere se nihče drugi ne bori.
Smo v zgodovinski dobi, morda v večji ko kdaj prej, v kakršni tudi mala skupina ljudi lahko veliko pomeni, ako ve, kaj hoče in se zna boriti zoper ono, kar hoče odpraviti.
4
0
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Itdaja Jn|t»l«VMtka D«l*vtk« TitkovM Druib«, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE
NAROČNINA
ZVEZE
v Zed in j enih drla vari ta celo leto $3.0u; za pol leU 91.71; sa četrt leta $100. Inozemstvo: sa celo leto $3.(0; za pol leta $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitav v številki tekočega tedna.
K.—!.
PROLETAREC
Published everj Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor__________________
Business Manager..
...........Frank Zaitz
_____Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $5.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countriei, One Ycar $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Katoliška skupina \ SANSu hv pustila izigrali |». Ambrožini
JOSKO OVEN:
Prvi maj je minil — in ko to pišem, je že pomlad v deželi. V zadnjih par dneh je vse ozele-nelo. Ravno spodaj za hišo, v košatem borovcu, gnezdi par rjavih trušev. Celo uro sem ju opazoval, kako sta nosila slameo za slameo, ter dolge vejice in bilke, ča*ih trikrat daljše od ptiča samega Nobena reč ju ni motila. Bil je tu samo en cilj — gnezdo in bodočnost.
NA DALJNI SEVERNI FRONTI V RUSIJI je zima zelo dolga. Na gornji sliki so nacijski vojaki, ki so bili ujeti od rdeče armade v bitki pri Narvi.
Nekaj o tem in onem
Na prvem kongresu ameriških Slovencev decembra 1942 v Clevelandu so bile zastopane vse slovenske podporne, politične in cerkvene organizacije, vsi časopisi in več sto društev. Sklicatelji so takrat ob enem povabili tudi predstavnike jugoslovanske za-mejne vlade in pa poslanika Fotiča. Tisti, ki so tej aranžmi ugovarjali, so imeli na odru prav malo besede. Delegati tudi ne. Kratko odmerjeni čas so porabili govorniki, referanti in poročevalci. Delegacija je imela priliko poslušati, vstajati in odobriti ali pa zavreči, kar ji je bilo predloženo. Le nekaj izmed delegatov je imelo priložnost izgovoriti po par besed, drugače pa je bilo sprejeto vse brez razprave.
Glavno, na kar je delegacija pazila, je bila sestava odbora in pa program. Slednji je v glavnem zapopaden v resolucijah, ki so bile vse sprejete brez ugovarjanja, torej soglasno.
Toda komaj je kongres minul, že se je začelo ru varen je proti Sansu, najbolj v Ameriški domovini, ki se smatra za glasilo slovenskega klerikalizma v Ameriki, dasi so imeli katoličani na kongresu vse prednosti, bili so zastopani v vseh odsekih in referatih in imeli pri izbiranju kandidatov v Sansov izvršni in širši odbor odločilno besedo.
V tem listu je bijo takrat poudarjano, da bodo slovenski politični katoličani sodelovali edino če bo šlo po njihovem, in dasi je na kongresu šlo vse tako, kakor so želeli, vzlic temu se je ena skupina izmed njih napram Sansu takoj ohladila, ker ji ni bilo všeč, da bi imel v odboru SE KDO DRUGI kaj veljave kot oni. Toda druga katoliška skupina pa je sodelovala in marsikje za Sans veliko storila. V Ameriški domovini in tudi drugje so v njo dregali, če«, kakšni katoličani pa ste, da sodelujete z ljudmi, "ki so sovražniki vere" in pomočniki "komunizma"!
Bilo je očitno, da pride do razdora, dasi javnost o tem ni bila poučena, ker si je odbor prizadeval ohraniti enotnost.
P. Ambrožič s svojo kliko je ruvaril najprvo po ovinkih in nekateri njegovi pomočniki pa ves čas javno in pozivali svoje ljudi, da naj izstopijo iz eksekutive in širšega odbora. P. Ambrožič je bil takrat uposlen v newyorškem informacijskem centru Petrove zamejne vlade in pod označbo JIC hvalil "gerilce", ki so nastopali po Slovenskem in Hrvatskem, a pod firmo "Baragovega svetilnika" pa jih je napadal in navajal "podatke" o njihovih '•krvavih, barbarskih dejanjih".
Sčasoma pa je bil le primoran priti iz luknje in se predstaviti v svoji pravi vlogi. Začel je pod firmo slovenskih župnij kampanjo proti Sansu, izdal v njenem imenu brošuro proti "sovjetizaciji" Slovenije, udarjal po Ademiču in končno se odločil ustanoviti proti Sansu novo politično gibanje. Poskrbel je za izjavo zveze slovenskih župnij, poslana oblastim v VVashingtonu in časopisom v Clevelandu, s trditvijo, da ona zastopa 350,000 Slovencev v Ameriki, torej več kot pa jih je res v tej deželi, Louis Adamič pa nikogar, dasi je častni predsednik SANSa in od svoje nedavne resignacije je bil predsednik ZOJSA.
Ker p. Ambrožič in njegovi pomočniki niso mogli zadat) usodnega udarca Sansu od zunaj, so poskusili znova od znotraj in v ta namen pritisnili posebno na Josipa Zalarja, ki se jim je končno podal. Sedaj, ako hoče vztrajati pri svoji izjavi, ki jo je čital na Sansovi seji 12. aprila, mora iti še globokeje v Ambrožičev bajer Storil je veliko napako, ker je on prav gotovo vedel, da se Ambrožič, Oman itd. ne bore proti Sansu zaradi vere, ampak vsled tega, ker hočejo Slovenijo ohraniti klerikalni reakciji.
Vprašanje je, ali bo Zalar, ki je Sansov glavni blagajnik, s svojo potezo nadaljeval, in ako bo, tedaj je gotovo, da na drugem Sansovem kongresu julija to leto mora tudi njegova katoliška skupina slediti patru Ambrožiču, kanoniku Omanu in Jamesu Debecvu ne samo ven iz Sansa. ampak v boj proti njemu. Izgledalo je že, da se Zalar takemu pritisku ne bo upognil, a bil je tolik fcen, da se jc moral. Sedaj mu ne bo mogoče več nazaj.
Kongres meseca julija ne bo sličen prvemu, kajti na njemu bodo zastopane podružnice Sansa — torej skupine, ki za Sansov program DELAJO in ZBIRAJO. Tudi člani širšega odbora, v katerega je bilo na prvem kongresu v Clevelandu imenovanih okrog 40 članov, imajo pravico priti. Nekateri izmed njih so za Sans zelo delovni, a nekaj pa je pasivnih, če ne celo nasprotnih.
Kongres bo moral odločiti, ali je Sansov odbor deloval v duhu sprejetih resolucij prvega kongresa, ali pa je namen zgrešil, kakor trdi Sansov blagajnik Zalar. V tem slučaju bo treba izvoliti v
Chicago, III. — Thomas F. VVoodlock je v Wall Street Jour-nalu pisal, da je demokracija od visna "od mišljenja mase". Moral bi dostaviti tudi to, da je njeno mišljenje odvisno tudi od tega, kaj čita. Ali masa res bere take časopise, knjige in revije, ki se jih izplača brati? Namreč take, ki jo bi usposobljali za demokracijo?
narisal, je vedel že takrat, da so ti štirje fvetovni prvaki ustvarili le premirje, ne pa odpravili vzrokov za vojne. In takratni dečki so sedaj na bojiščih, ker se državniki niso potrudili dati svetu to kar so obetali v Wilso-
novih 14 točkah.
★
Stalin je priznal Badoglijevo vlado in njenega kralja. Mar ni mali Emanuel že itak dovolj preplašen?
★
Upam. da pride doba, v kateri bodo narodi odstranili kipe ge
Iz Milwaukeeja: Matt Pink H. Mautz, Mrs. L. Glavan, An toinette Glavan, Frank Vodnik Joe Glavan, Wm. Bernik, Rudy V. Pugel, Joe Ambros, Vick Kauchich. Frank Vertnik in več drugih. Bili so tu ob priliki keg-ljaške tekme pod pokroviteljstvom društva Pioneer SNPJ.
RAZGOVORI
Ameriški vojni stroški preko noših mej znašojo jO milijard
Vojni stroški ameriške armade in mornarice v inozemstvu,
Ignoranca in svoboda, to ne gre skupaj. Narod je lahko le 10-liko svoboden, v kolikor je zrel za svobodo. Tako nekako je svojemu ljudstvu poudaril tudi veliki ameriški predsednik Thomas Jefferson.
★
Upam, da bo ta svetovna vojna odstranila še ostale kralje in kraljičke v Evropi, ker prejšnja svetovna vojna te naloge ni dokončala. Odpravila pa je tri glavne dinastije, namreč kajzer-ja, cesarja in carja, ki so bili ob pričetku prve svetovne vojne
najmogočnejši vladarji na svetu. ★
Pred vojno smo rekli Evropi "stari svet", Ameriki pa "novi svet". Po vojni pa bo Evropa •'novi svet", ker je do malega porušena in jo bodo morali narodi znova zgraditi.
★
Poznam "svobodomisleca", ki je proti duhovnikom, a veruje v sveto pismo in mrzi Marksov program. Ne podpira cerkve, a veruje v maše in v cerkvene pogrebe. So pač vse sorte čudaki na svetu.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
VI. IZKAZ
ne r a lov s pedestalov v parkih in vštevši iend-leasne dajatve, znana trgih ter jih nadomestili s Uj0 nad 30 miiijard dolarjev, spomeniki vojakov brez nog in rok. in s spomeniki mater in otrok, ki so umrli od lakote. Le na ta način se bo svet pravilno spominjal "civilizacije" današnje dobe.
*
-Neki demokratski poslanec iz Montane je rekel v kongresu, da naj naši fantje gledajo za svojo bodočnost proti zapadu in v južne države. Morda ni v zmoti. Tudi sovjetska armada gre proti zapadu.
*
Vojni strokovnjaki so iznašli aparat, ki pomaga našim letalcem videti in priti do cilja tudi skozi meglo, oblake in dim. Nekaj takega bi potrebovala tudi masa,*da bi videla skozi temo.
John Chamazar.
OBISKI V CENTRU
Chicago. — Nedavno je bil tu na obisku Robert Martinjak. ki služi v Marine Air Corp. v Cali-forniji. Robert je sin našega soseda Johna Martinjaka.
Prvič od kar je v armadi je Skof Rozman ni edini, ki kliče ' P"^1 na doPust ^ank ,G™ser-
odbor take člane, ki bodo delovali po volji J. Zalarja, to je, po' ginalno pa je bil priobčen v Ion
navodilu patra Ambrožiča. In Sansovo glavno glasilo postane
Ameriška domovina.
Vendar pa Ambrožič in Zalar vesta, da se to ne bo zgodilo. Tudi vesta, da osvobodilna fronta v Sloveniji in ostali Jugoslaviji dobiva čezdalje večje priznanje, torej je gotovo, da je večina prihodnjega Sansovega kongresa ne bo obsodila, pač pa ji dala oporo.
Z novo politično organizacijo, ki je bila zasnovana na konferenci slovenskih župnij, tudi ne bo nič, ker je "negativna". Njen program je osredotočen le na propagando proti partizanom, ne pa 7a bol oroti fašizmu in ne za osvoboditev naroda.
ljudi proč od partizanov in "komunizma". To dela vsa rimsko katoliška cerkev. Pater Ambrožič vrši v svojem boju proti partizanom torej le svojo dolžnost. ★
Vsaka svetovna kriza je bila narodom nauk, kako jih v bodoče odpraviti, če nočejo znova v mlake. Pred 26. leti se je v Evropi te resnice zavedal samo en velik narod in odpravil stari sistem. To nalogo je triumfalno izvršil Ali ga bodo sedaj posne mala tudi druga ljudstva v Evropi? Izgleda tako.
★
Tudi v Zed. državah so razmere zrele za socialni prevrat. Od mlade ' ameriške generacije pa je odvisno, da ga izvrši.1 Ali bo imela pogum, kakor so ga imeli njeni predniki pred 168 leti, in pa tisti, ki so pomagali Lin-colnu v borbi za enotnost ameriške unije in odpravo suženjstva črncev? Sedaj ima ljudstvo te kot vseh drugih dežel priložnost ne samo poraziti fašizem, ampak tudi ustanoviti "vlado
ljudstva za ljudstvo".
★
Eden izmed najpomembnejših kartunov, kar sem jih dosedaj še videl, je bil nedavno ponatisnjen v Collier's Magazine, ori-
donskem Daily Heraldu 7. maja 1919. Na njemu so Clemeneeau, Orlando, Lloyd George in Woodrow Wil?on, ki so dokpn-Čali mirovno konferenco. Clemeneeau vzklikne: "Curious! Zdi se mi, da slišim jok otroka." In res. za njimi, zadaj za stebrom, je deček, ves zasolzen, z napisom "1940 class". ' Slikar, ki je omenjeni kartun
Pričakuje, da kmalu odide "kam čez", on meni. da bržkone v Evropo. Njegov brat Lucas je na Guadalcanalu.
Upravnik družabnega kluba Luka Groser in njegova soproga sta odšla na počitnice vi Noko-mis, kjer sta živela pred preselitvijo v Chicago. od tam pa bosta šla obiskati hčer Mary, ki živi v Kentuckyju V času odsotnosti ga v Centru nadomešča F. S. Tauchar.
V našem uradu se je oglasil Horace N. Marston iz New Yor-ka, uradnik Židovske organizacije Bnai Brith. Želel je izvedeti, če je antisimitsko gibanje dobilo kaj tal tudi med našim ljudstvom. O slovenskem časopisju jc zelo dobro poučen.
Johnu Težaku, ki ga poznajo vsi, ki prihajajo v Center, je po dolgi bolezni umrl 2» aprila sin Anton Težak, star 46 let. Rojen jc bil v Metliki. V Ameriko je prišel leta 1912. Zapušča ženo in sina, ki je v armadi, in pa očeta brata in sestro. Pokojnik je bil član druš. Rožnik št. 18 SNPJ Mati mu je umrla pred 6. meseci. Njegov oče je star 74 let.
Dne 6 maja se je oglasil Centru John Seliškar iz Aubur-na, III., ki je prišel s pogreba svojega brata Josipa Seliškarja. Umrl je dne 1. maja na Elyju, Minn., kjer je živel 45 let, od kar je v Ameriki. Star je bil 79 let, doma iz Ljubljane.
Drugi obiskovalci skozi 4week end' so bili iz Detroita John Dolenc. Andrew Werholt, T. Sti-mac, E. Eving, Marie Kositz in Albert Naprudnik.
