St. 34(1515) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 24. avgusta 1978
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
„Bili smo kot mravlje...”
Prvo povojno srečanje borcev, ki so delali v partizanskih delavnicah, je v Dol. Toplicah minilo v prisrčnem vzdušju — Govoril je Tone Šuštaršič
V nedeljo, 19. avgusta, so se na borci iz raznih krajev Slovenije ter 1942 dalje, ko so v Podstenicah, Partizanskih obrtnih delavnicah.
Medtem ko se skupina borcev iz 'adiomehanične delavnice večkrat Ostaja, ker je nad njo prevzela pokroviteljstvo Iskra, pa srečanja vseh bekdanjih partizanskih obrtnikov doslej še ni bilo. Novomeščana Jože Udovič in Riko Cigoj sta bila od domačih v pripravljalnem odboru tega ®ečanja, kije zelo uspelo.
»Prve delavnice so bile na Podste-licah že junjja 1942, ta dejavnost pa te je potem čedalje bolj širila. V Partizane so prihajali obrtniki raznih jdrok in prinašali s seboj tudi orodje. Tako so na primer skoro vsi čevljarji
Dol. Toplic odšli v partizane, s
XII SNOUB
V	MOKRONOGU
Odbor XII SNOUB vabi borce te brigade, da se udeleže proslave 35-letnice ustanovitve. Proslava bo v teboto, 2. septembra, v Mokronogu.
*	11. uri bo podelitev značk in
‘itovk ter kipca Partizana, po kosilu Pa se bo ob 14. uri začel slavnostni ”eL v katerem bo občina Trebnje pngadi podelila domicil. Po proslavi Po tovariško srečanje. Za to prilož-n°st bo poseben avtobus odpeljal z bovomeške avtobusne postaje ob ‘0, uri.
Zbornica pri nas
Seja predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije v _________Novoteksu______________
V torek, 22. avgusta, je bila v novomeški tekstilni tovarni Novo-eks 151. seja predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije. Udeležili {? " Je Predsfdniki GZS Andrej Vi? republiškega sindikata
tekstilnega združenja , * Bruno Ravnikar, sekretar fepubliškega odbora tekstilcev Vera r.,~tte> vsi člani predsedstva ter Slov ^i^ki tekstilne industrije
Nb seji so obravnavali predloge
sreHP.0V ° zag°tovitvi manjkajočih eastev za odpravo posledic potresa
V	P— . uuFi“vo posieuic ponesa Otc ju’ Predlog za vključevanje ne sd P10^3™ ‘te*3 zborov skupšči-ie K i Slovenije, glavna tema seje pa ", bna „Ocena sedanjega družbeno-
ic p »Ocena sedanjega družbeno-Konomskega položaja tekstilne ni*nStriie v sloveniji *n perspektive jenega nadaljnjega razvoja."
POSAVCI V NOVI PROMETNI SKUPNOSTI
Mirko Žagar iz krške tovarne „Djuro Salaj" je predsednik prejšnji teden ustanovljene temeljne skupnosti Prometnega središča za posavsko in zasavsko regijo. Skupnost, ki združuje okoli 350 tozdov in krajevnih skupnosti od Litije do Brežic, ima sedež v Zidanem mostu. Ustanovitev te skupnosti sodi v okvir nove samoupravne organiziranosti na področju železniškega in luškega prometa.
Poletno vreme, ki se je pojavilo te dni se bo nadaljevalo. Bistvenih sprememb ne bo.
vrtu gostišča Rog zbrali številni obujali spomine na čase od leta Starih žagah in drugod delali v
seboj pa so prinesli material in orodje, celo šivalne stroje. Že takrat je proizvodnja obutve stekla na industrijski način." Tako je povedal Jože Udovič, od 1944 vodja orožarske partizanske delavnice, kije spomladi 1945 štela že 77 ljudi z zaščitnim vodom vred.
Na srečanju v Toplicah je gostom izrekel dobrodošlico Stane Šobar, predsednik domače krajevne skupnosti, nato pa je kot slavnostni govornik nastopil Tone Šuštaršič s partizanskim imenom Tine Železnik, kije pri glavnem štabu odgovarjal za delavnice. Med drugim je tovariš Šuštaršič dejal:
„Bili smo kot mravlje. Če jim kdo mravljišče razmeče in pokonča, ga hitro zdradijo na novo. Naši ljudje po delavnicah so bili iskreni in pošteni. Požrtvovalno so delali ne le osem ur na dan, ampak dokler je
bilo potrebno. Včasih tudi vso noč, ker je bil od tega odvisen uspeh vojske."
Govornik je nadalje poudaril, da so bili zlasti iznajdljivi orožaiji, saj so znali poiskati vse možne re&tve in so bili pravi mojstri in novatoiji v stroki. Po vojni so bili kadri iz teh delavnic glavna opora pri gradnji naše industrije.
Na srečanju so nastopili pevci upokojenskega zbora iz Novega mesta in domači izvajalci kulturnega programa, zatem pa se je tovariško srečanje nadaljevalo do noči.
R.BAČER
PRVIČ PO TRIINTRIDESETIH LETIH - Od blizu in daleč so prihiteli na prvo povojno srečanje v Dol. Toplicah borci, ki so med vojno delali v radiotehnični, orožarski, mehanični in usnjarski delavnici, pa obrtniki drugih strok. Po več kot treh desetletjih so si imeli veliko povedati (Foto: R. Bačer)
Prenovljenih bazenov ni prepoznati
V Dolenjskih Toplicah so neuradno že odprli prenovljeni kopališki dom z bazeni sobe v hipu zasedene, prav tako zmogljivosti zdravstvene terapije
Vse
VISOK VOJAŠKI OBISK
Trebanjsko občino sta minuli petek obiskala načelnik generalštaba JLA Stane Potočar — Lazar in pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Dušan Vuja-tovič s sodelavci. Gostje so si ogledali tovarno Donit v Veliki Loki, v Trebnjem pa Trimo in Novolesovo tovarno akrila.
Od 1. avgusta se gostje že lahko kopajo v notranjih bazenih s termalno vodo in uživajo udobje povsem prenovljenega kopališkega doma. Polno je zaživela tudi zdravstvena terapija, za kar je še posebej veliko interesentov. Zaradi del, ki jih še dokončujejo, so gostje delno moteni, toda zmogljivosti so povsem zasedene.
Obnova kopališkega doma je trajala dobrih devet mesecev, nekoliko dlje, kot so sprva računali. Naleteli so na več nepredvidenih težav, tako da je zamudo šteti za opravičljivo. Z deli še niso povsem končali, zlasti urejajo še okolje, ni še povsod predvidene opreme, zato tudi uradne otvoritve še ni bilo.
Kdor je prej poznal topliške notranje bazene in jih vidi zdaj, se ne more načuditi spremembi. Vse je videti kot popolnoma novo. Bazena sta funkcionalno povezana, v zaste-
Najbolj spretni traktoristi
Na območnem tekmovanju traktoristov na Mirni so izbrali 9-člansko ekipo za republiško tekmovanje
V	soboto je bilo na posestvu Kmetijske zadruge Trebnje na Mirni območno tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji s traktorjem ter v teoriji. Nastopilo je 23 tekmovalcev iz novomeške in trebanjske kmetij-
Odkritje pri Blanci
Kremenčevaga peska dovolj za dvajset let
Pri Blanci, natančneje na območju Lončarjevega Dola in Pokleka v sevniški občini, so odkrili na površini treh in pol kvadratnih kilometrov bogato nahajališče kremenčevega peska, pomešanega s sljudo, minerali težkih kovin, glinenci in kaolinom. Do zdaj raziskane zaloge so ocenili na 11,3 milijona ton, kar pomeni, da bi jih lahko črpali okoli 20 let.
Laboratorijske preiskave in po-skua, ki so jih opravili na metalurškem inštitutu v Ljubljani, so pokazali, da bi bilo možno z različnimi postopki pridobiti več vrst kremenčevega peska - za steklarstvo, livarstvo in gradbene potrebe. Kot lahko povzamemo iz Dela, se zavzemajo za ustanovitev poslovne skupnosti za kremenčev pesek, v katero bi poleg sedanjega konzorcija za izkoriščanje silikatnih surovin v tem delu sev-niške občine vključili tudi bodoče uporabnike.
