letnik 9, številka 2, julij 2003 
Breguljka 
Pasti za ptice - ribiške vrvice in trnki 
Približno 500 parov gnezdečih breguljk v 
Sloveniji je vse prej kol število, ki bi si ga 
želeli. V večjih peščenih stenah, na primer 
na Hrvaškem, jih toliko lahko gnezdi 
družno s čebelarji v eni sami steni. Izginule 
peščene stene so jo pahnile na Rdeči 
seznam med močno prizadete vrste, stanje 
pa je bilo pred leti še bolj alarmantno. Leta 
1994 je pri nas gnezdilo le pet parov. 
Delno izboljšanje je rezultat vsakoletnega 
umetnega vzdrževanja obstoječih sten. 
Največja in tudi z najdaljšo tradicijo je 
akcija, ki poteka pri dravskih stenah v 
bližini Središča ob Dravi. Tam nastajajo 
pod taktirko Borisa Kočevarja od leta 1998 
naprej prave peščene stene. Dravski 
flosarji bi se početju ornitologov čudili, 
saj so bili takšnih sten na svoji plovbi proti 
Donji Dubravi dodobra vajeni, a izginile 
so tako naglo kot njihova obrt in s tem 
večstoletna rečna kultura. Epoha hidro-
elektrarn, rečnih regulacij in zajezitev je 
bila na pohodu. Enaindvajset prijateljev 
narave, med njimi tudi trije iz Hrvaške in 
dva iz Avstrije, je 12.4.2003 poprijelo za 
motike in krampe ter na štirih stenah ob 
spremljavi žuljev in potu počenjalo to. kar 
je nekoč silna reka z lahkoto opravila 
mimogrede. Močna ploha je označila 
konec družabnega naravovarstvenega 
dogodka, zaključek novinarske konference 
pa smo opravili pod cerado kamiona, ki 
nam ga je prijazno priskrbela Tovarna 
sladkorja. 
V podobni akciji pri Slovenji vasi je ob 
pomoči delovnega stroja, ki gaje prijazno 
sponzoriral gospod Marjan Zel. prav tako 
nastala umetna stena za breguljko. Po 
povsem svežih podatkih v njej prav zdaj 
gnezdi kar 80 parov. 
Šopi malomarno odvrženih ribiških vrvic, 
po možnosti z navezanimi trnki, so 
ostanki, ki jih prcnckateri ribič pusti za 
seboj v naravi. So pogubna past za ptice 
in primerov, koje zaradi njih poginila ali 
se poškodovala ptica, ni malo. Na 
mariborskem Lentu sla na primer kolega, 
študenta biologije in medicine med 
zimskim štetjem vodnih ptic, leta 2000 
potegnila iz vode. na mestu, kjer ribiči 
redno lovijo, utopljeno lisko (Fitlica atra). 
Okrog nog je imela zamotan ribiški silk, 
trnek pa ji je nogo tudi prcbodel. Vied 
ogledovanjem liske je pristopil k njima 
ribič, jima ptico na grob način odvzel, ji 
odmotal silk z nog. ga vzel in jima ptico 
vrnil. Samovoljno uničeni »corpus delicti« 
nam o krivdi pač pove vse. 
Vodne ptice za odvržene vrvice s trnki 
pogosto tudi »zagrabijo«. Na vrhniških 
glinokopih je aprila letos plaval labod 
grbec (Cygmis olor) s trnkom v kljunu. 
Izkazalo seje. da gre za samico, kije takrat 
gnezdila. S trnka, ki ji je popolnoma 
prebodel kljun, je visela 35 cm dolga vrvica 
s svinčenimi utežmi. tako da se seveda ni 
mogla hraniti. Prostovoljci DOPPS-a sov 
bliskoviti akciji labodji samici trnek sicer 
odstranili in ptico brez večjih posledic 
spustili, a tako se podobni primeri končajo 
le redko. Zgodba, ki jo je napisala Petra 
Radolič, omenjeno problematiko osvetli 
še v drugi, bolj sprevrženi luči. 
»V nedeljo 19. januarja 2003 sem se ob 
osmi uri zjutraj odpravila na opazovanje 
ptic ob reki Muri. Ko sem prišla v Gornji 
Radgoni do reke. zaradi gosle megle sploh 
nisem videla čez. Muro v Avstrijo. Ob 
premišljevanju, ali je ob tako slabi 
vidljivosti smiselno nadaljevali pot do 
SVITT PTIC 31