J. Smaltz iz Chisholma, Minn
Oakland. Calif. Louis Kužnik $2; Anton Tomšič 75c, skupaj $2.75. (Poslal Anton TomSič )
Santa Ynes, Calif. Michacl J. Reading $2
Cleveland. O. Rose Jurman $10. (Izročila Kristina Turpin.)
Krounton, W. Va. Frank Klemene 90c.
North Chicago. III. Mike in Jen-me Miller $2. Jack Mesec st., $1.75; Jcrr.v in Marian Spacapon $1; Anton Lukančič 50c; po 25c:.Jacob Mesec Jr., družina Zakovšek. Frank Jereb. Martin Mesec. Anton Kon-chan. Frank Pezdirc, Math Ogrin. Andrew Mo*ek in Anton Kobal, skupaj $7.73. (Poslal Jack Mesec Sr )
Detroit. Mich. Joseph Topolak 25c
\lorley, Colo. Joseph Vičič $1. (Poslal Edward TomSič.)
Alkiuippa. Pa. Georgc Smrckar $2.00
Kokomo. Ind. John Petkovftek $1.00.
Kemmerer, Wvo. J. H. Krzisnik $1.80.
Youngsto*n, O. John Petrich $1.80
Cleveland. O. Joseph Kodrič $5; po $1: Andy March in Frank Mikše; Uršula Mulej 70c; preostanek kupčije 56c, skupaj $8 26. (Poslal John Krebel.)
Detroit, Mich. Joseph Kotar $2; John Zornik 50c, skupaj $2.50.
Chicago. III. Angela Zaitz $3.75; neimenovan $1. skupaj $4.75.
Kinney, Mian. Anthony E Gnezda. 25c.
Ntw Waterford. C. B., Nova Seot-Ma, Canada. Herman Drobesh $5.
Washington, D. C. Annic Bister 65c.
Milwaukee. Wis. John Klopčič $1; po 50c: Frank Primozich in Frank Ger*ticlj. skupaj, $2, tPoslal Louis Barborich.)
Frank fort Heizbts, III. Frank Jcsh $1.65.
Superior, Wyo. John Porenta $2, (Poslal John Jereb.). ** Hertnlnie, r«. Po $1: Mas Selak (Coketon, W. Va.), Anton Vidmar (Pierce, W Va ), Jacob Bergant (Lisbon, O ), in John Vitez (Bar-ton O.); M. Benchina (Maynard, O.) 75c; po 50c: Jack Klemp in John Vidmar (Coketon. W. V.) in Frank Anzel (Pierce, W. Va.); Ignac Flere (Niles. O.) 25c, skupaj $6.50. (Poslal Anton Zornik.)
l*awr«nce, Pa. Frank Strah 15c.
East Helena. Mont. Joseph Mihe-lich $1 30.
Duluth. Minn. Minnesotska federacija SNPJ $9 10 (Poslal John Kobi )
Cleveland. O. Math Bizjak $2 00. (Poslat Anton Jankovich.)
Meon Run. Pa. Nabrano na seji Fed SNPJ za zapadno Penno $12-75. (Poslal Jack Ambrozich.)
Cicero, III. John Thaler $2.
Milwaukee, Wls. Slov. soc. klub $500.
Skupaj v tem izkazu $97.01, prejšnji izkaz $443.13. skupaj 540.14.
Stal sem na mostu blizu glavnega kolodvora in opazoval vlake, kateri so se pomikali spodaj. Vagon za vagonom je drčal mimo. napolnjen z vojaki, kateri so odhajali proti vzhodu — in na fronto. Okna so bila napolnjena smehljajočih mladih obrazov in roke so pomigavale v pozdrav. To vidiš skoro vsak dan...
Gledal sem in mislil — in spomnil sem se tistega procesa, kateri se danes vrši ali bolje bi se moral vršiti v Washingtonu proti tridesetim fašistom — in kateri že postaja navadna farsa Kot je rekla v svojem radijskem govoru Doruthy Thompson: "Isto kar se dogaja v tem procesu se je dogajalo v Nemčiji med leti 1920-26, ko so bili obtoženi Hitler in njegovi pajdaši. Namesto da bi bili obsojeni ob-' oženi fašisti, so obtoženci obto->eli demokracijo in republiko in zlorabili njene ugodnosti, katere jim je nudila, da se jo osmeši. In oosrečilo se jim je. Danes plaču-ie svet v potokih krvi za tisto farso, katero bi morala biti ju-;tica"
Človek bi lahko razmišljal, bi ne bilo vse tako resno Vzemimo samo slučaj čikaške ♦vrdke Montgomery Ward. Ni mi ga treba podrobno razkladati, kajti pozna ga že vsa Ameri ka. Vprašanje je samo, da kar je orav in na mestu proti United Mine VVorkers. je zločin in goro itasna krivica, kadar se isto aplicira proti privatni veletvrdki. Predsednik Roosevelt je ponovno postal diktator, tiran in ne vem kaj še vse — po mišljenju teh ljudi, katerih edini cilj je razbitje delavskih organizacii ter odprava vsega, kar je delavstvo pridobilo pod Rooseveltovo vlado. Da bo vse to izrabljeno v letošnjih volitvah, je jasno.
naše vasi, o katerih mi je pravil moj oče, da so šli s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko in katerih ni bilo več nazaj ... Ti fantje so ali prostovoljno ali pa kar je bolj gotovo, nevede bili proti-revolucionarji. Je precej razlike od takrat in med vlogo, katero Jugoslovani danes igrajo.
Na tem sestanki sem se seznanil s precejšnjim številom naših rojakov. Nekaj teh je preživelo več let v Zed. državah Kot sem razvide!, so z razmera • v Mehiki zadovoljni. Skoro
Med našimi v Mehiki
Dotični sestanek, katerega namen je bil seznaniti med sabo Jugoslovane in Mehikance, ki tudi spadajo k temu odboru, se ie vršil v Calle Medellin 128. Jože List mi je povedal, da se prične točno ob devetih zvečer, ali ko sva z ženo prišla tja, bilo je malo čez devet, je bil tam samo dr. Fpdor in pa neko dekle, kate ra je pred letom dni prišla iz Hr vatske. Ob polenajstih je bil prostor napolnjen. Poleg naših rojakov (Dalmatincev. Hrvatov, Srbov in Slovencev) je bilo kakih petdeset Mehikancev, med njimi general Antonio I. Villar-1 real, bivši kandidat za mehiškega predsednika, general Alberto Zuno Hernandez, star zapatist, senator Vincente Aguirre, dr. Enrique Arreguin, pisatelj Teodore Hernandez, češki poslanik Kari Wendel itd. Mehikanci so pripeljali seboj svojo vojaško godbo, katera je zaigrala več komadov posvečenih jugoslovanskim partizanom.
Predsednik kluba Yugoesla-via libre, Jože List, je otvoril program in v obširnem govoru v španščini pojasnil namen kluba ter zgodovino Jugoslavije pred nacijskim napadom ter sedanjo borbo, katero vodijo Titovi partizani. Za njim je bil predstavljen general Zuno Hernandez, kateri je primerjal junaško borbo naših partizanov z borbo mehiške revolucije. Za njim je govoril Antonio Villarreal, tudi navdušen govor. Nato je govorilo še precej drugih, med njimi tudi češki poslanik. Ostali, kateri niso prišli na vrsto so bili predstavljeni po imenu. To se je zgodilo tudi z mojo malenkostjo. List je imel s seboj gramofon, na katerem je zaigral jugoslovansko himno ter pesem partizanov. Kajpada, vsi navzoči so vstali.
Nato so sledile pesmi in ples. Z veseljem sem opazoval generale in druge oficirje, katerih je bilo precej navzočih, kako so menda prvič v življenju plesali "kolo". In verjemite mi, dobro plesali. Plesali in peli smo do štirih zjutraj. Bil je to eden najlepših prijateljskih sestankov, kar sem jih še doživel. Nehote sem se spomnil tistih fantov iz
mi
vsak ima ali obrt ali pa trgovino Eden izmed njih mi je omenil da z malim kapitalom lahko od preš nekaj, toda z navadnim delom pa še posebno v tej draginji ne moreš nikamor O tem pisem več v prihodnji številki.
Proletarec
Ne vem, sodrugi, če vam je znano, da se je cena našemu listu v tiskarni podražila? In to ne samo za par dolarjev. Ali dopustimo, da zaide rtaš list, kateri e nam vsem v ponos — v dolgove? Vi veste, kakšen je izid v akih slučajih — sto in sto de-avskih in socialističnih listov je na ta način propadlo. Treba bo sodrugi in sodružice, da gremo na delo to poletje, kajti ravno poletni meseci so listu najnevarnejši. V teh zgodovinskih časih, ko reakcija tudi med nami dviga glavo kot Se nikoli prej, danes ko boj v naši stari domovini zahteva, ZAHTEVA od nas, da imamo list, kateri bo neustrašeno in brez kompromisa vodil boj proti vsem, kateri so za reakcijo proti vsem, kateri zahtevajo, da zopet zavlada tema bodisi tu v Ameriki ali pa v stari domovini Ce je bil boj kdaj potreben, je to danes. In za boj je potrebno orožje — in to je naš list Proletarec.
Na delo, sodrugi.
Ruski relif
Od kar sem priromal nazaj iz Mehike, nisem prejel nobene vsote za ruski relif. In vendar, če ste čitali poročila v meščanskih listih boste razumeli potrebo revnih ljudi v Ukrajini in Belorusiji, katerim je sovražnik požgal in pokradel vse. Gotovo ste čitali o veliki pomoči, katero je poslal in jo še danes pošilja agencija ruskega relifa. Spomnite se. sodrugi in sodružice teh revnih ljudi s kakšnim darom. Jnaška Rusija je vredna vaše pomoči.
Unija muzikantov zelo stroga
Organizacija godbenikov si prizadeva na vse načine ohraniti svoje člane v službah, iz katere jih izpodriva "tehnika". Nastopila je proti radijskim omrež-jam, ker nadomeščajo žive godbenike z gramofonskimi ploščami. a stroga je tudi proti svojim članom, ako ne slede poveljam predsedniku unije Petrillu. Lokalna unija v Cinncinatiju, O , je obsodila dirigenta simfoničnega orkestra Eugena Goossensa na $1,250 globe in na tri mesece suspenzije, ker je sklical sestanek članov unije proti vodstvu. Unijska disciplina je torej zanj silno draga stvar. Poročali so, da se je pritožil sodišču.
Tole mi ne gre v glavo?
Le kako, da se toliko naših naprednih rojakov1 tako zlahka vjame klerikalnim politikom, potem pa jim je silno težko In neprijetno popravljati ali pa saj priznati svoje zmote, to mi nikakor nc gre v glavo.
Proletarec, May 10, 1944.
9
—
A'
POVESTNI DEL
J U S KOZAK:
SENTPETER
(Nadaljevanje.)
Aleš se je resnično izpreme-nil. Zc poleti se je kradel z doma. kadar je le mogel. Vse popoldne je pre ležal kje na polju. Skrival se je po pšenici in dolge ure strmel v nebo. Gledal je, kako se ziblje klas na svetlo modrem nebu. Večkrat ga je uspavalo dihanje vetra nad poljem. Skofičke se je tako bal, da se ni oglasil, čeprav ga je klicala, in je vedel, kaj ga čaka. Vselej, kadar se je potepal, je moral brez večerje klečat v temno kamro poleg izbe. Proti večeri| se je splazil do steze, po kateri je prihajal Luka. Nestrpno ga je pričakoval. Skrivaj je ljubil tega dolgega človeka, ki mu je prinašal piškotov, mesa in kruha. Rednica ga je zaman svarila pred njim ter mu obetala najhujše kazni. On pa je poznal le njega. Pred drugimi ljudmi je bežal in se bolj tresel pred njimi kot jih sovražil. Toda včasih ga je obšlo nekaj čudnega, ničesar se ni 4»vedel, v ferlu mu je bilo suho, teman obroč mu je oklepal glavo. Tako je potem preležal več ur. ne da bi se ganil. Pozneje pa se je čutil silno trudnega.
Ko je nekega popoldneva zopet tičal med ajdo. se je nenadoma zalesketalo nad njim, modrina neba se je prelivala v bleščeči svetlobi. V blaznih vrtincih je vse izgipilo. Krasota tega žarenja mu je posrkala poglede in v blestečih kolobarjih se je prikazal čudovito lep obraz, tako mil in dober, kakor ga niti v cerkvi ni videl. Srce mu je utripalo, izžgane ustnice so drhtele, roke so silile proti čarobnim močem. Ni se zavedal, koliko časa je tako ležal. Predramil ga je jezni glas "Aleš" in ves poten se je potuhnil, da bi ga Škofička ne odkrila.
To je postala njegova najtišja skrivnost, o kateri tudi stricu Luki ni črhni besedice.
Naposled so poželi ajdo, zemlja se pohladila, nikamor več se ni mogel skriti. Mrakovi so zgodaj zagrnili hiše, posedati je moral doma. Odnekod je prinesla Škofička strašno knjigo o grozotah pekla. Sleherni večer mu jo je razkazovala. Pred očmi so mu živeli odslej sami peklenščki, z zavitimi repi in žarko rdečimi jeziki. Preživljal je prikazni, kako pečejo pred kosmatim Lucl-ferjem žrtve, kako se zbada-jo s trirožnimi vilicami in se uboge duše od silnih bolečin vijejo v gorečem olju. Ponoči so ga v sanjah obstopili, stegovali so vanj dolge kremplje, čul je ječati nesrečne grešnike
in videl je tropo mrzlih kač, kako se spenjajo proti njegovemu telesu. Vedno nove in nove jer-oase so prinašali preden j in v mastnih klobčičih so se vsipale na tla.
V groznih sanjskih mukah je planil pokonci, jokal od strahu in si mel oči, da bi se znebil ogabnih pošasti, šele mraz, ki je bil v kuhinji občuten, mu je vrnil zavest. Kako silno je pogreval prijaznega obraza, ki bi ga odrešil tega trpljenja.
Škofička ga je svarila: "Vidiš, tako te bodo žgali in take muke boš prenašal, če boš grešil!"
"Kaj pa je greh?" je vpraševal nedolžno.
Ona mu je naštevala: "Če ne x)š molil, če boš spal med rož-lim vencem, mene ne ubogal, če »oš poslušal tistega dolgina. Za-aejčevega Luko!"
"Saj me ima rad!"
"Rad. rad. Ti ne veš. kaj je to. ?o svetu hodijo živi zlodje, da )ripravljajo ljudi za pekel. Nje-
ni jo besede oče in mati. Nikoli se še ni tega zavedal. Tudi ta dva je gledal odslej le v prikazni pred strašnim Luciferjem.