Ugotavljajo, da pridobivanje in prevoz kremenčevega peska ne bi bila predraga.Nahajališče je od železniške postaje na Blanci oddaljeno vsega štiri kilometre. Zato je pričakovati, da bo konzorcij začel kmalu uresničevati svojo namero: s primerno naložbo postopno pridobivati po
600.000	ton kremenčevega peska na leto.
ske zadruge ter kmetijskega šolskega centra Grm. Posebej so se pomerili člani, mladi zadružniki ter zadruž-nice.
Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno, kar je predvsem zasluga KZ Trebnje.
Znanje in morda kanček tekmovalne sreče sta na koncu odločila, da je bil med člani najboljši traktorist Janez Janc iz KZ Novo mesto, za petami sta mu bila Janez Poklač iz KŠC Grm in Vid Knez iz KZ Trebnje. Med mladimi zadružniki je zmagal Franc Judež (KZ Novo mesto) pred „klubskima“ kolegoma Francem Zalokarjem in Lojzetom Škrbino. Med predstavnicami ženskega spola je najbolje orala brazde Slavka Struna (KSC Grm), nekoliko
?a sta zaostali Danica Perpar (KZ rebnje) in Anica Škrbina (KZ Novo mesto). Vsi omenjeni se bodo udeležili republiškega tekmovanja traktoristov, ki bo jutri v Radljah ob Dravi._________
PROSLAVA NA TRIGLAVU
Letos mineva 200 let prvega pristopa na Triglav. Od takrat do danes se je nanj povzpelo že tisoče in tisoče planincev. Ob visokem jubileju, ki ni pomemben le za planince, temveč za vse Slovence, bo Planinska zveza Slovenije pripravila v soboto, 26. avgusta, ob 10. uri pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava spominsko svečanost, v nedeljo, 27. avgusta, ob 10. uri pa osrednjo proslavo v Ribčevem lazu z odkritjem spomenika prvim pristopnikom. Ob tej priložnosti vabi ljubitelje gora v enega najlepših predelov Julijskih Alp, a hkrati opozaija, da zaradi omejenih zmogljivosti planinskih postojank v okolici Triglava, razen za povabljene goste, ne bo možnosti nočitve.
klcneli avli lahko gostje posedajo na ležalnikih. Imajo tudi 2 kabini s termalno vodo in 2 kabini za podvodne masaže s savno in prostor za terapijo. Vse slačilnice, sanitarije in drugi pomožni prostori s stopnišči vred so prav tako sodobno in lično urejeni. Novost sta tudi dve zunanji terasi za sončenje in posedanje.
Tudi v obnovljenem kopališkem domu ima vseh 100 sob lastne kopalnice s termalno vodo in WC, pri recepciji je aperitiv bar, kjer je dobiti tudi raznovrstne čaje. Nova je zajtrkovalnica, vendar še nima prave opreme. V stavbi so dvigila, tako da se gost lahko popelje iz najvišjega nadstropja do bazena.
Na zunaj sta obe zdraviliški stavbi postali Toplicam v okras, urejajo pa še zelenice, regulirajo potok in njegovo strugo skozi ves topliški center in opravljajo še nekaj drugih olepševalnih del.
Penzion z vsem udobjem in kopanjem vred velja zdaj 250 dinarjev, medtem ko se storitve zdravstvene terapije plačujejo posebej ali pav-
šalno po 300 dinaijev na dan. Zdravilišče Dolenjske Toplice si prizadeva svojim gostom nuditi tudi razvedrilo, zato organizirajo zanje vsak teden piknik v naravi, izlete, vsak večer pa je na voljo tudi razpoloženjska glasba.	j	j
BARBORIC V GG NOVO MESTO
Podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije inž. Janez Barborič je 18. avgusta s sodelavci obiskal v Novem mestu delovni kolektiv gozdnega gospodarstva.
Direktor gozdnega gospodarstva inž. Jože Petrič je seznanil goste z delom in problematiko, s katero se srečuje 650 zaposlenih v kolektivu, ki poseka letno okoli 175.000 m3 lesa. Opozoril je tudi na resno krizo, v katero je zašla dolenjska lesnopredelovalna industrija, saj ji primanjkuje skoraj polovica lesnih surovin. Gostje so si nato ogledali eksploatacijo lesa v TOZD Gozdarstvo Podturn.
Janeza Barboriča so seznanili tudi s pripravami na 16. zvezno tekmovanje gozdarjev Jugoslavije, ki bo od
14.	do 16. septembra v Novem mestu. Inž. Barborič je sprejel dolžnost predsednika častnega odbora za organizacijo tega tekmovanja.
Z. L.
Dve samostojni brigadi
V krški občini že druga mladinska delovna akcija
Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Krško je letos usposobil kar dve samostojni delovni brigadi: po akciji na Kozjanskem je ta čas v teku lokalna delovna akcija Planina 78.
V	Brezju nad Podbočjem se je pretekli ponedeljek zbralo 30 mladincev, ki bodo do petka opravili
2.000	delovnih ur, s tem da bodo razširili 2.500 m ceste proti Planini, od Bočja navzgor pa posebna četa čisti grmovje. Zahtevno delo na kra-škem terenu in miniranje skal ni edina aktivnost mladih, kgjti v popoldanskih urah se ukvarjajo s številnimi interesnimi dejavnostmi.
Akcijo so v Krškem zastavili zelo resno, omogočili pa so jo s podpisom samoupravnega sporazuma med
PRIDITE V ŠENTJERNEJ!
V	nedeljo, 27. avgusta ob 10. uri prireja Klub za konjski šport Šentjernej veliko razstavo konj. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Novo mesto na hipodromu v Šentjerneju. Organizatorji prireditve pripravljajo za obiskovalce razstave tudi zabavo z glasbo.
občinsko konferenco ZSMS, občinskim izvršnim svetom in občinskim cestnim skladom, delavsko univerzo in krajevno skupnostjo Podbočje. Opravljeno delo bo prispevek mladih za septembrsko srečanje nekdanjih borcev Gorjanskega bataljona v Podbočju.
Mladinska delovna brigada Matija Gubec je obenem prava kadrovska brigaua in propaganda za naslednje akcij e; kajti v Krškem že sedaj razmišljajo, da bi se čez leto ali dve potegovali za izvedbo republiške akcije v svoji občini.
V. PODGORŠEK
PRVA BREŽIŠKA AGRARIA
18. avgusta so v Mozirju odprli osmo republiško razstavo cvetja, na kateri sodelujejo slovenske vrtnarske organizacije in zasebni cvetličarji. Na razstavi si je v hudi konkurenci umetniško oblikovanih aranžmajev priborila prvo mesto Agraria iz Brežic. Ob otvoritvi je bila slovesnost, na kateri so podeljevali pokale in priznanja. Po mnenju žirije je prvo mesto Agrarie, zasluženo, to pa je lepo priznanje za kolektiv in njegovo strokovnost.
Kot dežurna blagovnica v smislu sporazuma
ODPRTO od 7,30 do 20. ure V SOBOTO
YU ISSN 0416-2242
Ni občine brez samoprispevka
Če bi ves denar, ki so ga Slovenci vplačali po uvedbi samoprispevkov, povezali v šope, bi zlahka napolnili od tal do vrha vsaj dve, če ne tri srednje velike stanovanjske hiše. Prispevna vsota sicer ni znana, lahko pa si mislimo, da ni majhna in- da gotovo dosega nekaj sto milijard dinarjev.
Prav tako ni znana vrednost javnih in drugih del, opravljenih v naši republiki s samoprispevkom. V zadnjem času sicer pogosto navajajo številke, ki naj povedo, kako in tudi za kolikokrat so bila pri uresničevanju najrazličnejših načrtov oplemenitena sredstva, ki so jih zbrali občani z delom svojih osebnih dohodkov, vendar gre tudi v tem primeru zgolj za ocene, nanašajoč se pretežno na krajevne skupnosti, manj na občine. Vse to je vsekakor premalo, da bi lahko navedli kakršnokoli številko, ki bi jo imeli vsaj za približno točno.
Samoprispevek občanov je naložen v novih šolah, vrtcih, kulturnih domovih, asfaltiranih cestah, kanalizaciji, novih mostovih in vodovodih pa v električni napeljavi, transformatorjih in še kje. Iz tega je razviden tudi namen samoprispevkov, uvedenih po uspešnih referendumih. Dolenjska, Posavje in Bela krajina niso bili ob strani, naspromo. Ta del Slovenije je celo med prvimi območji pri nas začel hoditi pot do pridobitev skupnega pomena z deležem samih krajanov. Novomeška občina je znana po tem, da ima enega „najdaljših“ samoprispevkov - za šolstvo, ki je uveden za sedem let.
