bečehoj.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh...
Znan je naš slovenski kmet po svoji pridnosti in žilavosti, ki mu pomagata, da si pribori iz trde zemlje najnujnejše za življenje. Tudi slovenskemu delavcu se ne godi mnogo bolje. Že v mladosti je treba prijeti za delo, ki nato spremlja človeka do groba. — Slike nam kažejo troje opravil, ki so prav svojevrstna in zanimiva. Na levi zgoraj: Učenke banovinske čipkarske šole v Žireh se že od mladih nog urijo v spretnosti, ki je svojčas ponesla sloves slovenskih čipk daleč čez domače meje. Tako ročno in hitro preprijemajo drobni prstki, da jim oko komaj sledi. (Foto H. J.) Na desni zgoraj: V Stražišču nad Kranjem je doma redka sitarska obrt. Na preprostih in enostavnih statvah opravlja vse duhomorno delo edino človeška roka. Pri tem trpi zlasti vid, tako da mnogo delavcev nosi očala. Ta obrt skoraj nima tekmeca v Evropi. (Foto J. H.) Spodaj: Nasprotje je industrija, v kateri delavec le stroju streže. Slika nam kaže delavca, ki z acetilenskim plamenom, s katerim sicer tudi varimo železo, reže stara kolesa železniških vagonov. Silno vroči plamen skoraj v trenotku raztopi železo, ki ga piš plamena kot žareče kapljice razprši. (Foto H. J.)
Na lovi zgoraj: Skupinski skoki s padali na sovjetskih manevrih. Na desni zgoraj: Novi. 3 km dolgi most v San Franciscu, na katerega gre 10.000 avtomobilov. Spodaj: Gorovje Pirin, raj bolgarskih smučarjev.
Blagoslovljen
Zadnjih štirinajst dni imajo mladi in stari dovolj dela, da se dostojno pripravijo na najlepše praznike. Kakor povsod, tako se zlasti v Ljubljani začne živahno vrvenje na božičnih sejmih na Kongresnem trgu in ob stolnici. Na levi zgoraj. Pogled na Kongresni trg v Ljubljani, ki se čez dan spremeni v ljubek gozdič samih božičnih dreves, ki čakajo na kupce. Zgornja slika na desni: Okoličani, ki prodajajo na Kongresnem trgu drevesca, morajo na večer gozdiče podreti. Jelke in smreke prenoče vsako noč lepo zložene v kupe ob Zvezdi. Srednja slika na desni: Da si more tudi siromak nabaviti božično drevesce, prodajajo majcene smrečice po 50 par. Primerno merilo za njihovo velikost je škatljica za vžigalice. Na levi spodaj. Ob Zmajskem mostu pa prodajajo mah za jaslice, ki jih Slovenci še nismo pozabili. Nn desni spodaj: Tudi lončene robe gre mnogo, saj bo vsaj za božič treba speči kolač. (Vse foto H. J.)
HiTOHtUOST
&SCO0ENE
Jsl	•?	uitea
DOMOLJUB
UPRAVA ° UltfrOH
»»m.	1"
Božič!
Vsak pa ni tako srečen, da bi na toplem pričakal sveti večer. To je upošteval tudi pododbor Rdečega križa, ki je za božič razdelil siromašnim prebivalcem 80.000 kg premoga. Revne družine so dobile po 100, 200 ali 300 kg in so z velikanskim veseljem sprejele ta dar, ki jim bo omogočil vsaj za praznike tople sobe. Da je takih mnogo, dokazuje srednja slika na desni: V veži Jugoslovanske tiskarne pred upravo »Slovenca« se pozimi redno hodijo gret starčki in starke, ki včasih tudi malo pokramljajo. Na levi zgoraj: Z vozički vseh vrst čakajo obdarovanci na velesejmskem prostoru, da pridejo na vrsto pri delitvi premoga. Na desni spodaj: Kako prijetno se vsipa premog v košare in vreče. Že sedaj bo grel ta premog, ko ga bo treba potiskati po blatni cesti do doma. Na levi spodaj: Številne prodajalke, ki ponujajo vse mogoče dobrote, imajo dosti dela. Če pa ni kupcev, pa ročno tarejo orehe in luščijo jedrca za potice. Na desni zgoraj: Pravi božični semenj pa je ob stolnici. Tu prodajajo jaslice, okraske za božična drevesca, slaščice in grmade pastirjev in ovčk. Kaj mičen je pogled na tako stojnico, kjer stoje kakor vojaki v vrstah angeli in pastirci!
Naš novi parlament
Že pred svetovno vojno naj bi Beograd dobil novo skupščinsko palačo, vendar je svetovna vojna to delo ustavila in tudi v Jugoslaviji smo čakali še dolga leta, preden je dobila narodna skupščina svoj dom.
Novi parlament je lepa in veličastna zgradba in so pri okrasitvi sodelovali številni umetniki, med njimi tudi priznani slovenski likovni umetniki. Prva zgornja slika na levi: Pogled na mogočno stavbo parlamenta.