Ko mu je zvečer narekovala; "Za grešno mater in brezbožnega očeta," je sam dostavil: "In za strica Luko, da bi ga ne mučili v peklu.'
"Temu tudi molitev več ne pomaga," je zagodrnjala ona. Alefr je bežal pred nepoznanim očetom.
Rožman jo je v resnici posvaril: "Knjigo z angeli mu pokaži in z otroci naj se izleta. Kaj pa počneš z njim?"
"Za dušo sem jaz odgovorna." ga je zavrnila osorno.
Drugi dan zvečer, ko je potožil župniku, je ( .»kal Luka skrit za zidom, kdaj pojde škofička \ cerkev.
Ko se je potem približal hiši, je našel vrata zaprta. "Prekleta ženska, kako ga zaklepa." Poklical je: "Aleš!"
"Bežite!" se je oglasil slaboten glas.
Luko je zazeblo. Pritisnil je na kljuko, pod močnimi rokami so se vrata vdala in odletela s
ODDELEK VOJAŠKE ČETE IZ NOVE ZELANDIJE je imel v Italiji srečo zajeti četo 'nadljudi" ic tretjega rajha.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES P0G0RELEC
Mnogi naši agitatorji so bili zadnje tedne v glavnem aktivni truščem. Hitro je prižgal luč in^s pridobivanjem pozdravnih in
ostrmel.
V kotu za ognjiščem se je ti-
pred
"Ne .. ne ... ne,' je prihajalo jecljajoče iz grla. Luka je videl, da se trese kot šiba.
"Aleš, Aleš, kaj se bojiš?"
Vi imate roge!" je
*a že drže. zdaj bodo pa še tebe Le vprašaj druge pobožne žene, ščal otrok ter se branil pa ti bodo povedale, kar so že njim z rokami in nogami, večkrat videle. Podnevi se ne vidi, ampak ponoči mu zrastejo rogovi, jaz sem jih že sama videla. Prekrižala sem se in bežala. Takoj za njimi pa sta se plačila dva grda mačka in ta je za-x>dil za mano. Oh, kako sem tekla!"
Aleš ni mogel dolgo zaspati. Tako čudno mu je bilo pri srcu, ia je stric Luka tako hudobe^ Movek. Skofički je moral verje-.i, saj jo je večkrat videl z gospodom kaplanom, ki jo je zelo ;poštoval.
Od tistega dne se je pričel bati pred Luko. Zdaj ni vedel za nobeno besedo, če ni greh in v duhu je trepetal, kaj bo vse moral prestati. Svet se je zanj iz-premenil. Kadar se je storila noč, je pričel drgetati.
Nekoč se je igral v kamri. Nenadoma se mu je zazdelo, da ga je nekdo pograbil za nogo. Pri-
"Bežite . kričal Aleš.
"Kaj?" je zarjovel Luka.
Fantu so pričele drgetati roke. oči so se zavrtele, nežno telesce je padlo vznak. Okrog ust so se mu pokazale bele pene. Tiho gol-čanje mu je prihajalo iz grla.
Luka je obstal kakor ukopan. Šele počasi je vedel, kaj se je zgodilo. "Božjast!" Planil je k ognjišču in stisnil otroka k sebi. Vrata je pustil odprta in je hitel v župnišče.
Rožman je čul ropot in je posvetil v vežo.
"Kaj pa ti. Luka? Kaj nosiš?" mu je zaklical še v mračno vežo.
Oni ni ničesar odgovoril. Sto-pivši v sobo. je položil otroka na postelj in obupano zrl v Rožmana.
trgovskih oglasov v Majski glas, pa je med tem časom agitacija za list nekoliko pojenjala, kajti
zdravnih oglasov in $5 v tiskovni sklad, ki jih je prispeval so-' cialistični klub.
Jože Snoy, Bridgeport, O., je poslal 4 naročnine ter zvišal svoje naročilo za Majski glas še za
vsega ni mogoče hkrati. Zdaj. ko 6 iztisov. Prispeval je tudi 50e v
je delo z Majskim glasom konča no. se bomo vsi skupaj lotili spet agitacije za list, kajti naša kvota ta 1000 novih naročnikov ni niti do polovice dosežena. Bo pa. ako ?e vsi zavzamemo zanjo.
V Chicagu se je agitacija sukala takole: Frank Bizjak je dobil dve naročnini m vzel 5 Majskih glasov za prodajo. Upravnik 2 naročnini in 29 trgovskih oglasov. Peter Verhovnik 4 po-
nosožalje. Poroča tudi o mojem starem prijatelju Nicku Radovi-chu, o katerem pravi, da se mu zdravje obrača na boljše. Dobra novica! Nicku želim skorajšnjega in popolnega okrevanja.
Anton Shaffer, Cudy, Pa., piše. da se zaveda, da je treba list podpirati in širiti. Naročil ga je svojemu prijatelju v Pittsbur-ghu za tri mesece.
Ma% Mart/, Buhl. Minn., je poslal dve naročnini ter naroči-
tiskovni sklad ter poslal prispev- i lo Majski glas ke kluba "Naprej" št. 11 JSZ.	J *
Jacob Ambrozich. Moon Run, Pa., je poslal $12.75 v tiskovni sklad. Vsota je bila nabrana na zadnji seji federacije SNPJ za zapadno Penno, ki je zborovala v Strabanu 23. aprila.
George Smrekar. Aliquippa Pa., je vedno pripravljen kai storiti za Proletarca. To pot je poslal 3 trgovske in 3 pozdravne
Joseph Mihelirh, East Helena, Mont., je poslal 4 naročnine, provizijo, pa kot je njegova navada, je poklonil v tisk. sklad.
John Kobi, Duluth, Minn., je poslal $9.10 v tiskovni sklad. Vsota je bila nabrana na pobudo
unij delavcev slovanskih narodnosti je prišlo 33 zastopnikov, večinoma Poljaki.
Uvodni govor je imel Leo Kr-zycki, predsednik Ameriškega slovanskega kongresa, ki je priporočal Roosevelta v ponovno izvolitev in pa da naj storimo vse v svoji moči za čimprejšnje strmoglavljenje fašizma. Krzy-cki je bil pred leti predsednik socialistične stranke. On je mnenja, da Slovani v Ameriki, ako hočejo nastopati združeno, postanejo važen/ faktor v politiki in jako vpliveta tudi z ozirom na vnanjo politiko ameriške vlade.
V odbor milwauške podružnice Ameriškega slovanskega koncila je bil izmed Slovencev izvoljen Frank Puncer. Bilo je
našega somišljenika Franka Pi-I sklenjeno, da se bo nedeljo 18
čel je divje kričati: Splazil se je 1 „Govori no kaj pa je Luka,-
do praga, a naprej ni mogel. Sapa mu je pohajala, s potnega čela so mu lile kaplje in ni se drznil ozreti. Šele Škofička ga je potegnila v kuhinjo.
"Vidiš, bog te je opominjal," mu je zapretila ter opazovala z radostjo, kako mu gredo besede do srca.
Od tistega večera je pričel
zdravne oglase in naročilo za 1(» oRiaso Majskemu glasu, naročil iztisov Majskega glasa. Angela Zaitz 4 pozdravne oglase in $3-
pana iz Hibbinga. Minn., kot pr vomajski pozdrav Proletarcu od Minnesotske federacije SNPJ. Pri nabiranju je pomagal tudi
75 tiskovnemu skladu. Frank Zaitz dve naročnini in en pozdravni oglas.Frank S. Tauchar
3	nove naročnine Luka Groser
4	obnovne naročnine in prodal 15 Majskih glasov. John Rak 15 pozdravnih oglasov. Frances Vreček je vzela 16. Kristina Tur-pin pa 20 iztisov Majskega glasa .	,	. za prodajo. Slednja je tudi do- en Popravni oglas.
bila 8 pozdravnih oglasov. $10 obnovl1 narocnn
10 izvodov istega in zraven je Max Martz ^	K~bjja
poslal tudi $2 v tiskovni sklad 1
junija praznovalo za vseslovan-ski dan. — Joseph Radelj.
"Pomagajte, božjast ga je!" 2upnik je nped tem izprevidel že sam in otrok se je pod njegovimi rokami pričel kmalu zavedati.	*
"Tako ga je zmešala, da se je pred menoj, pred očetom tako prestrašil. Vpil je, da imam roge."
Rožman je molče zrl v bleda
hujšati, posušil se je, da je kar lica, jeza mu je švigala iz oči,
v kopico zlezel.
"Taki otroci, kakršen si ti, ko sta ti oče in mati toliko grešila, morajo vse življenje delati pokoro!"
Aleš je premišljal, kaj pome-
1 Držite konopec proč od vročega likalnika Ne držite ko-nopca v roki. Vtaknite konopec v likalnik najprej, potem Aele v steno. Vedno ga izpulite iz stene prej kot iz likalnika. Ako postane konopec prevroč, ga dajte preiskati popravljalcu. Vedno Izpulite spojila kadar xapustite sobo.
2 Držite dno čisto. Ko se likalnik ohladi, ga obriftite z vlažno cunjo. Ako potrebno, rabite milnico. Nikoli ga ne drgni-trdim predmetom ali vtikajte v vodo.
3 Kadar likalnika vet ne rabite, ga lepo shranite v zaboj, da se ne bo pralil.
4 Ne likajte čez gumbe ali Jruge trde predmete.
5 Ne pritiskajte ga preveč. Vročina, ne pritisk, vam iz-lika obleko.
6 Pazite, da vam likalnik ne pade na tla, na ta način se jih največ pokvari.
7 Ne držite likalnika prevročega Rabite pravilno temperaturo za likanje.	*■ L
na lice sta mu kanili dve solzi.
"Tja ga ne dam več in ga ne dam." je kričal Luka.
"Tiho bodi, meni prepusti! Nocoj bo tu! Ti pojdi domov in molči!* ' -
Navsezgodaj je prišla Škofička.	vL
"Oh, ko bi vedeli, Itfaj se je ... " ga -je ogovorila s sladkim glasom.
Tedaj se ni mogel Rožman več premagati. Zardel je in zakričal.
"Tebi bi še psa ne zaupal. Tam so vrata!"
"Gospod župnik!"
"Ven, pravim!"
Ko je izginila med vrati, se še dolgo ni mogel umiriti.
"To ni več vera, to je strup," je govoril glasno. "To je nrfjhuj-ši meč, kar jih pozna vest."
Potem je prijel Aleša za roko in ga z nežno skrbjo peljal k Ho-starjevim.
"Marija, sprejmi siroto," je prosil. "Enega boš že se izredila. Tvaje srce ga bo ozdravilo. Izmed mojih ovčic je ta revček najbolj nesrečen."
Ona ga je posadila v naročje: "Ne bojte se, gospod župnik, kar pri nas naj ostane. Ne bo mu treba stradati.'
Pritisnila je otroka k sebi in ta se je ozrl vanjo z zaupljivim pogledom.
(Dalje prihodnjič.)
Veliko "odvrženih
n
tisk. skladu in 4 obnovne naročnine.
Najbolj priden je bil zadnje čase Tone Zornik iz zapadne Penne. Poslal je 13 novih in 87 in pol obnovljenih naročnin. Poslal je tudi lepo število pozdravnih oglasov Majskemu glasu in zbral $6 50 v tiskovni sklad. Nedavno je bil na agitaciji v vzhodnem Ohiu ter West Virginiji in nazaj gredoč tudi v Barbertonu in okolici. Grrardu ter okrop Sharona. Pa. Povsod je imel dober uspeh.
Joseph Ovca, Springfield. 111., je poslal 2 naročnini. Pravi, da se še oglasi.
Naš "big" Tone Tomšič iz Oaklanda, Calif., je spet tu. Poslal je 2 naročnini, $2.75 tiskov, skladu ter naročil 25 izt. Majskega glasa. s
In to za Californijo še ni vse. Njegova soseda Mrs. Julia Par-kel. Los Angeles, noče prav nič zaostajati za njim. Poslala je spet dve novi naročnini.
John Jereb, Ročk Springs. Wyo., je poslal 4 naročnine in $2 tiskovnemu skladu, ki jih je prispeval John Porenta iz Su-periorja, Wyo.
Naši dve agitatorici iz Gallu-pa, N. Mex., Mary MarinŠek in Jennie Marinšek sta še zmerom na delu za razširjenje Proletarca. Prva je poslala dve novi, druga pa 4 nove naročnine in $1 65 tiskovnemu skladu. K temu naj dodam le to, da če bi povsod imeli tako aktivne delavske žene kot sta te dve, bi bil naš cilj v sedanji kampanji dosežen kaj hitro.
Frank Klemene, Brownton, W Va., ne bo nikoli pozabil tiskovnega sklada, kadar kaj pošilja sem. Naročil je 6 Majskih glasov in poslal 90c s tiskovni sklad.
Herman Drobesch, New Wa-
so vpregli v končno delo, stvar pošlje kamor spada. To bo vse za enkrat.
Frank Cvetan, Johnstown, Pa. je poslal še 6 trgovskih oglasov, 2 novi in 6 obnovnih naročnin ter naročil 150 iztisov Majskega glasa.
John Zornik. Detroit, Mich., je poslal eno novo ter 7 obnovnih naročnin in še 3 trgovske in
Jože Kotar
jo ocnovii naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad.
VVaukegan-North Chicago, 111. Ančka Mahnich je poslala 7 pozdravnih oglasov; Jack Mesec pa 18. zraven pa še 4 nove naročnine in $7.75 v tiskovni sklad.
Kemmerer. Wyo. John Kržiš-nik je poslal 4 naročnine, in kot je njegova navada, je dostavil: "Provizija naj gre v tiskovni sklad."
Fduard Tomšič, VValsenburg, Colo . se je mudil po opravkih m Ratonu, New Mehiko. Skušal je !
tudi za Proletarca kaj storiti, pa | AKTIVNOSTI ZA VSE-
se ni dalo. kajti tam vlada pravo CLQVANSTVO V mrtvilo v tem oziru. Nazaj gre . w/A|iiycF||| doč se je ustavil pri našemu na-1 MILWAUIvttJU
da
0 KONCERTU V PRID ZOJSA
Miluaukee, Wis. — Koncert v prid ZOJSA, ki se je vršil tu, je bil glasbeno velik uspeh. Nasto-nila sta operna pevka Zinka Milanov in pa violinist Zlatko Ba- j lokovič. Oba sta svoje točke iz-borno izvedla.