Še več: novomeška občina je celo med prvimi v Sloveniji dobila kilometre novih cest, vodovodov in električnih vodov tako, da so svoj delež primaknili občani - v denarju in prostovoljnem delu. To se je dogajalo davno prej, preden je ustava uzakonila krajevne skupnosti, vsekakor pa že v šestdesetih letih.
Po zadnjih podatkih, ki jih navaja tudi Zavod SRS za statistiko, je bilo v naši republiki od leta 1960 do zdaj uvedenih precej nad 1.100 samoprispevkov. Samo lani so v občinah, krajevnih skupnostih ali delih krajevnih skupnosti izvedli referendume za 143 novih samoprispevkov, od tega znatno število na našem območju.
V	Sloveniji ta čas ni več občine, ki bi svojega napredka ne gradila z delom dohodka svojih občanov.
Samoprispevno obdobje se je v naši republiki začelo leta 1960, ko so v dveh občinah izglasovali prve samoprispevke. Do konca leta 1964 jima je sledilo še pet občin, nakar se je v naslednjih desetih letih zateklo k samoprispevkom kar 48 občin.	I.	ZORAN
©
26. avgusta 2. septembra
trgovska	hiša	maximarketljubljana, Trg revolucije 1
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Obisk Hua Kuo-fenga, predsednika komunistične partije in predsednika državnega sveta LR Kitajske v Jugoslaviji zelo očitno presega običajne državniške obiske, in razlogov za to je več.
To je prvo uradno potovanje kitajskega voditelja v Evropo in če odštejemo obisk v DLR Koreji, tudi prvo potovanje v tujino sploh.
Pogovori, ki jih bo kitajski voditelj imel s svojim gostiteljem predsednikom ZKJ in SFRJ Josipom Brozom Titom so nadaljevanje že lani v Pekingu začetega kitajsko-jugoslovanske-ga dialoga. Ta ima za svojo osnovo sedaj že dodobra znana načela o medsebojnem spoštovanju, priznavanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanju v notranje zadeve ter še posebej priznavanju pravice do lastnega razvoja.
Visok obisk
LR Kitajska doživlja v svojem razvoju spremembe, ki jih pogojujejo ambiciozni načrti, po katerih naj bi do konca stoletja postala ena najbolj razvitih dežel sveta.
Precej na dlani je, da so kitajski voditelji ob načrtovanju tega morali med drugim upoštevati tudi nekatere objektivne zakonitosti, med njimi zlasti to, da z izključno lastnimi silami zastavljenih načrtov ne bo mogoče doseči. Pomoč tujine (posebej glede uvoza najsodobnejše tehnologije in znanosti) je eden izmed predpogojev za to - in temu se je prilagodila tudi zunanja politika LR Kitajske.
A kajpak pri tem ne gre zgolj za ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje z inozemstvom, marveč tudi za povsem politične vidike. LR Kitajska ima posebne odnose tako s SZ in ZDA kot z neuvrščenimi državami in državami razvitega industrijskega sveta.
Kar zadeva prvo, je mogoče ugotoviti, da ostajajo sporne točke s Sovjetsko zvezo nespremenjene in to-
rej stanje s to veliko sosedo še vedno lahko označimo kot nadaljevanje tihega obdobja hladne vojne. To vsekakor vpliva na ravnanje tako Sovjetske zveze kot LR Kitajske, še zlasti v njunih odnosih s tretjimi državami.
Kitajsko-ameriški odnosi se razvijajo razmeroma dobro, vsekakor pa precej neopazno, mogoče bi bilo reči pod površino. To še toliko bolj velja za ekonomski del sodelovanje, ki je pred političnim.
LR Kitajska je v svojih stališčih do najpomembnejših svetovnih vprašanj precej blizu (ponekod pa so stališča enaka) pogledom neuvrščenih, s katerimi ima mnogo skupnega, čeprav kajpak ne vse.
Prav to je tisto, kar bistveno lajša jugoslovansko-kitaj-ske odnose in zaradi česar je mogoče pričakovati, da bodo tudi sedanji pogovori med voditeljema obeh držav uspešni ter plodni. Obe strani imata namreč podobna ali enaka stališča o vrsti najpomembnejših vprašanj in v takem vzdušju je dialog kajpak lahko še toliko bolj razumljiv ter koristen.
Predvsem velja to za osnovne težnje obeh dežel po miru in prijateljstvu ter sodelovanju.
Pomemben del pogovorov med devetdnevnim obiskom kitajskega voditelja (razen Beograda bo obiskal tudi Skopje, Zagreb in Brione) bo vsekakor zajel tudi ekonomsko sodelovanje med deželami. Za razširitev tega sodelovanja je kljub veliki oddaljenosti še dosti možnosti in skoraj ni mogoče dvomiti, da bodo preneka-tero izmed njih tudi uresničili.
Obe državi se dosledno borita proti sleherni obliki nadvlade in pritiska, pa naj prihaja s katerekoli strani in je naperjena proti komurkoli. Pričakovati je mogoče, da bodo beograjski razgovori to odločenost samo še dopolnili in znova potrdili, saj sta obe strani prepričani, da je mogoče razvijati odnose med državami samo na osnovi enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zadeve.
JANEZ ČUČEK
g
■ lili
lip
BO SPET ITALIJAN? — Konec tega tedna bodo v Vatikanu začeli izbirati novega poglavarja rimo-katoliške cerkve. Po smrti papeža Pavla VI. se za to mesto poteguje okrog deset kandidatov, izmed katerih bodo po vsej verjetnosti izbrali znova enega izmed italijanskih kardinalov - čeprav kot skrajno presenečenje ne izključujejo tudi izbor neitalijanskega kardinala. Na sliki: na pol odprt glavni vhod v Vatikan in pred njim stoječa stražarja švicarske garde, (tdefoto: UPI)
Zakaj je preskrba tako slaba
Pred slabimi tremi leti, novembra 1975, je sekretar predsedstva izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc na posvetovanju o nalogah komunistov v preskrbi izrekel misel, ki danes ni le nič manj aktualna, temveč ima morda celo večjo težo.
„Izvršni komite se je odločil za to posvetovanje na taki ravni (udeleženci so bili iz vseh republik in pokrajin), ker smo trdno prepričani, da je problem oskrbovanja našega prebivalstva in to ne le v mestih in industrijskih središčih, temveč prebivalstva nasploh, v bistvu eden temeljnih problemov v sedanjih političnih in gospodarskih razmerah z vsemi tistimi posledicami, ki izvirajo iz dejstva, daje skrb za človeka sestavni del naše razradne politike."
Ta naš človek, katerega polo-	naših trgov. To negodovanje
žaj je bil, je in bo tudi v prihod-	glede nakupovalcev in prekup-
nje v središču pozornosti in prizadevanj zveze komunistov, je letos izpostavljen močnim stihijskim nihanjem pri oskrbi. S trgov po vsej državi slišimo številna opozorila, da izbira sadja in povrtnin ni zadovoljiva in da so cene previsoke. Če k temu prištejemo še podražitve nekaterih drugih živil, (olje, sladkor, meso) bomo videli, da so se družinski proračuni nepričakovano močno napeli, da bomo posledice tega dodobra čutili šele na jesen, ko bomo urejali podopustniške račune in nabavljali ozimnico.
Vzroki slabi preskrbi in visokim cenam pa kot kaže in kot govorijo v javnosti, niso nikjer kaj prida raziskani. Slaba letina zaradi pozeb se komajda omenja kot „višja sila“, vse večja pozornost pa je uperjena proti nakupovalcem in prekupčevalcem, ki da so glavna slabost
čevalcev kaj slabo blažijo sramežljive izjave, da bi bile brez njih cene na trgu še višje (Cačak) pa tudi ne bolj prepričljive, čeprav redkejše informacije druge vrste, kot tista iz Zadra, kjer trdijo, da pri njih ni prostora za prekupčevalce, ker so se organizacije združenega dela kmetijstva in trgovine dogovorile in tako organizirale, da povsem obvladajo tržišče in diktirajo cene, ki v tem mestu vkljub nepričakovano velikemu navalu turistov že dolgo niso bile tako ugodne.