Zgradba stoji na razsežnem trgu, tako da je z vseh strani nanjo lep pogled. Zgornja slika na desni: Pogled na veliko z;borovalno dvorano v novem parlamentu. Klopi so nameščene v polkrožni obliki, tako da so v obliki podkve razvrščene okrog predsedstva. Srednja slika na desni: Novi parlament ima monumentalno vežo in stopnišče, zgrajeno iz lepo obdelanega kamna. Pod zgornjo sliko na levi: Novo predsedstvo narodne skupščine v veliki dvorani novega parlamenta. Ob srednji mizi stoje od leve na desno: podpredsednik Franjo Markič, predsednik Stevan Čirič in podpredsednika Vojko Cvrkič in Radisav Vučetič. Nad spodnjo sliko na levi: Pred kratkim je bil v Beogradu občni zbor Glavne zadružne zveze. Notranji minister dr. Anton Korošce je kot predsednik te zveze izčrpno obdelal v svojem poročilu pomen zadružništva za našo državo. Na levi spodaj: Francoski trgovinski minister Paul Bastid polaga venec na spomenik branilcev Beograda. Nn desni spodaj: Pogled na veličastno zborovanje pristašev JRZ v Bitolju, katerega se je udeležil tudi ministrski predsednik dr. Milan Stoiadinovič, minister dr. Miha Krek in številni drugi odličniki.
Vihar nad Španijo
Nad solnčno Španijo je zagrmela bojna vihra in v bratomornem klanju spet služijo vojni dobičkarji. Za razdvojeno Evropo pa postaja Španija z vsakim dnevom bolj strupeno jabolko prepira. Napad belih na Madrid se je ustavil in sedaj zbirajo eni in drugi orožje in čete. Nemčija in Italija pošiljata celo že svoje ljudi na špansko bojišče, sovjeti pa prav tako. Naj zmaga kdorkoli, revno špansko ljudstvo bo moralo plačati dragi račun s svojimi žulji in bo še vnaprej nezadovoljno.
Z vsakim dnevom španske vojne postaja samostojna Katalonija bolj važen činitelj pri vseh odločitvah, ki se bijejo na bojiščih. Srce Katalonije je Barcelona, eno najvažnejših in najbogatejših španskih pristanišč. Skozi to pristanišče dobivajo rdeči vedno večjo podporo od sovjetov in je zato general Franco barcelonsko pristanišče s svojimi ladjami zaprl. Če bi se slučajno prenesla vojna pred Barcelono, bi bile v tem mestu, kakor sedaj v Madridu, uničene veličastne umetnine. Svojevrstna posebnost je zlasti veličastna in še ne dograjena cerkev Svete Družine. Cerkev je bila že v prejšnjih pouličnih bojih, v katerih so med seboj obračunavali pristaši raznih katalonskih strank, poškodovana. Cerkev grade že nad 50 let in naj bi po načrtu imela 16 stolpov. Zgrajena je bila doslej le s prispevki siromašnega ljudstva in je zato vprašanje, kdaj bo dograjena. Na levi zgoraj: Pogled na cerkev Svete Družine, ki stoji na lepem mestu in ponosno zre čez Barcelono. (Foto M. Javornik.) Na desni zgoraj: Pogled na vitke stolpe izpred cerkve. (Foto M. Javornik.) Na desni spodaj:
Taki-le so španski Francovi legionarji, ki z vseh strani korakajo proti Madridu. Na levi spodaj:
Tanki španskih nacionalistov prav tako prodirajo proti Madridu. Zdi se, da bo prihodnji spopad nasprotujočih si strank gotovo najstrašnejši od vseh dosedanjih. V teh bojih bodo igrala odločujočo vlogo najmodernejša morilna orodja.
Sotrudnikom!
Uredništvo ilustrirane priloge se priporoča vsem nekdanjim sotrudnikom »Ilustriranega Slovenca«, kakor tudi vsem drugim fotoamaterjem s prošnjo, da mu proti honorarju odstopijo uspele posnetke v pri-občitev. Posebno zaželjeni so posnetki aktualne vsebine iz vseh panog javnega udejstvovanja. Posnetki naj v pretežni večini kažejo čim več življenja, ne pa mrtvih motivov. Za posrečene važne reportažne posnetke bo uredništvo prav posebno hvaležno. Za amaterje in prijatelje smuškega športa pa objavljamo posebno nagradno tekmovanje pod naslovom: »Smola na dil-cahl« — Zadnji rok za pošiljanje teh slik je 15. januar 1937. Nagrada 100 Din.
Uredništvo.
Offset tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
Na desni zgoraj: V Šiški je mestna občina ljubljanska začela graditi kanal.
Pri delu so zaposleni sami brezposelni, ki jih plačuje občina s sredstvi, ki so bila nabrana ob zadnjih nabiralnih akcijah v prid brezposelnim. Vse druge stroške pa nosijo lastniki hiš, ki jim bo ta kanal služil. Na levi zgoraj: Ker je kanal dokaj globok, odkopavajo delavci na dnu kanala prst in jo mečejo na vmesno pregrado, s katere jo odmetavajo više stoječi delavci. Na levi v sredi:	5
Ko je jarek dovolj globoko izkopan in zadostno opažen, spuščajo delavci betonske cevi na dno, kjer jih spajajo drugo z drugo. V sredini na desni: Med številnimi novimi zgradbami, ki jih je v letošnjem letu postavila banovina, je tudi poslopje Kmetijske kontrolne in poskusne postaje ob Vilharjevi cesti, ki ki je po dobrih dveh mesecih gradbe že pod streho. Levo spodaj: Letos so dogradili nov železobetonski most čez Savo Bohinjko v Soteski. (Vse foto H. J.)