Finančno pa ta prireditev ni uspela toliko rkot se je pričakovalo. Prireditelji so se nadejali, da bo saj dva tisočaka čistega, a je bilo le okrog tisoč.
V oglaševalnem odboru je bilo pet oseb, in sedaj njih dolže, da svoje naloge niso dobro izvršili.
JOSKO OVEN BO PREDAVAL 0 VTISIH IZ MEHIKE
Chicago, 111. — Na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ dne 26. maja bo predaval Joško Oven o vtisih, ki jih je dobil v Mehiki z ozirom na tamošnje delavsko gibanje in pa o klerofašizmu, ki se je v zadnjih par letih v Mehiki toliko o-jačal, da postaja nevaren, če se mu pravočasno ne stopi na vrat.
Ob enem s. Oven piše o svojih vtisih s tega potovanja v svoji regularni koloni na 2. strani Proletarca.
Na prejšnji klubovi seji smo imeli nekaj diskuzije o Sansu in klerikalni gonji proti njemu. Morda bomo po Ovnovem predavanju z njo nadaljevali na prihodnji seji. — P. O.
Milu aukee. Wil. — Dne 22. aprila se jc v. tukajšnji Bohe-mian Hali vršila konferenca Ameriškega slovanskega koncila, ki se je je udeležilo 140 delegatov od 55. slovanskih organizacij, in pa sto drugih gostov. Od
Število nabornikov, ki so jih terford, B. C., Nova Scotia, Ca-
'UftUC SERVICE COMFANV Of NORTHItM UUNOIS
V*Jm prndiibrija r»M »Mitrtk« — <t*«*t» t *)•(
vojaški zdravniki v tej deželi zavrgli, je tolikšno kot znaša število našega moštva v Evropi (Angliji in Italiji) ter v Afriki.
Neznanje sovražnik.
nada je poslal $5 v tisk sklad in naročil 5 Majskih glasov.
Louis Barhorieh, Milwaukee, Wis., je poslal 6 naročnin, $2 v ! tiskovni sklad ter naročil 123 iz-Jhu)*l tisov Majskega glasa Kristina _ I Podjavoršek je poslala 10 po-
ročniku Jožetu Vičiču na Mor-ley, Colo. Tu je bila pa druga storija. kajti njega ni bilo treba opominjati glede naročnine. Izvlekel je desetak in pripomnil: "To le pošlji Charletu, zakar naj mi pošlje koledar in Majski glas, $1 naj gre v tisk. sklad, ostalih $7.65 pa naj gre na račun naročnine za nazaj in naprej." Taka je razlika med ljudmi.
John Krebel, Cleveland, O., je poslal 20 obnovnih naročnin, $8 26 v tiskovni sklad ter še en trgovski in 4 pozdravne oglase Tone Jankovich 4 naročnine. 16 pozdravnih in 10 trgovskih oglasov in naročilo za 150 izvodov Majskega glasa. Math. Bizjak. (West Park) je prispeval $2 v tiskovni sklad, ker mu ni bilo mogoče nabirati pozdravnih oglasov za Majski glas.
I^eo Milostnik. Shebovgan, Wis., je poslal še eno novo naročnino.
Anthonv Drasler Jr., Forest City. Pa., dve naročnini.
Lenhard Werdinek, Thomas. W. Va., je poslal še dve naročnini in naročilo za 7 izvodov Majskega glasa.
Ltiriuig Yoxey, Pueblo. Colo., je poslal 2 novi in 8 obnovnih naročnin. 18 pozdravnih oglasov in naročilo za 42 iztisov Majskega glasa Poroča tudi o grozni nasreči, ki je zadela rojaka in našega naročnika Antona Sni-derja v tamkajšnji jeklarni, kjer ^ $() Lown<Jo|e Ave (r hil / dvema tovarišema tako opečen, da je po groznih mukah podlegel. Preostalim naše iskre-
Rojstvo v Angliji naraščajo
Kot v Zed. državah in v Nemčiji, tako so v letih vojne porodi tudi v Angliji jako narasli, nazadovali pa so v Franciji in v drugih okupiranih deželah. V Angliji je bilo leta 1943 več rojstev kot kdaj prej od leta 1928, in ob enem se je zelo znižala tudi umrljivost otrok. Rojenih je bilo 682,654, ali 16.5 na tisoč prebivalcev.
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■M	♦»♦»♦♦♦♦»<4
Majski glas
99
je sedaj edina slovenska revija, ki je urejevana v korist delavskega socialističnega gibanja.
Letošnja izdaja Majskega glasa je posvečena JOŽETU ZAVERTNIKU.
• Petnajst let bo minilo, od kar je umrl. A njegovo delo živi, j; in to priča ta Majski glas!
NAROČITE GA ČIMVEČ IZVODOV
Cena za POSAMEZEN IZVOD je 35c.
Sodelujmo vsi, da ho imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji!
Naročila pošljite na sledeči naslov:
PROLETAREC
CHICAGO 23, ILL. i
«
Prolctaree, May H>L1»44.
KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
KOMENTARJI
Vodji Zveze slovenskih župnij bo sedaj, ko je bilo poročano, da j« Louis Adamič odložil predsednici vo Zojsa, morda kaj odleglo. Bi mu zares, ako se bi šlo samo proti Adamiču kot osebi. Ampak partizani v Sloveniji in ostali Jugoslaviji še vedno povzročajo "sitnosti".
Bilo je poročam*, da je Louis Adamič pustil pi edsedništvo Zojsa vsled zdravstvenih razlogov. Hes je v tej organizaciji sto-ril tuli ko kot nihče drugi. Am-l>ak ker je močna nature. si bo kmalu odpočil.
Louis Adamič je napisal že mnogo polemičnega, bil v debatah, pisal kritike in bil kritiziran, a gibanje, zapopadeno v organizacijama SANS in ZOJSA je bilo prvo politično polje, na katerem je postal odgovoren voditelj in se politično boril. V uradu Zojsa je delo on zasnoval in govorniške ture so se vršile po njegovih navodilih. Dela je imel čez giavo, kot vsakdo v takih nalogah.
Glavni namen Louisa Adamiča v tem gibanju je bil predstaviti ameriški javnosti Josipa Brozoviča, ali bolje, Tita, ki takrat še ni bil maršal, in pa osvobodilno gibanje za edino resnični ljudski, zares uporniški pokret in s tem vzeti sloves Draži Mihajloviču za zasluge, ki niso bile njegove, temveč Titove, To mu je uspelo, ker je imel $veze in ker je znan ameriškemu čas-nikarskmu in književnemu svetu. Nihče drugi izmed ameriških Jugoslovanov ne bi mogel te naloge izvršiti boljše in hitrejše ter tako učinkovito kakor jo je on. Sedaj smatra, da se lahko posveti nazaj svojemu pisateljskemu delu.
Predsednik Zojsa je sedaj Zlatko Balokovič. On je virtuoz in znan posebno radi tega, ker se je priženil v bogataško ameriško familijo. Po rodu je Hrvat in živi v Nevv Yorku, kjer je urad Zojsa. A glavna osebnost v Združenem odboru južnoslovan-skih Amerikancev, ki ga je zasnoval Louis Adamič, pa je An-thony Minerich, urednik Narodnega glasnika v Pittsburghu. Kako se bo ta urad razvijal brez Adamičeve dinamične sile, pa bo pokazala bodočnost. Vseene, partizanskega gibanja mu ne bo treba več toliko oglašati, ker je v ameriški javnosti sedaj že znano in se tudi samo dobro oglaša in predstavlja.
V Chcsvvicku, Pa., je začel letos izhajati srbski list "Cesalj" (The Comb, ali po naše "Glavnik"), ki pravi, da je "the only Serbifin Humoristic Paper in America". Toda humorja zaman iščeš v njem. Pisan je v srbščini in angleščini. Urejevan je v istem duhu, kakor Srbobran v Pittsburghu, torej proti Adami-
Vladimir Velebit, je dobila veliko puhlici te te ue sumu v angleškem, ampak tudi v ameriškem tisku Z Velebitom je tudi polkovnik Dolfe Vogelnik in več
du, Titu in partizanom in za ve-1 dru«ih častnikov ,z Titovo ar-Icsrbstvo. Posebno na piki ima i ">ude; Velcb.t in dru«. v njegov, poieg Slovenca A*Jk. tU,
Srbe, ki delujejo z njim. Vsled tega jih proglaša za sovražnike srbskega naroda. Morda je "Če
salj" le v tem humorističen.
i •
Po dolgem času se je pričelo Stalina predstavljati za prijatelja, ne pa za sovražnika cerkve, za kakršnega je slovel do pred par leti. Nadškof anglikanske cerkve (Archbishop of York> dr. Cyril F Garbett je na svoji pre-dovoteljski turi v Zed. državah izvajal, da je pravoslavna cerkev v Sovjetski uniji sedaj popolnoma svobodna, o čemer se je letos sam osebno prepričal, ko je bil tam na obisku. Tudi več drugih višjih duhovnikov anglikanske cerkve, ki so bili tam, zatrjujejo, da je zatiranja vere in cerkve v Rusiji konec. Vsem tem se je nedavno pridružil še ameriški katoliški duhovnik poljskega rodu Rev. Orleman-ski, ki Poljakom zatrjuje, naj se Stalina nikar ne boje, ker je un Ameriška vlada je od Španije že
pred meseci zahtevala, da mora
za Poljsko s "štirim: svobodšči-nami\ torej tudi za popolno svobodo vere.
V dokaz, da je sovjetska vlaftia glede cerkve svojo taktiko čisto zaokrenila, dokazujejo, da je bil proti verski časopis "Brezbož-nik' ustavljen kmalu po nemški invaziji, s pojasniom, da je prenehal vsled "pomanjkanja papirja". Potem so začeli odstranjevati z javnih prostorov proti-verske napise in slike in končno
v Londonu poudarili, da je osvobodilni odbor v Jugoslaviji prosil tudi ameriško vlado za privoljenje poslati vojno misijo v VVushington, kakršna je bila poslana pred časom v Moskvo in sedaj V London Chicago Sun" in nekateri drugi listi so na državni deparljnent in s tem na vso ameriško vlado apelirali, da naj tako privoljenje izda, ker je osvobodilni odbor v Jugoslaviji, s svojo armado, vreden saj tega priznanja.
S Španijo imamo novo pogodbo. ki določa, da jo bomo spet zalagali z oljem in drugimi potrebščinami, ona pa je znižala pošiliatve tungstena Nemčiji na 10 odstotkov. To je kovina, ki se jo rabi pri utrjevanju jekla. Nemčija dobiva iz Španije tudi nekaj drugih sličnih kovin, ki so njeni industriji in njenemu vztrajanju v vojni v veliko pomoč
s temi dajatvami Hitlerju nehati, a Franco je ostal zvest svojemu prijatelju in ameriški vladi pa namignil, da bi mu bilo pod čast postopati drugače. Ustavila mu je pošiljatve gasolina. "Dobro", so rekli reakcionarji v Španiji, "ako nas hoteče ekonomsko uničiti, boste dobili v Španiji komunizem* na grbo." To svarilo je v Zed. državah posebno širil newyorški nadškof Spell-man, ki je bil lani pri Francu in
pa so zaprli še muzeje, v kate-, { d ih s wh in portugai_ nh so bili zgodovinski uoKazi, | ; Vi^ilnih f«<i*tih na ohicku kako v pravem je bil Lenin, ko je zatrjeval, da je "vera opij za omotenje mase". Toda sovjetska vlada je morala v očigled zavezništva z Zed. državami in Anglijo, kjer na vero silno porajtajo, nekaj ukreniti, in posledica je "svoboda veroizpovedanja v Sovjetski uniji". To sicer ni nova stvar, ker taka določba je tudi
skih vodilnih fašistih na obisku.
Anglija se ameriški zahtevi za ekonomske sankcije proti Fran-covi vladi ni hotela pridružiti. Res. da Španija pomaga z rudami Hitlerju, a pomaga tudi nam z bakrom in drugimi surovinami, ki jih nam lahko ustavi, če jo pritisnemd za vrat, so rekli v Londonu. Tako je bil sklenjen v ustavi sovjetske zveze, ki je kompromis, da bo Španija poši-bila sprejeta pred par leti. j ljala Hitlerju nekoliko manj ta-
Na nekaj pa vsi oni, ki pripovedujejo o svobodi cerkve v Rusiji jako pozabljajo. Stare pra
kih rud, ki so mu sedaj neobhodno potrebne. Anglija bo prejemala svoj delež, mi pa bomo skr
voslavne cerkve, ki je bila v Ru- beli, da dobi Španija spet potre-
siji dekla carizma in orodje po-sedujočih, da so z vero držali mužike v temi — tiste cerkve ni več. Kar je iz nje nastalo, je cerkev, posvečena veri in ob enem iluzi sedaj sovjetski državi. Po padcu carizma pa je baš stara pravoslavna cerkev proti nji najuspešnejše hujskala. Imela je tudi vzrok za to, ker je bila ob vse. Sedanja pravoslavna cerkev v Sovjetski uniji ni več bogataška in njeni popi se sedaj lahko ravnajo po Kristovih naukih, ne pa jih samo oznanjujejo v slepilo, kakor so jih pod carjem.
Titova vojna misija v Londonu, ki ji načeljuje major-general
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
bno olje, ki smo ga ji pred nekaj tedni ustavili. In diktator Franco je s svojim režimom spet na trdnem. Nada španskih republikancev, da ga bomo vrgli, se je izjalovila.
Smešiti kralje je v Angliji še vedno "pregrešno". Londonski Evening Standard, ki ga izdaja milijonar in član vlade lord Beaverbrook. je priobčil kartun, na katerem se potikata na nekem oglu grški in jugoslovanski kralj s fračami, italijanski pa stoji s kovčegom v rokah, kot da premišljuje, kam neki bi šel. Konservativni poslanec Alfred Knox je tisti kartun v parlamentu zelo grajal, češ, da predstavlja omenjene vladarje v pozah "gangsterjev", kar morali med zavezniki ne more koristiti, pač pa se s takimi karikaturami pomaga Hitlerju. Vzlic temu pa je tisti kartunist s svojo satiro položaj teh treh kraljev prav dobro zadel.
Narodni glasnik se hvali, da gre priznanje za sestavo nove italijanske vlade komunistom. Seveda. O tem ni v svetovni javnosti nobenega spora. Način sestave pa je malokoga zadovoljil. Bržkone se tudi komunistični ministri ne bodo počutili v družbi s kraljem Emanuelom, kron-princom Umbertom in Badogli-jem tako "kakor doma".