Ta zadarski primer poudarjamo prav zaradi tega, ker je žal tako redek, če že ni kar osamljen politični rezultat sklepov jugoslovanskega partijskega posvetovanja o preskrbi, saj so pogostejši prav nasprotni primeri.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
TELEGRAMI
Sodelovati moramo na enakopravnih podlagah in mislimo na razmerja med Jugoslavijo in Italijo. Še ožje: pred očmi sta nam Trst in Gorica. Sicer pa smo se že nekam odvadili reči: potujemo v tujino. Vsak pravi: grem v Gorico v Trst.
In kadar uspe na oni strani desnica dvigniti celo antijugoslovansko histerijo, zvezano kajpak z uresničevanjem osimskega sporazuma, smo doma upravičeno užaljeni. Pravimo celo: tržaški trgovci živijo na račun jugoslovanskega kupca. In smo tedaj celo „srečni“, če, denimo, v Gorici glasneje spregovorijo po slovensko, ker tudi goriški trgovci vedo, da kadar se zatakne Trstu, imajo oni priložnost za boljšo kupčijo; je pa seveda še en razlog: Gorica je na sploh bolj slovenska. Več Slovencev živi v njej in okoli nje.
Klavrna kramarija
Toda za nekaj drugega gre. Za pojav in razvado, ki mu bije poslednja ura. Navček mu zvoni. Gre za trgovino nasploh. Za kramarijo namreč.
Konec tedna je bil v Gorici semenj. Velike, živobarvne stojnice, prekrite s strganimi odejami, po tieh pa vsa ubožnost potrošništva najslabše vrste: čižemčki, ki zevajo še v škatlah, pomade, cunje, oblikovane v obleke in drugi raznosortni kroji po ,/adnji modi“.
Pa nam ni, da bi jih žalili. Končno tisti, ki ima že vsega materialnega dovolj, nama najbrž pretirane moralne pravice, da bi žugal tistemu, ki hlepi po pisanih letvicah za fička in ekspresnem loncu za kavo, ki jo celo
skuha, kolikor ga ne razžene že pri prvem ali drugem poskusu.
Za nekaj drugega gre: za to, da le takšne sorte merkantilistično sodelovanje ne vodi nikamor, najsi bo meja še tako močnoodprta.
Je že res, da se človek razburja, če so cariniki organi, denimo, pretirano vestni na naši in italijanski strani; a ko vse to sešteješ, ugotoviš, da ni ničesar, kar bi zagotavljalo resnično perspektivo povezovanju med to in ono stranjo. Seveda na tej podlagi. V Sloveniji to že dolgo vemo. Od tod tudi pobude po resnejšem gospodarskem sodelovanju, takšnem, ki ustvarja novo vrednost, ki je v korist tako Italije kot Jugoslavije. Drobna kramarija, razsuta po sejmih, ulicah, na pločnikih, v kričeče obarvanih izložbah in temu podobno, ni tista, ki bi dajala kaj prida upanja.
Kot rečeno, lahko nas jezi to ali ono, lahko se sprašujemo, kako je mogoče, da nas v teh trgovinah zmerjajo, rekel bi, tipični drobčkani kapitalistki in lumpenproletarčki, toda haska od tega ne bo.
In ko takole stojiš ob takšnihle kupih ži-vopisanega kiča (tudi marsikaj koristnega se najde v obmejnih trgovinah, to drži), zaslišiš navček za vse te legalizirane črnoborzijance in drobne trgovčke, spoznaš, da je v bistvu celo smešno, če bi naš ponos - in vse kar imamo - skrčili zgolj na vprašanje boljšega odnosa do jugoslovanskih kupcev. Pa tudi v nas bo morala dozoreti zavest o klavrnosti nakupov blaga, ki ga preplačujemo in ki ga noče nihče drug razen Jugoslovanskega dreka", kot je slišati, denimo, te dni v Trstu iz ust tistih, ki živijo na račun svoje dvojne morale.	MILAN	MEDEN
MADRID - Začasna avtonomna administracija baskovske provinco na severu Španije je prevzela oblast nad kmetijstvom, industrijo, trgovino ter načrtovanjem gradnje mest.
BUENOS AIRES - Čilski diktator Pinochet in peščica skrajno desničarskih intelektualcev obljubljata Čilu „novo ustavo" najpozneje do konca leta. V sredo je potekala slovesnost, v znamenju himne in govoranc, na kateri je Pinochetova komisija, ki jo je imenoval sam diktator, izročila „osnutek zamisli za celotno besedilo ustave". Komisijo so imenovali že pred 57 meseci in se je precej lotila „dela“.
TEHERAN - Število žrtev požara, do katerega je prišlo v soboto v Abadanu, je verjetno že preseglo 400, policija pa „še vedno ni prišla na sled požigalcem". Sredi postnega meseca ramadana vznemirjenje po vsem Iranu še ni pojenjalo, poročajo pa tudi o novih izbruhih jeze in novih izgredih. Oblasti se še posebej pripravljajo na množični pogreb žrtev, ker se bojijo, da bo prišlo do spontanih neredov.
BEJRUT - Libanonski državni radio je sporočil, da sta na bejrutsko pristanišče padli dve granati. Do tega incidenta je prišlo v trenutku, ko so ravno pričakovali v zadnjih dveh tednih že tretjič napovedano otvoritev pristanišča.
ASIUT - Osemnajst ljudi je umrlo v ruševinah petnadstropnega poslopja, ki se je zrušilo, ker so bili temelji očitno preslabi. S to nesrečo se je število ljudi, ki so letos izgubili življenje v podobnih okoliščinah, povzpelo na približno 200.
Ker ni dogovorov in sodelovanja med proizvajalci (zadruge, kombinati) in trgovino, so proizvajalci in potrošniki prepuščeni samim sebi in stihiji na trgu. To praznino pa seveda mašijo nakupovalci in prekupčevalci, ki odirajo in izrabljajo tako proizvajalca kot potrošnika. Kolikor slabša sta sodelovanje in organiziranost na družbenem sektorju, toliko bolj so tepeni potrošniki, toliko večji so zaslužki špekulantov.
Te razmere pojasnjujejo z vsemi mogočimi razlogi, tiste resnične pa navadno obidejo.
Trdijo naprimer, da se trgovskim organizacijam ne splača dogovarjati, kupovati in prevažati blaga iz proizvodnih področij v potrošniška središča, ker je to blago občutljivo in se hitro kvari (sadje, zelenjava) kar pa prekupčevalce prav nič ne moti.
In tako naprej. Lahko bi našteli še več raznih vzrokov. Toda kam neki bi prišli. Vse kaže, da se bodo morali le vsi politični dejavniki, predvsem zveza komunistov, sindikat in socialistična zveza v najkrajšem času spet spoprijeti s političnimi vzroki in posledicami omenjenih slabosti in z neizpolnjevanjem sklepov partijskega posvetovanja o preskrbi. To Teto je zato kaj primerno. Letina ni preveč slaba niti kdo ve kako obilna. Preskrba pa je očitno slaba.
Ko bomo v političnih organizacijah in vodstvih razpravljali o preskrbi, se najbrž ne bo treba preveč muditi ob tem, kaj in kako bomo morali delati, temveč predvsem o tem, zakaj tistega, kar smo že sklenili, nismo uresničili.
(Iz KOMUNISTA)
llimilililllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz zadnjega Pavlihe llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllH11111
tedenski
mozaik
ZANESLJIVO SE ŠE SPOMINJATE izjemnega presenečenja, ki ga je povzročila poroka slovite grške bogatašice Kristine Onassis z do tedaj povsem neznanim sovjetskim državljanom, uradnikom Sergejem Kauzo-vim. No, če se, potem preberite tudi tale kratek povzetek iz tujega (zahodnega) tiska: Kristina je nenadoma prekinila medeni mesec v nekem letovišču ob Bajkalu, sedla v letalo in odletela v Atene. Možu je pojasnila, da ima neodložljive „družinske poslovne" zadeve. Izkazalo se je, poročajo tudi časniki, da je ta neodložljiv" opravek predstavljal lagodno poležavanje ob bazenu poleg razkošne vile v Atenah. Pa je bilo tudi tega kmalu konec, zakaj Kristina se je prav tako nenadoma odpravila v London na neko zabavo. Od tam se je (menda precej utrujena) vrnila že čez dvanajst ur in povabila nekaj prijateljev na svoj zasebni otok, kjer so takoj priredili Še eno veličastno zabavo, medtem ko je Sergej ves čas čakal v Moskvi na njeno vrnitev - in menda še čaka .. . Presenečenje tudi za njega ...