99
Naročnin« s« Zdrui.ne dri«t« (isven Ckkaga) in Kanado $6.00 na lato; $3.00 ma pol lataj $1.ft0 sa čatri lela; ta Ckicafo in Cicero $7.SO sa calo lato; $3.75 sa pol lata) sa inosamitvo $0.00.
Naslov za list in tajništvo je:
20.17 Ko« Lanndale Aveniie Chieago 2X Illinois
Skoda, ker se grafterjev povsod tako ne omenja
•Zupan mesta Cheyenne v Wyomingu in trije drugi mestni odborniki, so bili obsojeni od sedem do deset let zaporne kazni, ker so prejemali podkupnine.
Bile so sicer neznatne in dajala jim jih je neka lastnica svoje kavarne "za protekcijo".
Ako bi uradnike, ki prejemajo podkupnine, sodili v ostalih mestih tako strogo kakor so obsodili omenjene tri v glavnem mestu države Wyoming, bi bile Je če hipoma premajhne In ustanoviti bi bilo treba zanje velike koncentracijske kempe..
ležišč za 50 odstotkov.	- iz gostilne. ^Vprašal sem ga, od
Poleg tega izvaža Švedska les, kje je doma, in ml pove, da it celulozo in papir. Celotna dome- Prekmurja. Toda glede koledar-njena izmenjava blaga po izme- ja sem slabo naletel. Fant je bil njevalnem sporazumu od dne glavo višji od mene in navdušen 10. januarja 1944 je vredna 900 za boj. Preklel je vse socialiste mili jonov mark in predstavlja j in vse kar počno. "Poberi se, ali
pa te vržem ven," mi je pretil.
V drugem kotu se je v tem momentu dogodil tepež. Pokojni Andrew Ferkul je nekoga zbil do krvi. Ne vem, čemu sta se
ONI MUKAJO SKOZI NADČLOVEŠKE NAPORE. Vse, kar priča kujejo od nas, da jim pomagamo vojno čimprej končati.
Nevtralnost Švedske na težki preizkušnji
Angleška in ameriška vlada Švedska sodelovala, ne da bi trsta v minulih tednih zelo pritis- pela pod sabotažo kakor so dru-nile na vse tiste dežele, ki pod
označbo nevtralnosti trgujejo s Hitlerjem in ga zalagajo z vojnim materijalom.
Ena izmed njih je Švedska. Ko je Hitler porazil Francijo in potem osvojil velik del Sovjetske Rusije in dobil popolno kontrolo nad Balitiškim morjem, ni Švedski kazalo drugega kot pošiljati vse kar ima Nemčiji pod znamko nevtralnosti, ali pa bi jo Hitler okupiral, kakor je Dansko in Norvežko, čeprav sta bili nevtralni.
Švedska ima za nemški življenjski prostor veliko važnost vsled svoje železne rude, jekla, lesa itd. Vse to je švedska vlada pošiljala Nemčiji skozi ves čas vojne raj še kot da sc bi prepustila invaziji.
London in VVashington sta se končno opogumila in povedala Švedski, da se ji Nemčije sedaj ni več bati, torej naj jo preneha zalagati. V Stockholmu pravijo, da so na Nemčijo navezani za uvoz premoga in mnogih drugih potrebščin, torej ne morejo ugoditi zahtevam angleške in ameriške vlade. Vmes je Moskva, ki je izposlovala to intervencijo.
Zurnalist Donald Bell, upo-slen pri časniški agenciji ONA, je napisal o problemu Švedske, njene nevtralnosti in njene materija! ne pomoči Nemčiji sledeči članek:
Nevtralna Švedska je natanko v sredi dvostranske živčne vojne, take kakršne je še ni bilo od početka psihološkega bojevanja y velikem obsegu tik predno so se začeli prvi streli leti 1939.
Neposredni vzrok so .jeklena krogljična ležišča. Švedska jih izdeluje in prodaja v velikih množinah Nemčiji, kar je Nemcem vojni napor nemalo olajšalo.
Velika Britanija in Zed. države, kakor tudi Rusija, hočejo, da Švedska preneha prodajati krog-ljična ležišča Nemcem, Nemci pa seveda hočejo, da sc prodaja nadaljuje.
Zavezniki nočejo groziti Švedski s silo, pač pa to delajo Nemci, ki poskušalo z bojevitimi gestami pripraviti Švede do naklonjenosti. Nemški gibi resnično menijo, da naj Sveaska ali nadaljuje kupčevati z Nemčijo, ali pa si bo Nemčija vzela s silo česar ne more dobiti več na podlagi sporazuma.
Švedska resno želi, da bi ostala nevtralna. A dežela, ki je v taki geografski poziciji kakor Je Švedska, nc more biti popolnoma nevtralna.
V prvih letih vojne sc je Švedska morala vdati nemškemu pritisku. Dovolila je celo prevoz nemških M in munlcije na.^or-vežko in JFinsko. Poleg tega je njeno naravno in , Industrijsko bogastvo bilo vključeno v nemški vojni aparat To je bila cena, ki ip je morala Svedkka plačati zato, da ni bil« okupirana kakor Danska in Nocvežka.
Po drugi strani pa Je bilo zelo prikladno za Hituerja, da je
ge države in ne da bi morala uporabljati svoje čete za zased-ne namene in ukrotitev nenaklonjenega prebivalstva.
dobršen doprinos k vojnemu na poru blokirane Nemčije.
Ker je sedaj zelo malo verjetno, da bi Nemčija napadla Švedsko, se Angliji in Ameriki zdi prav, da izvršita nekoliko priti-! sprla, menda vsled žensk. A roška nanjo. Švedi imajo dobro o- jak iz Prekmurja se ni brigal za premljeno in izvrstno izvežbano ! tisti špetir in kar v naprej silil armado, nekaj tisoč mož in Nemci ne morejo imeti namena, da bi postali še Švedi njihovi sovražniki.
Toda vzlic temu skušajo narediti vtis, da nameravajo zasesti Švedsko. Zato so nedavno poslali 25,000 zameljevidov srednje Švedske nemškim četam na Norvežko. Lahko bi jih bili poslali na Norvežko naravnost skozi Dansko. Poslali pa so jih rajše skozi Švedsko, zato*da so Šved ski carinarji lahko odkrili to 44nevarnost" za svojo deželo.
Učinek je bil tak, kakršnega so pričakovali. Bilo je natanko takrat, ko je Cordell Hull pozval nevtralce, naj nehajo podpirati naše sovražnike. Švedsko ljudstvo je čutilo, da bi prišlo do in-varije, h' njihmrn vltufo MStl^' gla zavezniškim zahtevam.
Bojazni so postale še bolj izrazite, ko se je v Stockholmu pojavil Paul Schmidt, zastopnik nemškega zunanjega ministrstva, ki je svaril Švede pred nemškim maščevanjem.
In seveda švedski strah je po-
Sele po nemških porazih v Rusiji in po anglo-ameriških ofen- stal se večji, ko so se spustili na
zivah v Sredozemlju si je S ved ska vlada upala prepovedati prevoz nemških čet in municije skozi svoje kraje. Sele takrat so se Švedi zavedli zavezniških pre-tenj, tako med vojno, kot med povojno dobo.
Vsa Švedska pripozna, da je njena svoboda odvisna od zavezniške zmage. Seveda, rajše bi doživela anglo-ameriško zmago nego rusko. Ne samo zato, ker je malo kraljestvo v strahu pred komunizmom, ampak ker je bila caristična Rusija stoletja Švedski zgodovinska sovražnica.
Toda če bi Finska ostala neodvisna sila, kekoršnekoli bi bile njene meje, bi bila tista, ki bi strla pretečo nemško nadvlado. Prejšnji zunanji minister Ri-hard Sandler je ^ekel: "Finsko moramo razumeti, simpatizirati z Norvežko."
Toda Švedi ne marajo dopri-našati žrtev za zavezniško stvar. Njihova nevtralnost se jim je izvrstno obnesla. Nezaposlenosti ne poznajo že skozi mnogo let. Celo begunci jim niso v breme. Na Švedsko je prišlo 47,000 vojnih beguncev in sicer 23,000 Norvežanov, 14,000 Dancev, 2,-000 estonskih Švedov, 1,500 Estoncev, 1.000 Poljakov, 5000 Nemcev, Avstrijcev in Cehov, 1,500 Rusov, Ogrov in Francozov. Toda vsi ti begunci so se izkazali kot dobiček in ne kot breme. Vsi imajo službe in brez njih bi bilo pomanjkanje delovnih sil mnogo večje. Z ozirom na zemljepisno lego' je Švedska sprejela razmeroma majhno število beguncev.
Ko je marca meseca ameriška vlada prosila Švedsko, da bi pomagala pri evatcuaciji židovskih beguncev iz Rumunije in pristanišč ob Črnem morju v Palestino, je švedska vlada to zavrnila, češ, da potrebuje vse ladje za domdčo uporabo. Znova, švedsko ljudstvo je s čustvi na strani zatirancev, toda nima namena, da bi doprineslo najmanjšo žrtev.
Res je. da je bila prodaja želela tn krogljičnih ležišč Nerrtči-ji lansko leto omejena Toda vzrok ni bil, da bi Švedi imeli na men pomagati zaveznikom. Švedska ima izmenjevalno trgovsko pogodbo z Nemčijo in Nemci niso v stanju, da bi izvažali na Švedsko zadosti blaga. Leta 1941 je Nemčija obljubila 5,700,000 ton premoga, dala pa ga je samo 3.800,000 Zato je nemška, industrija dobila manj švedskega železnega materijala Švedska potrebuje, najbolj premog. Pred vojno je uvažala 47 odstotkov premoga iz Anglije, ostalega iz Nemčije. Odkar Nemci he pošiljajo zadosti premoga. je Švedska znižala izvoz železne'rude od ~ 10.000.000 ton na 7.0(to,t>00 in izvoz fcrogljičnih
Dp.nsko nemški infanteristi in padalci. Toda najboljše informirani Švedi pa te slabo prikrite grožnje z invazijo ne jemljejo resno. Ravno tako je ne jemljejo resno zavezniki, ki vidijo v njej samo korak proti bližnji drugi fronti.
STARI PIČMAN UMRL
C hirajo, III. — Upravnik Proletarca pokojni Frank Savs mi je decembra 1914 rekel, da ker sem iz 44westa" — prišel sem namreč nekaj tednov prej v to mesto iz Montane — morda imam dovolj korajže iti s koledarji v soseščino cerkve sv. Štefana — ali kakor pravijo tej naselbini nekateri rojaki sedaj — v "staro Avstrijo".
Vzel sem zavoj Ameriškega družinskega koledarja, bil je prvi letnik, ter odšel na božični dan k tamošnjim rojakom. Nekatere sem obiskal od "hiše do hiše", a prodal sem samo dva izvoda. One dni je bil boj proti vsemu, kar je dišalo po socializmu in SNPJ silno hud in veliko vernih ljudi je bilo sfanatizira-nih radi tega.
Ker mi ni šlo po sreči v stanovanjih. so mi pri neki družini svetovali, da naj grem v "Martinov salun". To je bilo na 22. cesti in Lincoln Ave. Obe ulici imata sedaj drugačni imeni. Ravnal sem se po nasvetu. Ko vstopim, vidim množico ljudi. Martin Nemanič je bil popularen gostilničar in njegov salun je bil samo pol bloka od cerkve. "Tu bom koledarje zlahka prodal," sem si mislil. Lotil sem se najprvo rojaka, ki se mi je zdel simpatičen, toda poznalo se mu je že, da od maše, čeprav je bilo že pozno popoldne, ni bil še nič
vame. Rojak Šinkovec, ki je tudi že umrl, je salunarju Martinu nekaj pošepetal. Martin je jezno gledal Ferkula in nato mene, češ nikar ne nadleguj ljudi! Pozneje sva se seznanila in je bil klubu št. 1 in Proletarcu velikokrat na uslugo.
Visoki rojak iz Prekmurja je še godrnjal, da tu ni prostor prodajati socialistične knjige in ker je postal presurov, je pristopil k meni drug rojak, me potipal po rokah od ramen navzdol, mi eno precej zavil, in vprašal, "kaj pa si ti? Gorenjec?" Kar tako sem mu pritrdil. Rojak iz Prekmurja je utihnil. "Ali veš, kdo je John Pichman? In če jaz ne zadostujem, pokličem sinove!"
Tako sem v miru prodal vse koledarje in še zmanjkalo mi jih je. Samo zato, ker me je vzel v zaščito John Pičman, V veri, da varuje "Gorenjca". Od tedaj sem se v "staro Avstrijo" stalno vračal in Proletarca smo v nji zelo razširili. Slabo pa je nam spet začelo iti, ko so faro prevzeli župniku Antonu Sojarju frančiškani.
Stari John Pičman je trdil, da nima nič proti socialistom, potem, ko je izvedel, kdo sem, ampak zameri pa socialistom zato, ker so proti župniku Sojarju. So-jarja pa je imel rad radi tega, ker je, kakor on, bil vedno pripravljen prebiti večer v veseli družbi. In vrh tega je bil pokojni Sojar zares Gorenjec, čeprav le iz Šiške doma.
John Pičman je umrl 4. maja. star 78 let. V Ameriki je bil 55 let. V Chicagu 40. prej pa večinoma v zapadnih državah, kjer je delal v topilnicah in kovinskih rudnikih. Doma je bil iz Nakla nad Kranjem, ali kakor pravi pesem " iz Naklna".
Bil je član samostojnega društva "Zarje'| in pa "Zvona" ABC.
Zapušča pet sinov. Trije — Ciril, Frank in Lovrenc — so naročniki Proletarca.
Vzgajal jih je za pogum. "Nikogar se bati," jih je učil in tudi vežbal v tem smislu. Zato pa so se mnogi bali njih in oče je bil ponosen nanje.
Ko je vsled starosti onemogel, so vzajemno skrbeli zanj. Vsi imajo dobre službe, kar ga je zelo radostilo. Mati jim je umrla pred 25. leti.
Toliko o možu, ki mi je dal ne-vedoma pomoč v agitaciji med rojaki v "stari Avstriji"', ko sem prvič prišel mednje. —c.
Zamorci postajajo "enakopravni"
Univerza St. Louis v Missou-riju je sprejela prvič v svoji zgodovini nedavno tudi pet zamorcev med študente.
Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca.
Ali ima kdo starokrajsko koso, kratko, s kosiščem vred, novo ali.staro, ki jo ima odveč in bi mi jo prodal?
Pišite na:
M. J. READING
RANCHO LOS AMOLES, SANTA YNEZ, CALIF.
aer:
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING C0.1
Tal. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL.
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL.
Vprušalne pole
Pred dvema tednoma smo poslali iz SANSovega urada vsem tajnikom podružnic vprašal no polo in pojasnilno pismo, v katerem smo zaprosili tajnike za kooperacijo pri izpolnitvi odgovorov na vprašanja in eim hitrejšo dostavitev v naš urad. Cemu smo poslali te pole? Služile bodo uradu pri izdelavi načrta za reprezentacijo ali zastopstvo na bodoči konvenciji SANSa. Podružnice se zelo razlikujejo po velikosti, po prispevkih, po številu aktivnih članov ali včlanjenih prispevajočih društev, po načinu poslovanja in delovanja, vsled tega vse niso upravičene do enakega zastopstva. Sestaviti je treba neko določno merilo, ki bo služilo za podlago števila delegatov. Točni in pravilni podatki, ki jih bomo dobili v odgovorih na vprašalni poli, nam bodo mnogo pripomogli, da se sestavi enakopraven, pravičen in pravilen načrt. Apeliramo zlasti na one podružnice, ki še niso vrnile izpolnjenih pol, da to storijo čim preje.
Vprašanje stroškov
Koliko delegatov bo štela prva konvencija SANSa, je odvisno od načrta, ki ga bo sestavil glavni urad in katerega ima odobriti celokupni izvršni odbor. Domneva pa se in možnost je. da bo navzočih do 150 delegatov. Ce bi se vsem tem in SANSovim odbornikom plačali vozni stroški in dnevnice iz SANSove blagajne, bi slednja pač ne bila porabljena za politično gibanje v prid našega naroda v stari domovini, zakar so naši zavedni rojaki prispevali ves ta denar. Radi tega je eksekutiva na svoji seji 12. aprila zaključila, da bodo delegati upravičena le do rednih dnevnic, ne pa do voznih stroškov. Za vozne stroške bodo morale poskrbeti poaružnice same. Važno in potrebno je torej, da podružnice takoj podvzamejo potrebne korake in zbirajo sredstva izključno v namen konvenčnih stroškov.
ZOJSA
Izvršni odbor Združenega odbora južnoslovanskih Amerikan-cev, označevan zadnje čase ZOJSA. je imel izredno sejo v New Yorku 25. aprila. V glavnem se je reševala zadeva odborovega predsednika Louisa Adamiča, kateremu je zdravnik zapovedal prenehati z vsako aktivnostjo za dva ali tri mesece ali pa naj trpi posledice. Vsled opasnega položaja je Adamič sklenil začasno odložiti pretežavno pozicijo delovnega predsednika. Odbor je z obžalovanjem sprejel njegovo izjavo. Zavedal se je velikega dela, ki ga je Adamič kot predsednik izvršil v prid osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji ter da bo njegova dinamična aktivnost, dasi le začasno, zelo pogrešana. Zavedal pa se je tudi potrebe dobrega od-počitka in prvovrstne zdravniške oskrbe, katero Adamči nujno potrebuje. Mesto začasnega delovnega predsednika je zavzel Zlatko Balokovič. SANS sta na tej seji zastopala drugi podpredsednik Janko Rogelj in izvršni tajnik Mirko Kuhel, ki je nadomeščal predsednika Kristana.
Domišljija?
Gospodje, ki so s tako slastjo nasedli Hitlerjevi razdvojevalni propagandi "v korist naroda'* ln ki jo sedaj pomagajo širiti po Ameriki via New York (brez }x>dpisa ali obratnega naslova), tudi ostro protestirajo proti "predrznosti g. Kuhlja, da jte v SANSovem imenu razglasil Slovensko ljudsko stranko za peto kolono nemškega Drang nach Osten ..Čudno, da niso predrznosti očitali tudi Josipu Vidmarju, predsedniku Slovenske osvobodilne fronte, ko je dejal 27. aprila 1943: , .
"Jasno pa vam mora biti, da nikakor in pod nobenim pogojem ni marala (Osvobodilna fronta i in ni smela sprejeti v svoje vrste strank, ki so se v jugoslovanski preteklosti osramotile in omadeževale s prodajanjem slovenskih narodnih interesov vladajoči beograjski čfcrši-ji, ali ki so celo Svoji čaršiji in svojim interesom na ljudo podpirali peto kolono na naši zemlji ali celo sami bili peta kolona za naše okupatorje. V ti dve sramotno zaznamovani skupini ne-
sprejemljivih je Osvobodilna j fronta utemeljeno štela vodstvi I obeh dotedaj vodilnih političnih strank, ki sta bili iz Osvobodil-1 ne fronte v naprej in neprcklic-no izključeni... Ti ljudje in njihovi hlapci in zaslepljene! danes niso z nami, marveč proti nam 1 ... Kdo so ti ljudje? Prejeli so denar, podporo in orožje od okupatorja, to se pravi od smrtnih j sovražnikov našega naroda. Pla-j čani izdajalci so."
Do okupacije sta bili vodilni stranki v Sloveniji SLS in JNS, kojih glasilo je bil ljubljanski Slovenec. V svoji številki od 6. novembra 1940 pa čitamo v Slovencu to-le: "Fašizem je prišel kot protirevolucija z vsemi tistimi pojavi, ki so specifična stvar italijanskega temperamenta. Kadar presojamo fašizem, je treba prav to imeti pred očmi... Mussolini se je pokazal kot človek izrednih državniških sposobnosti. prepričevalne zgovornosti in kot politik neverjetno dobrega instinkta za ono, kar je vsakokrat duhovnetfa in oolitič-nega viselo v zraku ... Fašizem te stopi) v 19. leto svojega obstoja. Ustvaril je velike in dobre stvari, ustvaril je mnogo koristnega ter zaslužil priznanje vsa kega objektivnega motrilca. Naj bi ob svojem višku ustvaril tudi mirno in zadovoljivo Italijo, ki bo na znotraj in na zunaj vsem pravična!"
Pet mesecev kasneje so italijanski fašisti kazali vrline svojega političnega prepričanja v Ljubljani, ko je Slovenčev urednik že pobegnil, da v tujini kuje načrte za povratek voditeljev stranke, čije glasilo je dajalo priznanje fašizmu!	•
Razume se, da je b AN Sov izvršni tajnik kriv pisanja v Slovencu pred tremi leti in pol! Sio!
Propaganda proti SANSu in osvobodilnemu gibanju prihaja od ljudi, ki neprenehoma pridigajo "nepristranost", češ, narod doma si naj sam uredi svoje zadeve. Mislijo pa drugače: Zadeve doma bomo uredili mi—po starem načinu!
Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik.
nih. ljudskih krogov v enotnost. ! Nekega dne ga je prišla obis-Upor je bil zadušen s pomočjo kati v zoologični vrt mati, in Sin kralju zvestih mož, a nekateri, ji je molče predstavljal, kako ki pravijo, da vsled silno stroge imenitno mu gre v vlogi gorile, cenzure ne smejo poročati prave Ko je skočil na trapezo in se po-resnice, pa namigujejo, da je bil gnal sem in tja, je po nesreči od-zadušen s sodelovanjem angle- letel v sosednjo kletko, kjer so ške mornarice. V Londonu priznavajo le, da so bile angleške ladje zraven, a v boj pa se niso umešale.
Boj v vseli teh deželah je torej ne samit proti vi ta njemu sovražniku, ampak prav tako tudi proti domači reakciji, ki živi od izkoriščanja mase. Ona hoče po vojni tak mir, da si jo lahko spet nemoteno podjarmi.
Stric Sam ima v službi blizu tri milijone ljudi
Iz )>oročila delavskega depart-menta in Civil Service komisije je razvidno, da je na plačilni listi zvezne vlade že 2,797,000 ljudi, izmed teh 312.000 v Wash-ingtonu.
V času svetovne vojne je delalo v glavnem mestu največ 115.000 vladnih uslužbencev. Iz te primerjave je razvidno, kako ogromno je narasla plačilna lista zvezne vlade. Izmed njenih uslužbencev v VVashingtonu jih je po zatrdilih kongresnikov najmanj 25.000 takih* ki bi morali biti v vojni službi, pa jim je vpoklic vanjo odložen, ker o-pravljajo važne uradne in tehnične službe. Pravijo, da bi jih bilo težko, ali pa sploh nemogoče nadomestiti z drugimi, ker enako sposobnih ni lahko dobiti. Saj tako je nedavno trdil tajnik notranjih zadev Harold Ickes.
bili levi.
Mati se je smrtno prestrašila, in čeprav je videla, da mu noben izmed levov nič ni storil, je vseeno vpila na pomoč*.
Pa je pristopil en lev k ograji in jI rekel: "Nikar ne vpij! S kričanjem nas boš vse skupaj izdala."
V AGITACIJ SKI NAMI N naročite po več izvodov Proletarca skupaj za razdelitev na sejah, shodih in kjer že je priložnost. Pošljemo |ib po zelo znižani ceni. rišite t\ pojasnila upravništvu.
ZAVEZNIKI DOBILI PODPORE V BLAGU NAD 30 MILIJARD
(Nadaljevanje s 1. strani.)
narju so jim dale nad $854.000,-000 za razne konstrukcije v njih v pospešen je vojne produkcije pa potrošile poldrugo milijardo dolarjev.
Potrebščin v drugih deželah je ameriška vlada nakupila do 1. aprila za nad štiri milijarde, razni upravni stroški so znašali nad milijardo 600 milijonov in ostali milijoni se nanašajo na manjše potroške.
Zahteve za znižanje vojnih dajatev
Nedvomno so bile posebno Velika Britanija, Rusija in Kitajska zmožne vojno uspešno nadaljevati veliko s pomočjo potrebščin. ki so jih dobivale in jih še prejemajo iz "ameriškega arzenala demokracije".
Toda velika skupina politikov v tej deželi deluje, da naj z lend-leasnimi prispevki če že ne prenehamo, jih pa saj omejimo in s tem dežele primoramo, naj same boljše skrbe za opremo svojih armad in s tem za vztrajanje v vojni. Resnica je, da so vse v vojno zapletene dežele, ki so zares v nji (ne samo po imenu kot n. pr. Liberija, ali pa večina dežel v latinski Ameriki), prispevale razmerno veliko več ma-terijalno in s krvjo, kakor pa ml. Posebno pa Sovjetska unija, ki je na bojiščih doprinesla dose-daj večje žrtve kakor pa vse ostale zavezniške dežele skupaj.
PKI/.OR IZ ULICE V HELSINKIH na Finskem. To mesto prete sovjetski bombniki popolnoma poru-»iti, ako sa Finska ne umakne is vojne
Anekdota iz Belgije 3 "živalih'
i/
TRI 'ZAMEJNE" VLADE TRAJNO V KRIZAH IN SPORIH
Rumunija drago plačuje svojo zmoto
Dokler je Nemčija zmagovala, je šlo Rumuniji zelo dobro. A sedaj je v njenih mejah že rdeča armada in pa angleški ter ameriški letalci se oglašajo v nji. Radio Bukarešta je oznanil, da je bilo v enem napadu na to mesto skoro 4,000 oseb ubitih in 3,000 ranjenih.
Ako ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla, prosimo, #b novite jo čimprej!
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vjetsko* sta dobila v Chicagu., nadaljevala preko Kanade. Ala-ske in Sibirije in se izkrcala na vzletališču v Moskvi, kjer so ju sprejeli uradniki sovjet. vlade.
Naravno, da jima je dala dovoljenje za to pot ameriška vlada. ker brez njega ne more nihče iz dežele. Mnogi nasprotniki med ameriškimi Poljaki, pa tudi v katoliški politični organizaciji CWC, menijo, da jima oi državni department ne smel izdati potnega lista. Ker je to storil, je napravil po mnenju teh kritikov za demokratsko stranko v prihodnjih volitvah mnogo poljskih glasov.
Stalin "naklonjen Poljski in cerkvi"
Po intervjuvu s Stalinom je bil največ citiran Rev. Orlemanski, ki je Poljakom na Poljskem po radiu in ameriškim pa brzojavno sporočil, da sta Stalin in Molotov velika moža in da je Stalin iskren prijatelj poljskega naroda. On želi močno, svobodno Poljsko in v taki poljski bo imela po zatrdilu Rev. Orieman-skija katoliška cerkev na Poljskem popolno svobodo.
Iz tega je sklepati, da je sovjetska vlada povabila tega duhovnika v Moskvo zato, da mu Stalin osebno zagotovi, kako neupravičen je boj poljske katoliške hierarhije proti Rusiji, ker katoliški cerkvi na Poljskem ne preti od Sovjetske unije nikakršna nevarnost.
Včasi se iz Moskve seveda ni govorilo tako.
Rev. Orlemanski pravi, da je v tem dobil od maršala Stalina definitivna zagotovila Ko se vrne, jih bo poljskim in drugim katoličanom v Zed. državah osebno sporočil.
Enako se je izrabil o varnosti katoliške cerkve na Poljskem Leopold Braun, ki je že dolgo edini katoliški duhovnik v Moskvi. Na kritičarje v Ameriki, ki so napadli Rev. Orlemanskija, je apeliral, naj počakajo, da jim pove, kaj je izvedel, pa bodo videli, da nimajo vzroka za kritike.
Poljska dobi novo vlado
Vsekakor je bila .poteza sovjetske vlade s povabilom teh dveh ameriških Poljakov v Moskvo dobro zamišljena in v propagandnem oziru na poljsko reakcijo tu in v Angliji in na za-mejno vlado v Londonu velik
Časnikar Bascom N. Timmons je nekje iztaknil sledečo anekdoto na račun Hitlerja:
Neko družino v Belgiji je skrbelo, kako pomagati sinu pobeg-
Stalin poudarja, da mu je za močno. demokratično Poljsko — močiia pa more biti po tej vojni le v zavezništvu s Sovjctko unijo.
Zame j no vlado v Londonu smatra Moskva za nedovzetno takemu prijateljskemu sporazumu in zvezi, zato jo ignorira čeprav se angfe&ka in ameriška vlada zelo prizadevati, da bi prišlo do sprijaznjenja med njima.
Moskva zahteva odločujočo vlogo
Kadar bo Poljska osvobojena, bodo dobili pod zaščito rdeče armade besedo v nji tisti Poljaki, ki se sedaj bore v poljskih oddelkih rdeče armade, člani poljskega osvobodilnega odbora v Moskvi, [n pa taki Poljaki na Poljskem, ki so za sodelovanje z Rusijo v duhu trajnega sporazuma. *
Poljska hierarhija v Ameriki dokazuje, da ima Rusija na Poljskem samo zle namene. Vzeti ji hoče veliko teritorija, ostalo pa "pokomunistiti" po krvavih metodah boljševiške revolucije.