KAJPAK PA TO NI EDINA nenavadna zadeva, o kateri velja poročati, saj so prav ta teden naznanili še eno skrivnost:	ameriški
predsednik Jimmy Carter je imenoval posebno tričlansko komisijo, ki je dobila nalogo, naj razišče, kje je nekdanji sovjetsko-ameriški obveščevalec Nikolaj Šadrin. Ta je namreč pred leti pobegnil v ZDA in nekaj časa delal za ameriško obveščevalno službo, nato pa kot član CIA nepričakovano izginil med neko nalogo na Dunaju leta 1975. Od tedaj ga menda nihče več ni videl — niti njegova soproga ne. In prav soproga je sprožila val ugibanja, ko je prosila predsednika Carterja, naj ji pomaga raziskati skrivnost. Carter je po njeni prošnji imenoval komisijo, ki pa ne bo imela lahkega dela .. • Svet vohunstva je zapletena reč .. .
TO BO MENDA KAR DRŽALO — še posebej z dodatkom, da je stvar še bolj zapletena, če sodelujejo tudi diplomati. In kaže, da so prav ti sodelovali pri zadnjih pobojih med različnimi palestinskimi skupinami po svetu. Francoske varnostne sile so namreč na tihem sporočile nekaterim novinarjem, da je orožje, ki so ga uporabljali med nedavnimi spopadi v Parizu in Londonu, prišlo v diplomatskih kovčkih ... Nedotakljivost ...
- Lojze, pojdiva kam drugam, tukaj so mravlje!
- Pa kaj potem, saj te nobena ne pozna!
ML.. —• k.
kton| od II do 21 »vgus
K manj razvitim
V	Lisci pomanjkanje delovne sile zavira izpolnjevanje plana
Sevniška Lisca je letos že odprla ^v°j obrat v Babušnici, oddaljeni kakih 60 km od Niša, tečejo pa pogovori za izgradnjo še enega obrata v “°sni in Hercegovini. Lisca je že na domačem terenu z odpiranjem delovnih mest in obratov precej Pomagala manj razvitim predelom, faradi pomanjkanja delovne sile ?.ma pa je prisiljena nadaljnje zmogljivosti razvijati v drugih republikah.
Delo po proizvodnem programu Lisce je predvsem primerno za, &nske, je pa potrebna velika natančnost in spretnost, zato niti ni enostavno. Ob tem so še osebni dohodki na nezavidljivi ravni kot sploh v tekstilni industriji. Spričo tega ni čudno, če odgovorni v tovarni pravijo, da letošnji polletni proizvodni plan ni bil povsem dosežen tudi zaradi pomanjkanja delovne sile.
Medtem ko so pred leti žene in dekleta drle v Lisco iskat kruha, so *daj že redke, ki še iščejo zaposlitev,
*aje se odločajo za kolektive z bolj donosno dejavnostjo. Tja, kjer je ^je delo in boljši zaslužek.
Kljub temu, da trg dobro spreje-
11,3	izdelke Lisce, saj zalog skoroda n® Poznajo, pa v finančno poslovaje ne prinaša zaželenih rezultatov, “rovine so vedno dražje od elektri-,,, dalje, cene izdelkov pa se ne Vecajo.
R. B.
Ali bo novi zakon dosegel namen?
Po 24. avgustu letos naj bi po zakonu o kmetijskih zemljiščih vsi nekmetje zgubili vso zemljo nad 1 ha, zanjo pa bi prejeli odškodnino po predpisih o razlastitvi. Do tedaj si morajo vsi, ki menijo, da so kmetje, urediti odločbo o statusu kmeta. Po zakonu je lahko kmet samo tisti, ki zemljo sam obdeluje in biva v kraju, kjer je zemlja, ki mu predstavlja pomemben vir dohodka. Zemljo bodo izgubili skoraj vsi zaposleni kmetje, ki jim zaposlitev predstavlja glavni vir dohodka, kmetijstvo pa le dodatni vir.
Ob sprejetju tega zakona je bilo rečeno, daje njegov osnovni namen, da preide zemlja iz rok „dvoživk“ v roke pravih kmetov. Ta cilj pa doslej še ni bil dosežen; vsa zemlja je prehajala v roke vikendašev, to pa pomeni drobljenje že tako majhnih parcel po Dolenjski in Beli Krajini.
Poraja se vprašanje, kdo bo to zemljo obdeloval. Že sedaj je veliko zemlje v družbeni lasti neobdelane ali pa jo je zadruga ali občina prodajala zasebnikom. Se bo sedaj ponovilo isto? Bodo morda razlaščeni čez nekaj let spet lahko odkupili svojo nekdanjo zemljo? Ne bi smeli vnašati nemira med ljudi z
Kmetijski nasveti
Nad krompir s kombajnom
Izkop in spravilo krompiija je nadvse težaško delo in najhujša delovna konica v pridelovanju te poljščine. Ljudje si pomagajo na različne načine; na naših poljih je mogoče videti takorekoč 2godovinski razvoj izkopavanja krompiija: eni izkopavajo še z gotiko, drugi s plugom, tretji z izkopalnikom, četrti - teh je najmanj — pa s krompirjevim kombajnom, kije zadnja beseda sodobne tehnike.
frJa Dolenjskem, kjer postaja krompir vse pomembnejši vir Kftetovalnega dohodka, se modernizacija spravila prepočasi ^eljavlja. Tako je na primer v času, ko je na slovenskih poljih okopavalo krompir že 100 kombajnov, na dolenjskih njivah »paradiral" en sam. Vzrokov je več - od sorazmerno velikega levila delovnih moči, ki so na vasi še na voljo, do premalo ^ganiziranega nakupa, in končno — do predsodkov in nepoučenosti.
Kombajn je v resnici drag stroj, ki si ga kmet sam skorajda ne ^ore privoščiti. Premalo bi bil pri njem izkoriščen, zato spada ^ed tiste kmetijske stroje, ki postanejo res gospodami le tedaj, ~e delajo tudi na drugih poljih. Kar sama se ponuja rešitev, kije 2lasti, kar zadeva pridelovanje krompiija še premalo izkorišče-strojna skupnost V skupinski rabi je in ostane ključ za °Premljanje zasebnih kmetij z dragimi, velikimi poljedelskimi strqji.
Zgolj predsodek je tudi mnenje, da kombajn krompir poškoduje ali da ga pusti dosti v zemlji. Praksa kaže drugače. Poškodb jjj več kot sicer, pa tudi izkopavanje je temeljito, seveda mora “iti krompir za kombajniranje tudi ustrezno gojen. Posajen ^ora biti s sodobnim sadilnikom na enakomerno globino, njiva Pa mora biti čista, brez velikega plevela, kar je tudi sicer zahteva ufpešnega pridelovanja. Skratka: ni zadržkov, da izkopa krom-P*Jja ne bi modernizirali, saj je, če vse preračunamo, tudi cenejši ročnega. V poizkusih in meritvah kmetijskega inštituta iz Hubljane so se na naših poljih dobro obnesli enovrstni kombajni HASSIA KRB, EPPLE—ROBOTER in Z-644, s katerimi je Mogoče izkopati na dan do 1,5 ha krompirja.
Inž. M. L.
nepremišljenimi ali slabo razloženimi ukrepi, saj je beg z zemlje že tako velik.
Problem je tudi odškodnina. Kdaj in kako bo plačana, kdo bo dal denar? Posebno pereče je pri tistih, ki so šli pred leti z družino v tujino, zemljo pa jim obdelujejo oskrbniki. Takih primerov je v Beli krajini precej. Zakon ne pozna nobenih izjem za naše in tuje državljane. Toda v kakšni valuti bo plačana zemlja tem ljudem?
Ljudje si določila tega zakona različno razlagajo. So tudi taki, ki so svojo zemljo prodali, sedaj pa se veselijo, da bodo dobili odvzeto zemljo, ki jo bodo čez nekaj let spet lahko prodali. Prepričan sem, da to ni cilj novega zakona, ampak da dobi zemljo tisti, ki jo bo res obdeloval. Tako je tudi prav!
F. DERGANC
Sejmišča
NOVO MESTO: Rejci s cenami nič ne popuščajo, čeprav se kupci ne oglašajo preveč. Tako so v ponedeljek, od 379 pripeljanih Živah prodali le 174 prašičev. Cene: mladi pujski so bili po 600 do 850 din, stari pa po 860 do 1200 din.