Kakšn< politiko misli voditi Rusija na Poljskem z ozirom na njene socialne probleme, javno ni Še znano. Vemo pa, da je poljski narod potreben dalekosežnih sprememb v narodnem gospodarstvu — takih namreč, ki bodo narodu v celoti v korist, ne pa staremu posedujočemu sloju. Do te revolucije na Poljskem pride, pa če se bi Rusija kaj umešavala ali ne. ker jo bodo Poljaki sami izvedli.
Tudi Peter in George v stiski
Poleg poljske zamejne vlade povzročata Londonu in Wash-ingtonu velik glavobol tudi vlada jugoslovanskega Petra in grškega kralja Jurija
Iž dosedanjih znamenj bi bilo soditi, r da se Churchill za kralja Petra več ne poteguje kakor se je, dasi Petrov režim deluje še vedno pod angleško zaščito in jugoslovanski denar more dvi gati in trošiti le ker mu to dovoljujeta angleška in ameriška vlada.
A morda nastane tudi v tem sprememba. Banka v Braziliji, v kateri je na ime Jugoslavije vloženih okrog 9 milijonov dolarjev, je nedavno Petrovi Vladi sporočila, da ji po naročilu brazilske vlade omenjene vsote ne sme izplačati.
Nedavno je prišla v London tudi Titova vojaška misija, kar Petrovim ministrom ne obeta kaj posebno prida bodočnosti.
znati in sodelovati z njim, dokler ne dobi ves narod priliko glasovati, da-li ga mara ali ne. Njegovi glavni nasprotniki so
partizanski oddelki, ki jih kra-, ... .....	, „
IJevi pristaši oglašajo za komu- '1'11''e.bU »*'Zvan v„sluf° niste, a v resnici nima kralj nemških okupatorjev Fantov
George med maso nobenih za- stnc- kl )C b" «W««lJ zver.-
slomb To je pokazal tudi nedav- n>aka- mu ^"'T " " ' ~—	1 ge. Ena izmed goril je nam po-
ginila," je dejal. "Oblekli te bo-
udarec,
Očividno je, da Rusija ne bo '	še za grškega kralja
več dopustila sebi sovražne Polj- j Kar pa se tiče Grčije, je Chur-ske„ kakršna je bila od njene chill nedavno spet izjavil, da ustanovitve pa do te Vojne Zato morajo Grki svojega kralja prl-
ni upor na grških vojnih in drugih ladjah, v katerem je moštvo zahtevalo njegov odstop in združenje vseh grških demokratič-
mo v njeno kožo. Telovadec si dober, plezati znaš. pa bo šlo." Tako se jfc z^idilo.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-faren, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ipravmstvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacijo. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega" slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasile Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
Joseph Snoy tu
SODELUJTE V KAMPANJ I ZA
TISOČ
NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom HAZNO, pa Proglas neodvisnosti. Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo.
Cena knjižici j« umo 50 centov • pcitnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarno Proletarca
23»! S. Lawndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
CALIFORNIA.
Fontana: John Pečnik. Oaklanch Anton Tomšit. Lo« Angele«: Frank Novak. San Francitco: A. Lcksan.
COLORADO.
Cretird Butte: Ant. Slobodnik. Puakloi Ludvijf Yoxey. Wal*enb«rg in okolica! Kdward Tomšič.
ILLINOIS.
Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Ohlak. Chas. Po^orelcc, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauchar. La Sallo in okolicat Anton Udovich
Leo Zevnik. Springfield: Joseph Ovca in John
G o nka k. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martin Jud nich.
INDI ANA.
Indianapolis: Mary Stroj.
KANSA3. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. We«t Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Delroil-Dearbornt John Zomik, Leo Junko Si\, Joseph »ilarich in John Plachtar.
MINNESOTA. x
Buklt Max Mart«.
Ckuholir: Frank Klun.
Daluth John Kobi.
El>. John Teran in Jacob Kunstrlj.
Hihtring: Frank Pipan.
MISSOURI St. Lovi*: John Hpillcr.
MONTANA. '
Butte: Anton Zugcl.
Eait Helena t Joseph Mihelirh.
Red Lodge« K. firinoinik.
NFW JERSEY.
Elitabath: Amalia Oblak.
NEW YORK,
Gowanda. James Dekleva.
OHIO.
Akron • Kenmore . Barbertom Mike
• Kopač h in Malt Mdčnik.
Bridgeport in okolica
John Vilei. Cleveland: John Krcbel in Anton
Jankovich. Fairport Harbor: I/ovrenc ltajc. Girard: John Kositi in Andrew Kr-Vina.
Li»bon-Power Point: Jacob Bergant Piney Fork: Frank ZavršniK. Powhatan Point, O.: John Guzel. Warren: Joseph Jež.
PENNSYLVANI A.
Aliquippa: Ueo. Smrekar. Avella: Frank Brcgar. Rurgett ttow n Slovan : Joseph Krniel. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonftburg-Strabane: John Terčelj
in Marko Tekavc. Colegrove: Tony Sto|*ir. Export: Jos. Britz. Fore»t Ciljri Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Mer mini«: Anton Zornik. Imperial: Frank Aug'ištin. Joknstown in okolica: Andrea Vi« drfch, John Langeiholc, Ilija Bu-balo in Frank Cvetan. Latrobe: John !n Mary Fradcl. llouston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Meadowlanda: Martin Baje. Park Hill • Conemaugbt Frank i*od-
sharon: Joseph Cvelhar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Aineriftki družinski koledar in Maj-1 ski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminia, za Cambria in Sonierset okraj pa Frank Cvetan, John«town.
WASHINGTOW.
Seattle: Lucas Deheljak.
W£ST VIRGINIA.
F. I m Grove: Frank Kosem. Slar City: I*wrencf Selak. Thoma*« Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
MiUaukee in We»t Alli«: Louis Barbar ic h. Shebojrgan: Frank Stih. Willard: Mike Krultz in Matt Mal-
nar.
WYOMiNG.
Kemmerer in okolicat Anton Tratnik
in John II. Krtisaik. Ročk Springtt John Jereb.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES; 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan
. ..............
PRISTOPAJTE K
: SLOVENSKI NARODNI < ► PODPORNI JEDNOTI <
•
» St«
NAROČITE SI DNEVNIK ;
99
■a calo leto $6 00. pol leta $3 00
Ustanavljajte nava društva. Deset članov <lc) je traba za novo dru&tvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
iwM<MMIHHMIHMH
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Street
Tal. Crawford Ž2I2
OFFICE HOURS:
1:30 lo 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 0:30 P. M.
(Except Wcd., Sat. and Sun.)
Rn. 2210 Sa. Ridgeway Ave. Tal. Crawford 0440 If no an«wer — Cftl Au.tin 5700
'♦IHMMMMIMMtlMM»
! BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA. ......................
A Yugosluv Weekly Devoted to thc
Intcrest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATl V E
COM fllON W E ALTH
NO. 1913.
PuklUheJ We*klr •» >301 S«. L«wod«le Am.
CHICAGO 23, ILL. Ma> 10, 1944.
VOL. XXXIX.
No Turning Bock
If thc United States can perform miracles ot produetion and provide millions more jobs during the war. who can say it is impoasible t« incrcase produetion and employment similarly in time of peace?
That is one of the nuestions CIO Pres. Philipp Murray has put to Congress.
tle pointeU out that the nuniher of Americans gainfu!ly emploved, incliiding the armed forces. \vas iucreased from 40.*) millions in IH:t» to .S7.4 millions In 1943. •
Steel produetion in thc same period incrcased from 52.799,000 net tons to 88.837.000 net tons; the number of militory planeš from 2,141 to 85,920; and merchant shlpping from 341,219 to 19,296,000 dead-u eight. tons.
For full eiuploymcnt after the war, it will la- neeessary tj provide johs for millions more than are employed novv, since returning aervice men as well as war workers will have to earn a livelihood.
.\lurray's proposal for a central administration to seek full produetion. full emplovment and full consumption. on a rlsing standard of living, suggests the machinery whereby govemment. labor, husiness und agriculture can vvork together in planned fashion for the achievenirnt ol these goals.
To turn back after this war to deflation, curtailed produetion and vvholeaale unemployment vvould be to lose the peace. The CIO points the way forvvard to the economy of plenty whose possibilities havo been demonstrgted by our vvar effort.—The CIO Nevvs
THE MARCH OF LABOR |IN THE W1ND
Franco Takes a Trick
N.
The Anglo-American agreement with Generalissimo Franco is a defeat for American policy, and it is no good pretending othervvise. We cut off oil shipments to Spain in January for the purpose of atopping Franco's shipments of tungsten ore to Hitler. The oil shipments are to be resumed and the tungsten shipments are not to be stopped.
Ali one can say is that Franco s defeat of our policy is not as bad as it might be. He has agreed to curtail tungsten shipments if not stop them. Even so, the aproved schedule (if Franco odheres to it) would give the Nazis a total of 580 tons for 1944. as compared with 800 tons received in 1843. If our invasion disrupt the schedule. so much the better. But that will be a victory for our military power and not for our diplomacy.
The State Department takes pains to make clear that we abandoned our demand for a tungsten embargo at the instance of the British. who are dependent on Spain for certain critical materials themselves. That does not make the agreement any easier to swallow. Wheter the motive be appeasement or necessity, it is humilating, while blovving up Hitler-ism's main office. to shake hands with the braneh respresentative.—The Chicago Sun,
M THE SHCRMAtf A*TI-1RU9T LAW K/AS 6€fO«r CGA&ieeS LAT € THC 19* cetrrotv, labor VVAS ASSoAf 0 THAT TU€ LAW P»p NOTAPPtVIDrr. t*T, 114 "IHC 0AHBURV HAT-te*s gase	ia) hit
»9CD'S tU€ as. SOPdiMl Coo*t RuUD -THAT ONOMS IHf Bovcarr suBjecr t? iue shčrmam antw*l>st law.
of-1943 ABolTT 5 Mlinom
»4 (
AHVfJ *Ji>tT \0 WOOK. Oti
r*e paamc*
imI-MI FACtO^V.
TO 0f Su*C 1>4AT	has-
aUH MAPe uNptft Mifl vOoai^k-COHDitlOH* UOOK loa THIS JfSkW LAM t c^Ptft 1Ut SWIAT«Aa|C.
Who is Going to Rule the World And For Whom ?
By RAVMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate
Who Will Run Socialized lndustry?
The other day, in speaking to a group of educated ladies and gentle-t men, we atacked the advocates of free enterprise" and urged the i Socialist alternative of a planned economy that would be socially owned and democratically operated.
VVhereupon a gentleman asked us the following question:
From THE NATION
Clifton's, a Lnfc Angeles Restau-rant, publishcs Food for Thot, a weekly bulletin ot jokes, poems, ariil bita of liomely philosophy. In a recent issue is a letter from a guest: "I have always likel Clifton s . . . but yesterday, while having luneh, tvvo Negroes ca me and sjt at my table. After that the food tasted likr savvdust. I like the Negro people but I refuse to eat or slep with them ... I vvill hereafter go to Schaher'a, vvhere they do not have Negroes ... VVateh out, Clifton'a." The management replied: "Frank-ly, we know of only one line of con-duct consistent vvilh our conscience and obligatMMis as a citizen. It is our duty to serve ali vvho enter our doors. . . If the >uin' so often predle ted is around the corner, then we prefer to be ruined."
The Industrial Worker, published by the remnants of the old I. W. W , defines fascism as "the leftist movement of the middle or soeially unproductive class." and goes on, ' Tlie Nation and the New Republic ipulp magazines financed by so-cially conscious' International fin-anciers) have always been the organs of this neo-fascism posing as 'advanced thinking' "
Surplus aeroplanes vvhich have i been used in War Training Service can be bought from the Defensc Plant Corporation through the Civil Aeronautics A u t h o r i t v . on a "vvhere is and as is" basis.
Trend? From a speech by Mon-signor Fulton J. Sheen, as reported in the Nevv York Times: "Every morning after low mass I pray for Joe Stalin and for Russia, as does i every Catholic priest in the vvorld."
In The Union Labor N^vvs of Santa Barbara the Southern Call-forma Edison Company advertises thus: ' Planning to fix up your vard
Trouble Ahead
Automobile,manufacturers, in Washington recently, want to manu-lacture 2,000,000 new cars the fir»t year after peace, and keep up this «ace for several years—until the market has been glutted with new cars
Tliis can inean only one thing—the auto manufacturers liave Uieir •yoa only on the billions of dollars saved up by Americans in war bonda ind they vvant that cash as last as they can get their hands on it.
They intend to work day and night, Saturdaps and Sundays. to get this inoney—and as soon as ali vvho vvant new cars have them, the automobile lndustry vvill fold up to a fifty per celit or less of working capacity.
Therein lies the tremendoua danger to tliis nation—the grasping ndustrialists knovving we have money in our banks, want it and they .vant it fast.
Unless some orderly system of rationing of dirrable goods is pro-/itled for after the vvar—and unless manufacturers are forbidden to «vork their plants more than 30 or 35 hours a week, vve face another errible depression vvithin a few years
The vvarning has l)een issued on mnny occasions, but has gone .tnhcedcd.
The laboring man, the organized vvorker, apparently vvill bc forced m take the buli by the horns and refuse to work more than 30 to 35 .lours a vveek if he is to survive.
Another thing vvhich auto manufacturers know, and vvhich the public has not yet learned, is that the first automobiles to be turned out in the post vvar era vvill be 1942 model cars—vvhich vvill seli at from 20 to 40 per cent more than the same cars sold for in 1941 and 1942.
Here is a vvarning vve vvant to repeat: Don't buy any durable goods for at least six months after the vvar! The prices vvill be higher at least that length of time, and you may get stuck vvith inferior merchandise
Wait until the nation has settled down to real peace time work, vvhen merchandise vvill be available through competition, and until you can aee for yourself J ust hovv the new economy vvorks—The Progressive Miner.
Do you believe there is enough ability in the govemment service after the vvar? You re right. mister,
General George Paten, vvho gain-ed unvvelcome farne some time ago by slapping some shell-shocked soldicrs, has novv slapped the adminis-tration promise — I almost write "pretense," although that might not have been fair—of a specified number of freedoms everywhere in the vvorld.
Speaking in London at the open-ing of a vvelcoming club for U. S soldiers. the General, like his Com-mander - In - Chief in the White House, let it be known that he, too, is convinced that this nation has "a rendezvous vvith destiny." Unfor-tunately for the General, hovvever, he vvas more specific than his Chief. He vvent the limit by stating his conviction that the destiny of the American and British people is to "rule the vvorld."