Tekma sort
V	trebanjski občini bodo letos odkupili od kmetov 7.000 ton krompirja. Za to količino so pridelovalci sklenili tudi kooperantske pogodbe z zadrugo. Največ krompirja bo sorte Igor, ki je najbolj razširjena. Čeprav je od vseh še najbolj zanesljiva, z njo niso povsem zadovoljni. Predraga je in ne da rekordnih pridelkov.
Strokovnjaki trebanjske kmetijske zadruge so veliko pričakovali od sorte Draga. Zanjo se da doseči izredne letine, se pa hitro izrodi. Poskusi so pokazali, da je treba za dober pridelek na vsaki dve leti menjati seme. Letos zelo dobro kaže tudi krompir sorge Desiree. „Še največ pa pričakujemo od nove slovenske sorte Jaka, ki je visokorodna - da pridelek tudi do 400 metrskih sto-
tov na hektar - in jo poskusno pridelujemo," pravi inž. Alojz Metelko.
Poskuse z rodnostjo vseh teh sort opravljajo zadružni strokovnjaki na njivah v Jezeru in Ponikvah. Vse raziskave v zvezi z novimi sortami krompirja, ki bi bile primernejše od dosedanjih, financirata kmetijska zadruga in Kolinska z Mirne kot glavna odjemalka krompiija iz teme-niške in mimske doline.	I-	Z.
Izkoriščanje
Spretneži, običajno v starem mercedesu južnjaške registrske tablice, v novomeški občini niso nobena redkost. Cela vrsta bolj ali manj petičnih „šefov“ - delodajalcev iz Makedonije, Hrvatske, Bosne ali Kosova ima pogodbe za kooperacijska zidarska, obrtna ali težaška dela z našimi delovnimi organizacijami, zlasti s Pionirjem in Novo-gradom.
Do tu je še vse v redu. Od pogodb dalje, ki dovoljujejo zaposliti samo 5 ljudi, in sporazuma, ki zahteva za sezonske delavce človeka dostojne bivalne pogoje, pa gre vse narobe.
Ni skrivnost, da se iznajdljivi delodajalci le vozarijo naokrog, sklepajo pogodbe in kontrolirajo delavca, ti pa za „gazdo“ pot potijo.
Nobena skrivnost tudi ni, da imajo tako delodajalci sicer pripravljenih 5 oseb, kolikor dovoljujejo predpisi, v resnici pa imajo na delu tudi po 40 ljudi. Kar cela rodovina ali pa širše sorodstvo iz oddaljenih občin v drugih republikah se preseli k nam. Žive v skrajno nehigienskih razmerah ali tesnih sobicah, kjer jih namesto treh živi desetkrat več.
O	tovrstnih izkoriščanjih in nepravilnostih je ob sicer skopih podatkih nedavno tega razpravljal občinski komite Z K v Novem mestu in zadolžil zlasti komuniste v sindikatu Pionirja in Novograda ter inšpekcijske službe, naj temu pridejo na konec.
Ne gre namreč, da bi humana določila navdušeno sprejemali v dokumente, obratno pa ravnali v praksi. Če ni možno sezonskim delavcem zagotoviti življenjskih pogojev, kakršne predvideva sporazum, potem se bo potrebno takim kooperacijskim poslom odpovedati. Stvar inšpekcije je, da energično ukrepa, kjer je kršen zakon.	R.	B.
INTEREXPORT LJUBLJANA
$ INEX
Potovalna agencija
ZA JESEN SMO PRIPRAVILI: CIPER,
4- in 3-dnevno potovanje,
PRVIČ DIREKTNO IZ LJUBLJANE,
odhodi 5. in 9. oktobra
KRETA,
4- in 3-dnevno potovanje, odhod 28. septembra in 2. oktobra
ATENE,
3- in 4-dnevna potovanja, odhodi od 22. septembra dalje
TUNIZIJA,
2-. 3-, 4-, 5-dnevna potovanja, odhodi od 12. septembra dalje
ISTAMBUL,
2-dnevna potovanja, odhodi od 11. oktobra dalje
ŠPANIJA,
3-, 4-, 5-dnevna potovanja (Madrid, Barcelona, Sevilla), odhod od 7. septembra dalje
PARIZ, SEJEM ZLATARSKIH IZDELKOV in TURISTIČNE VARIANTE,
odhodi 7., 10. in 13. septembra
ELBA,
6 dni (avtobus), odhod 21. septembra
POČITNICE V TUNIZIJI po LANSKOLETNIH CENAH,
odhodi vsak torek
TEČAJI ANGLEŠČINE
v Veliki Britaniji in ZDA
SEJSElski otoki,
od 3. do 12. novembra 1978
BRNO,
8. bienale
UPORABNE GRAFIKE,
od 7. do 10. septembra
PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX,
Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773
INEX
Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327-947
INEX,
Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel (062) 24—571, 24—579
IZLETNIK	SAP
Celje, Velenje, Žalec	Trbovlje, Zagorje
LONDON,
3-krat na teden za posameznike
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" KRŠKO -DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B -
objavlja naslednja dela in naloge:
ČISTILKA PREHRAMBENEGA OBRATA
Pogoji:
— nekvalificirana delavka,
— delo v dopoldanski izmeni.
P0M02NA KUHARICA
Pogoji:
— dokončana osemletka,
— zaželjene ustrezne delovne izkušnje,
— delo v dopoldanski in popoldanski izmeni,
— delo je za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
NOVA NAPELJAVA - Glavna ulica v Novem mestu je bila pretekli teden pravo mravljišče; pleskarjem fasad so se pridružili še elektrikarji, ki so zamenjali žice električne napeljave z modernejšimi kabli. Napeljavo bodo obnovili v vsem mestu. (Foto: M. Markelj)
GRAD OBNAVLJAJO - Kostelski grad ob Kolpi v občini Kočevje obnavlja Zavod za spomeniško varstvo. Stari grad Kostel (na fotografiji) so leta 1809 požgali Francozi, ker so tudi Kostelci sodelovali v uporu proti njim; novejši grad Kostel pa
{‘e bil požgan med zadnjo vojno. (Foto: Jože *rimc)
LETOS 20 km ASFALTA - V brežiški občini z dokajšnjim uspehom uresničujejo na referendumu izglasovan program modernizacije 133 km občinskih cest. Ta teden so posodobili cesto Cerklje—Bušeča vas. (Foto: V. Podgoršek)
SLABO OBISKANA PRIREDITEV - V soboto, 19. avgusta, je v novomeški Športni dvorani nastopil ansambel pesmi in plesov madžarske manjšine Ifju Szivek (Mlada srca) iz Bratislave. Kvaliteten nastop si je, žal, ogledalo zelo malo ljudi, česar ansambel res ne zasluži.
Za uspešnejše sodelovanje
V novomeški Kmetijski zadrugi ustanovili pet temeljnih zadružnih organizacij — Upi za večjo kmetijsko proizvodnjo — Približati samoupravo kmetu
V Kmetijski zadrugi Krka v Novem mestu so ustanovili pet temeljnih zadružnih organizacij, kar sodi med prizadevanja za boljšo organiziranost kmetijske proizvodnje in nadaljnji razvoj dolenjskega kmetijstva. S tem skušajo približati samoupravo kmetom in jih čim več pritegniti k sodelovanju, nova organiziranost pa bo omogočila tudi povečanje kmetijske proizvodnje in s tem dohodka kmetov in zadruge.
Temeljne zadružne organizacije so ustanovili na območjih sedanjih proizvodnih okolišev, in sicer v Šentjerneju, Mimi peči, Straži, Novem mestu in Škocjanju. Poslovati naj bi začele najkasneje do konca letošnjega leta. V načrtu imajo tudi ustanovitev TOZD Vinogradništvo, ki bi se ukvarjala z obdelovanjem vinogradov, ki so sedaj pod upravo Hmeljnika ter TOZD Mešalnica močnih krmil. Dosedanja temeljna zadružna enota Oskrba se bo organizirala v TOZD Trgovina in mesarstvo, še naprej bosta delovali tudi TOZD Agroservis in TOZD Lastna kmetijska proizvodnja.
V temeljnih zadružnih organizacijah se bodo sami odločili, kakšno obliko pospeševalne in hranilno--kreditne službe potrebujejo. Prva bo predvidoma v vseh TZO, slednja pa bo enotna za celotno dolenjsko regijo. Tako bodo kmetje lahko v celoti videli, kolikšen je dohodek, kolikšni stroški in kam gre dohodek.