One can't be quite certain hovv many policy - making Americans share the General's vievvpoint. Hovvever. comments out of Wash-ington containing sueh adjeetives as * irresponsible," "unfortunate" and 1 nonsensical" leave no doubt that, vvhatever the opinions of vvise politicians may be on that point, no aspiring candidate vvould say vvhat the General has said.
There is recollection of a radio address in vvhich the late VVendell VVillkie thundered the predietion that "American democracy vvill rule the vvorld." This column com-mented upon that statement at the time to the effect that it vvas some-vvhat at variance vvith the ideals vvhich vivere being handed to the people as an excuse for hampering the aetivities of a guy by the name of Hitler vvith similar ambitions for German totalitarianism.
Hovvever, vvhether one agrees or disagrees vvith Willkie and Patton about vvho vvill do the ruling aftet the vvar is over, the fact stands ou< that somebody is going to do it.
It's pleasant to say that the peo ple vvill rule themselves. It's eas; to say that, because sueh a state ment requires no thinking vvhat ever. But can sueh a happy endin; come to the preaent vvorld-widc slaugther-
Let's be idealist«—and optimists Let's imagine.
Thc vvar is over. Germany and Japan have surrendered—uncondi tionally — like Italy already has done. The announcement is made that vve have vvon the vvar, the vic tors give three cheers. stand by vvhile the people of ali nations. In-cluding their ovvn. hold eleetions. and then go home. There will be no butting in by Britaln and America, .
Well, then vvhat? Wall( than the
ruling class of Ge^pvai^v vvill have forgotten ali about expansion and povver. Then they'U look at the map of Europe and say "ja vvohl*' vvith a resigned shrug of their shoulders.
And then the Japanese aristoc-racy vvill look aeross the narrovv strip of vivater that separates their island from Asia and say, "Well. there*s China. We really could do a good job of bullding an economic empire there. But that's out. It's been decided that we're to stay on our islands."
And Soviet Russia vvill never-more try to influence middle Europe. And Giraud and DeGaulle vvill shake hands and split a bottle of vvine. And General Chaing vvill make peace vvith the Communists vvithin his country. And the Jugo-slav Partisans and Chetniks vvill live together in peace and friend-ship. And the Poles and Ru&ians and Finns vvill abide together in harmony forthvvith and everlast-ingly. And Britain and America vvill vvithdravv to their ovvn do-mains and smile vvith detached benevolence upon a safe and peace-ful vvorld.
to take over and operate the entire industrial machine of the nation?
We ansvvered that we really did believe and pointed to the fact that the govemment is indeed exercising a constantly - inereasing authoritv over our eeonomic life.
We novv revam p the gentleman's question a tri f le to ask and unsvver?
VVho will run soeialised industry?
We believe vve know vvho vvill do it. Our ansvver is that the same people vvill run socialized industry as are novv running it.
It's really not important WHO runs the Job, so long as it is run ably and effieiently What vve re concerned about is WHY it is run—that is, the PURPOSE that is being served by the national economic machine
We have never made a point of questioning the ability of the people vvho give the orders under capitalism. What vve assert is that sueh abil-lty as has been employed is direeted AGAINST the general vvcUare and TOWARD the vvelfare of selfish interests.
The president of our favorite railroad — provided he knevv his business — vvould not be removed if Socialista took over by popular mandate He vvould be invited to remain. And, if he refused, it might lir that he vvould even be drafted for the job. But his success vvould bc the publie s gain, not the advantage of a group of stockholders and •nanagers.
We Socialista vvant social ovvnership and a planned economy because vve recognize sueh an arrangement as the necessary base for the ! ereetion of an economy vvhich vvill produce for use instead of for private profit. An abundance-and-use economy simply can't funetion so long as private Interests must be served first.
The "free enterprise" system has given us depressions and vvars because those social ilts are the natural conscquence of the private-profit system. Likevvise abundance and aecurity vvould be the natural fruits of an economy in vvhich the best brains and abilities of our people were enlisted on the side of cooperation and social vvelfare.—Reading Labor Advocate.
WHAT A DREAM! And vvhat an avvakening avvaits the PoIlyannas vvho believe that
THE ČASE OF THE TROTSKYISTS
The Civil Rights Defense Committee has issued a 32-page pam-
»	~	phlet, Who Are the 18 Priaoners in
th., war i. io n« to end whon the ^ MmnfapoU„ ^^ C.*e? A
ihooting stops!
Yes, the vvorld IS going to be ruled. Othervvise civilization is
loorned. , Qf labor and freedom of We don t knovv yet hovv it isi • ,	lf> . . .__. _
NO SUBSTITUTE FOR AMERICAN W0RKERS
lovva Farme ra Have Unaatlatae-tory Experlence Wlth War Priaoners and Jamalcaaa
(orcword by Jam« T. Farrcll say5 , D"	1«w»; ~ » '
that thl. i. the major čase of the ! hnrd ,,nd a"ubs!IUl,e ,or a
present vvnr period involving the
{oing to be ruled or vvho vvill do the ruling. But vve do feel able to make i general predietion.
After this vvar is over the vvorld vvill be controlled —
(a)	either by a combination of ihe RULERS of SOME nations — n vvhich čase the seeds of another onflict vvill again be sprouted—or
(b)	by a combination of the IULERS of ALL nations—in vvhich ase the racketeers vvho exploit the ommon people may be able to get long together for a time—or
(c)	by a combination of the ommon people of aH nations — in vhich čase peace and economic iustice vvill have a chance to de-/elop and live.
Socialists prefer that the vvorld be ruled by the people vvho live in it. That's why a vvorkers' interna tional has always been the ultimate >bjective of the Socialist parties of he vvorld.
speech. The 18 defendants (Trot-skyists), novv serving their senten-ces in federal jails, have been made convicts merely because of their opinions. The Smith "Gag" Act under vvhich they vvere convlcted is in flagrant contradiction vvith the Bili of Rights .. Despite this. the Supreme Court has three times refused to hear an appeal ..."
The conviction of the Trotskyi«ts established a precedent vvhich vvas recently cited in the proceedings to deport Harry Brldges as an alien Communlat—under the Smith Aet neither overt aetion nor *'a clear and preaent danger" need be prov-ed, only subversive opinlon.
Copies of the pamphlet oan be obtained for 10 centa from the Civil Rights Defense Committee. 180 Fifth Ave, Nevv York 10. N. Y., together vvith petitlons for a pardon. — Luton M Oak, N Y
American vvorker, Iovvans have dis-covered.
Farmers in this state vvere per-suaded last year to use prlsoners of vvar and imported Jamaicans to harvest the crops, but Floyd John-ston, state superviaor of emergency farm labor, p r e d i c t e d there vvouldn* be much demand for them this year.
There is stili an urgent need for more vvorkers on the farms, but last year's exper!ence vvith th« priaoners and Jamalcan Negroes vvas none too succesaful, and there « not H-kely to be a repetitlon, Johnston said.
He forecaat that the farmers vvould obtain their needed labor In large part from among city vvorkers, vvho vvould piteh in during their spare time. College faculty members are due to heip, too, be explaincd.
a vard is fun vvhen you have a bar becuc . .. lighted garden ... per-haps a badminton court or svvim-ming pool. Why not plan your post-vvar yard now? ... Remember, you*ll need plenty of light... The Edison Company vvill gladly help you plan the vviring." And a note at the bottom of the ad reads, "Con-servation of electricity vvill help vvin the vvar "
»
Festung Europa: The Rexists
(Belgian Fascists) vvill soon open special elementary schools for their ovvn children, because, says a Rex-ists paper, "our children are being heekled most of the time in the schools vvhich they are novv attend-ing." ... No eggs, meat, butter, or fats are obtainable on Czech ration cards. These are some typical black-market prices: butter. $10 a pound; eggs. 55 cents each; pork. $7 a pound; lard, $14 a pound; flour, $2.25 a pound; geese. $100 each. No clothing or shoes have been obtainable since the spring of 1943— pxccpt for Germans.
Why Not Throw Ali Doors Wide Open?
> Labor Parley Only International Conference Where The Cards Are on the Table, so People May See Them
"Open covenants openlv arrived at!" Do you remember Woodrow \Vilson's famous slogan, so popular during the first World War? We ali thought it sounded mighty good, but it doesn't seem to be so popular j ust novv, except here and there.
For example, the International Labor Office is meeting in Philadcl-phia More than 40 nations are represented Everything is done vvith the romplete publicity of the proverbial "goldfish bovvl".
H^re in VVashington and over in London, a dozen conferences ar» eonsidering tremendous post-vvar problems—oil, aviation, ocean ship-ping, the establishment of a vvorld bank, stabilization of thc currencies of ali countries. These parleys are aH behind closed doors. Occasionally rome of the participants give guarded statements to the press.
\vhv should aH the cards be on the table, vvhen questions of im-mediate interest to the vvorkers are being considered, and why should ^11 the cards be under the table vvhen governmenU diseuss vvith Big Husiness issues involving eonntless billions of dollars?
We stili believe Wilson's idea of "open covenants openly arrived at* vvas sound. We stili believe vvhen public officials, behind locked doors. oiscuss matters of great moment vvith representatives of the "predatory interests." the plain people vvill be lucky if they escape vvith their under-vvear. Perhaps vve are undully suspicious, but vve don't thmk so.—Labor.
MR. VINSON ON ■ DANGEROUS DOLLARS'
Fred M. Vinson, direktor of the Office of Economic Stabilization, spoke in Philadelphia the other night. He congratulated his audi-ence that, "The general trend of inereasing vvage rates has been almost brought to a halt."
As long as the "freezlng" process can bc maintained. Mr. Vinson is sure the Ship of State vvill not flounder on the roeks of inflation. Hovvever, he vvarns that there are lots of "dangerous dollars" rcady to (o on thc loos<> to disrupt ' stabili-tation.'*
Presumably thoae "dangerous dollars" are in the vvorkers' pock-et«, having escaped the profiteer and the tax eollector. Clearly. if Mr. Vinson has his way, they vvill not remain there very long.
The strange thing about Mr. Vin- er^11?11 son's speech is that he didn't say a vvord about the "dangerous dollars" vvhich are pilling up in the bank
accounts of the rieh and In the re-;	which wil1 ^ desi«ned
serves of the great corporations vvhich have profited so extrava-gantly from vvar contracts. These accumulations, aceordlng to the most authentic. reports available, total somevvhere betvven 75 billions and 100 billions.—Labor.
Profit System Will Frustrate AFL Postwar Plan
Hopes For Better World Can t Mature In Order Of Wages and War ...
By SCOTT NEARING
Postvvar planning by organized labor is not ncvv. The British Labor party, through vvhich British unions channel their political aetivities. drafted an ambitious program after VVorld War I AFL leaders have fol-lovved suit in thc Postvvar Plan. presen ted a t a public forum in Nevv York on April 12.
The first seetion of the report affers eight "guiding international principles." No. 1 reads: "War is the enemy.»The American Federa-tion of Labor believes that vvar among nations vvaged by the modem engines of death and destruc-tion is the supreme enemy of the vvcll-being of the eommon people of the vvorld. We recognize that our ovvn movement of organized labor ... has no future promise in a vvorld living under the threat and burden of the vvar system."
Principle 2: "Lasting peace must rest on social justice and include ali peoples.'*
Principle 3: "The only safety from vvar is in the international organization of peace."
Principle 4: "Victory is not . In order to maintain international peace, political and military programs must be asso-ciated vvith a far-reaching economic
FEWER SHOES
DECLINE IN ACCIDENTS
a 7 per cent decline In accidents last year dropped them from fourth to fifth plače as a cauae of death of dvlliana, the National Rafety Coun paira of shoes that may be manu^ cil reported recently.	factured thia year
The problem of kaeping properly shod is going to be more difficult as the result of a War Produetion Board order thia vveek making a 58,000.000 slas',1 in the number of
MORE JOBLESS IN N. Y.
Alhany, N. Y. — Unemployment Insurance benefit paymenta In Feb-ruary amounted to $053.828, the hlghest monthly outlay since last October, the State Department of Labor reported ApproxlmaUly 15,000 unemployed narsons collect ed benadta
Confounding Confusion
• Daddy isn t home.*' said juntor ansvvering the parson s knock on Sunday afternoon 'He vvent over to thc golf club."
Then, noting the shocked expres slon on the pastor's face. he addad, helpfully: "Oh, he iant playlng golf. of eonrse H« juat vvent ovar for a faw hifhballs and pok4f."
not to advantage certain nations at the expense of others but to organ-1 Ize and utilize the nevv produetive i povvers of industry and agriculture for the advancement of the stan-dards of living of ali peoples."
Principle 5: "Prosperity can be achieved by a free people under a regime of social justice ... It vvill be necessarv to get rld of that k ind of exploitation vvhich tends to con-centrate income in the hands of the fevv and prevents the great mass of vvorkers from having the purchas-ing povver to buy the things they need for daily life. It also vvill be necessary to lessen the barriers be« tvveen nations."
The other three principles deal vvith freedom of thought and ex-
pression; long range planning and the need for translating principles into aetion.
The program (Part II of the report) is much narovver than the principles. Its first paragraph deda res that international cooperation is necessary, but "this cooperation does not ir.volve the creation of a vvorld govemment." Instead, security, livelihood and justice on a vvorld scale are to be provided through sueh organiza-tions as the Intl. Labor Office, the United Nations Relief & Rchabiti-tation Administration, the Food St Agriculture Organization, "a United Nations economic organization vvith consultattive and advisory funetions' and a Permanent Court of International Justice.
The reason for the sharp* differ-ence betvvecn international principles and program is made clear in the last tvvo parts of the report dealing vvith domestic problems. Postvvar America should provide quittance allovvances for those leav-ing the armed services and sever-ance pay for vvorkers In vvar indus-tries. It must also guarantec freedom on the job*and freedom to organizc. These freedoms must cx-tend to a "organization of business. of finance, of farmers and of the various professions. as vvell as of labor."
The argument is summed up in Principle 8: "Free enterprise is an essential part of the democratic way of life . .. We believe vvhole-heartedly in free enterprise as an essential in personal freedom. The right to start a business and the right to choose a job are the basis of a free life."
The report starts vvith bold, star-dy assertions eoncerniitg the needed soelal ehanges. It ends lamely by acceptlng the profit systeni vvhleh gave the human raee vvngerv, slums. uneniplovment and World Wars I and II.
P00R OIL BAR0NS!
CHICAGO—Federal bureaucrats are causing the oil eompanias to operate at a loaa, complaincd Pres. Henry M. Davvcs of Pure Oil Co. in repoating a 1043 profit of $13.$00, 000, an increaae over 1942.
If the vvhole vvorld vvere put Into one acale, and my mother into the other, the vrorld vvould klck the baam—Lord Lan«dale