V kmetijski zadrugi se zavedajo, da brez težav ne bo šlo. V ospredju so kadrovski problemi, ki jih morajo reševati kar sami s štipendiranjem. Strokovnjaki namreč bežijo iz kmetijstva. Velika ovira za sodelovanje čim večjega števila kmetov je neenotno jugoslovansko tržišče. Ob pomanjkanju živine jo, recimo, iz bližnje Hrvatske bolje plačajo in kmetje jo dajo tistim, ki zanjo več ponudijo. Pri tem so kmetje-koope-ranti prizadeti, ker prodajajo živino zadrugi po nižji ceni.
„Ovir je veliko, vendar upamo, da bodo kmetje spoznali, da je to njihova organizacija, ki so jo sami ustanovili za uresničevanje svojih želja in potreb. Kmetu je treba dokazati, da se danes ne more več sam ukvarjati z vsemi posli, od proizvodnje do prodaje pridelkov. Prepričati ga je
ANALIZA BO POKAZALA
Uresničevanje družbenega dogovarjanja na vseh ravneh novomeške občine bo v jesenskih mesecih predmet razprav. Vedno znova se pojavljajo pripombe, da posamezni kolektivi svoje obveznosti, čeprav težko, zgladno poravnajo, medtem ko nekateri dogovorjene in podpisane obveznosti poravnavajo le delno ali pa jih sploh ne. V celoviti analizi vseh družbenih dogovorov, ki bo v kratkem zastavljena, bodo prišla na površje imena delovnih organizacij ali posameznikov, ki skušajo dogovarjanje izigrati. Za take so že na več sestankih zahtevali politično odgovornost.
treba, da iz sodelovanja s kmetijsko zadrugo izvirajo številne prednosti, tako možnost stalne prodaje pridelkov in živine, skupne in zato cenejše obdelave zemlje ter možnost najetja kreditov. V izolaciji ni prihodnosti, perspektiva je le v razvitih dohodkovnih odnosih. Kmeta prepričati o tem pa ni le naša naloga, za to tudi nimamo dovolj možnosti. To je naloga celotne družbene skupnosti, predvsem pa družbenopolitičnih organizacij," je povedal Miha Krhin, sedanji direktor Kmetijske zadruge Krka.
Razvoj temeljnih zadružnih organizacij bo v veliki meri odvisen tudi od dolgoročne politike, ki jo bo družba oblikovala do kmetijstva. V prvi vrsti je nujna ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v novomeški občini, ki naj bi skrbela za hitrejši razvoj in preobrazbo dolenjskega kmetijstva.
Z. LINDIČ
ČEBELARJI VABIJO V KOSTANJEVICO
Zveza čebelarskih društev Krško pripravlja v nedeljo, 27. julija, veliko čebelarsko prireditev na dvorišču kostanj e viškega gradu. Ta dan se bodo čebelarji zbrali ob 13. uri in šli v povorki skozi mesto, nato pa bo na grajskem dvorišču kulturni program z razvitjem prapora. Za razpoloženje in poskočne viže bodo skrbeli kapelska godba in Dobri prijatelji z Rake, stregli bodo tudi z medico. Tudi zato, ker bo kajpak dobrega cvička in ostalih pijač na izbiro.
120 VINOGRADNIKOV NA EKSKURZIJAH
15. avgusta je Društvo belokranjskih vinogradnikov pripravilo dve strokovni ekskurziji, katerih se je udeležilo 120 članov. Prva skupina vinogradnikov je obiskala Kras, kjer so si ogledali sežansko klet, polnilnico in vinograde v Komnu in Dutovljah. Druga skupina je obiska-. la klet krškega Agrokombinata, polnilnico Slovina v Šentlenartu in bizeljske vinograde.
F.DERGANC
NAGRADE INOVATORJEM — Kolektiv semiške Iskre — tovarne kondenzatoijev se je zbral 19. avgusta na Smuku in proslavil svoj dan. Zbranim je o dosežkih tovarne govoril predsednik delavskega sveta Edi Malnarič, nakar so inovatorjem podelili 58.000 dinaijev nagrad. Najvišjo je prejel Tone Kambič iz Semiča. Več delavcev je prejelo priznanja za tehnične izboljšave v minulem letu. Sledil je kulturni program in športno tekmovanje. (Foto: F. Derganc)
Po rekordih spet zatišje
prvem polletju odkup precej porasel, zdaj pa kaže znake upadanja — Prvi kooperant lani
V prvem polletju letos so pri KZ Ribnica odkupili 2,208.000 litrov mleka ali 5 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, 58 ton krav za zakol (ali 13 odst. več), 163 ton mlade klavne govedi (10 odst več), 10 ton prašičev (ali 117 odst. več) in 98 glav plemenske živine (ali 200 odst. več).
Ta odkup je v glavnem v skladu z načrtom odkupa za letos in če bo šlo tako naprej, ni bojazni, da načrta ne bi izpolnili. Žal pa se že kažejo znaki, ki kažejo na zmanjšanje odkupa v drugi polovici leta. Tako so julija odkupili precej manj mleka kot junija in celo manj kot julija lani. Vzrok za padec odkupa je, da dobi kmet za liter mleka letos celo manj, kot je dobil lani, cena krmilom pa narašča. Po nekaterih izračunih strokovnjakov KZ znaša proizvodna cena litra mleka 5,30 do 5,70 din, kmet pa dobi zanj v najugodnejšem primeru 4,25 din.
Tudi odkupna cena živine je raz-
meroma nizka, zato jo kmetje vedno bolj neradi prodajajo. Raje jo krmijo s slabšim senom, ki ga imajo dovolj in čakajo na ugodnejše čase za prodajo.
Zelo hitro pa narašča odkup svinj. Lani je KZ dobila prvega kooperanta, ki redi — zdaj še v zasilnih hlevih - po 200 svinj. Letos namerava zgraditi sodoben hlev, v katerem bo redil 250 bekonov in v dveh do treh „turnusih“ prodal KZ okoli 600 do 700 bekonov na leto.
J. P.
OBRAMBNI DAN VMDA
Brigadirji četrte izmene M DA Suha krajina 78 so avgusta imeli obrambni dan. Pokazali so odlično teoretično in praktično znanje. Obrambni dan je vodil Ljubiša Djorovič ob pomoči članov ZSMS.
M. S.
UPANJE ZA KOLPSKO DOLINO — Med vasema Pirče in Petrina gradi kočevski Itas novo tovarno, v kateri bodo izdelovali različne cisterne. Za kolpsko dolino pomeni tovarna zelo veliko, saj bo v nji dobilo zaposlitev precej ljudi; s tem pa bo zavrto tudi izseljevanje. Na sliki: gradbišče (Foto: I. Grgurič)
Zapleti cementne karavane
Zamude pri dostavi cementa ne „pridelajo" le železnice — Terminala v Novem mestu ne bo? — Še naprej čakanje
V NEDELJO RAZVILI PRAPOR
Lovska družina Velike Poljane iz ribniške občine bo v nedeljo, 27. avgusta, razvila svoj prapor. Družina, ki šteje 30 prizadevnih članov, bo organizirala slavje pri turističnem domu na Grmadi. Po razvitju bo veselica, na kateri bodo gostje postreženi z lovskimi specialitetami. Igral bo ansambel „Alč in Maj“.
M.G-č
,,sreča v zelenju in cvetju
Junija so železničarji iz Anhovega prepeljali 22.794 ton cementa, julija pa le 19.300 ton. Železničarji priznavajo, da manj, kot bi ga lahko glede na prevozne možnosti. S prstom pa so pokazali tudi na krivca.
Pravijo, da je krivda v tem, ker ni bil uresničen načrt za prevoz cementa, ki so ga sprejeli pred povečanjem proizvodnje v Anhovem. Po tem načrtu naj bi v petih slovenskih mestih kot „odjemalnih“ središčih, med drugim tudi v Novem mestu, zgradili terminale, kakor bi dostavljali cement s cisternami tipa Uahc. Cement naj bi prečrpali v silose in ga prepeljali do kupcev.
Ko je bilo treba s cementom na pot, so se železničarji znašli v zagati,
saj terminalov ni bilo. Začasno rešitev so si omislili s kontejnerji. Slednje so naročili pri kočevskem Itasu, ker pa je to podjetje kasnilo z dobavo, je železnica naročila švedske kontejnerje. Spet pa se je zataknilo pri dobavi posebnih strojev za prenos kontejnerjev z železniških na cestna vozila in obratno. Na pomoč so prišli sarajevski železničarji.
Zamuda pri dostavi cementa torej ne prihaja le po železnih tračnicah in cestah, ampak tudi zaradi polžje počasnega uresničevanja prej omenjenih načrtov. Zadnje poročilo pravi, da so se nalog lotili v štirih mestih, med katerimi pa ni omenjeno Novo mesto. Bo moral cement do dolenjskih kupcev še nadalje po labirintnih poteh?
.UTESNJENO4 AMD RIBNICA
Ribniško AMD se je lahko v letošnjem letu pohvali v glavnem samo z uspehi, ti pa so konec koncev ,krivi* tudi za prve težave. Zaradi napredovanja bi društvo nujno potrebovalo nove prostore za garaže. Če bi jih dobilo, bi takoj kupih vozila za vožnjo kandidatov.
O SEJMIH IN TRGATVI
Društvo vinogradnikov Bele krajine ne bo organiziralo ogleda vinskega sejma v Ljubljani, pač pa poziva vinogradnike, naj si sami v čim večjem številu ogledajo ta sejem, in sicer v četrtek, 31. avgusta. V Ljubljano naj bi šli z vlakom, ki iz Črnomlja odpelje nekaj pred 6. uro. Prav tako naj si sejem v Gornji Radgoni ogleda čim več belokranjskih vinogradnikov. Društvo tudi poziva svoje člane, naj se pri trgatvi ravnajo po zastavljenih rokih in naj nikar ne trgajo prej, saj s tem 'ji kakovost.
<3
gorenje
26. 8. - 3. 9. 1978
grozdje izgubi l
F. DERGANC
Eden izmed osnovnih programov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je tudi zelena tehnika. Nosilec tega programa v okviru Gorenja oziroma skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje, reprodukcijske celote Dom, je tovarna Gorenje — Muta. V ta program pa se zraven tovarne Gorenje—Fecro Slovenj Gradec vključujejo tudi druge delovne organizacije v okviru Gorenja, da bi nudili tržišču kompleksno tehnologijo.
Lani je bila na Muti prva manifestacija „Sreča v zelenju in cvetju", prva razstava izdelkov programa zelene tehnike Gorenja, predstavljeni pa so bili tudi razvojni načrti, katerih osnovno vodilo je želja, da bi Gorenje čimprej lahko zadovoljilo potrebe vseh skupin porabnikov izdelkov programa zelene tehnike, in sicer kmetov, sadjarjev, gojiteljev okrasnega grmičevja ter živilske industrije.
Na letošnji drugi razstavi izdelkov programa zelene tehnike na Muti, od 26. avgusta do 3. septembra, bodo prikazane številne novosti, ki zaokrožujejo ta program Gorenja. Predstavljene bodo možnosti za sodobnejše gospodarjenje na kmetijah, vključno mini farme za proizvodnjo mleka in mesa ter zadnja novost — oprema za proizvodnjo sirov v okviru manjših obratov. Tako je podana možnost za razvoj in organiziranje lastne proizvodnje na kmetijah, ki se bodo odločile za ureditev mini farm. Na ogled bodo nadalje novi dosežki pri izpolnitvi programa kmetijske mehanizacije, ki naj omogoči kmetom kar najbolj racionalno obdelavo tal. V „pa-ket" za vrtičkarje je male vrtnarje pa /etos vključujejo tudi agrokemična sredstva in semena.
Seveda pa mora „Sreča v zelenju in cvetju”, kot poudarja geslo minifestacije na Muti, pomeniti tudi srečo in napredek sleherne delovne organizacije kot sestavni del razvoja kraja in ljudi, ki v tej delovni organizaciji ustvarjajo. In prav tovarna Gorenje — Muta je ena tistih delovnih organizacij, ki je lahko drugim za vzor v prizadevanjih za lepši jutri in višji standard delav-
cev in krajanov. Osnova za to so proizvodi tovarne, njen program, ki tesno povezuje tovarno z vasjo in mestom. V še vedno naravnem okolju ob Bistrici, pod obronki Pohorka in Kozjaka, bo predstavila tovarna Gorenje—Muta najenostavnejše orodje, za urejanje vrtičkov in vrtov, večnamenski traktor Rec — combi — univerzaI s pri' ključki pa, za mnoge, najbolj zapleten iz-delek — mini farmo.
Delavci tovarne Gorenje — Muta ne živi' jo na „Srečo v zelenju in cvetju" sam0 teden dni, živijo vsak dan skozi vse leto,/ vsakim izdelkom, v vsaki akciji pri ureja-n ju kraja. Skratka na vsakem koraku, & pomeni lepši in boljši jutri za prebivalce krajevnih skupnosti, kjer živijo delavci tovarne Gorenje—Muta, pa tudi za celotno občino Radlje ob Dravi. Tovarna Gorenje' —Muta ni samo proizvajalec dobršnega de' la proizvodnega programa zelene tehnike, pač pa tudi oblikovalec teh proizvodov tet svetovalec več desettisočim jugoslovaH’ s ki m kmetovalcem, pa tudi prvim kupceffl njihovih izdelkov na tujem.
Letošnja manifestacija ,£reča vzelenj11 in cvetju", druga razstava izdelkov prog#' ma zelene tehnike Gorenja, bo novo pri' znanje delu in uspehom kolektiva tovarne Gorenje — Muta, ki ob tej priložnosti od; pira novo tovarno za proizvodnjo kmetiI' ske mehanizacije, prav tako pa tudi G°' renju in reprodukcijski celoti Dom za dosežene uspehe pri dosedanjem razvoju pr°' grama zelene tehnike.
Razstava programa zelene tehnike GO' renje na Muti bo odprta od 26. avgusta d° 3. septembra vsak dan od 9. do 19. ure-Ob 11. uri bodo demonstracije kmetijsW mehanizacije, od 11.30 do 13. ure pa si b? mogoče ogledati proizvodnjo v temeljni organizacijah združenega dela tovarne GO' renje — Muta.
Prihodnjo nedeljo, 3. septembra pa b° ob 15. uri na Muti parada cvetja.
Dobrodošli na Muti na manifestacij1 ,$reča v zelenju in cvetju “!	^
k.
pisma
in
odmevi
tura
in
bra-
anje
ffijLSKI
Šli smo po poteh spominov
Izlet adlešičkih borcev v Italijo — Obiski pri naših manjšinah bi bili pogosteje organizirani
Najdražja košara
Zakaj Novo mesto najdražje?
Dnevnik je zapisal, daje najdražja košarica ,.razburila duhove". Če je trenutno razburila izvršni svet novomeške občinske skupščine, ni nič Posebnega. Verjetno so možje živeli v dobri veri, da so pregnali s tržnice »krivce" za visoke cene. A na njihova mesta niso prišli nič boljši in stvar je tekla po starem naprej. Vzroki za takšno stanje so v premajhni budnosti nad cenami živil in v mnogih kontrolah nad življenjsko neizogibno potrebnimi artikli. Prav Jako je premalo nadzora nad oznakami kakovosti in prodajo mesa, ^dja in zelenjave. Mnogo cen pomembnih živil je slabo označenih ali Pa jih sploh ni in tako postaja potrošnik žrtev preračunavanj. Posebna težava nastopi tam, kjer ni blagajniškega vodenja ter je vsaka kontrola pravilnega izračunavanja nemogoča. Zato kupec nikoli ne ve, je bilo kupljeno blago pravilno Zaračunano ali pa jo je zopet dobil krepko po glavi.
S. HOTKO Žužemberk
12. avgusta je krajevna organizacija ZZB NOV Adlešiči organizirala izlet v Italijo, ki se gaje udeležilo 51 članov.
Pred spomenikom v Gonarsu smo položili spominski venec s slovensko trobojnico; Matija Adlešič iz Vrhovcev, ki je bil v tem taborišču, pa nam je pripovedoval o trpljenju v njem ter nam pokazal, kje so taboriščniki izkopali rov za pobeg.
Ob vrnitvi smo si zgledali spomenik žrtvam na Bazovici, kjer so nas prisrčno sprejeli novinarji koprske
ZGLEDNA
KOLONIJA
Pretekli teden se je iz Nerezinj na Malem Lošinju vrnilo 135 otrok, dijakov krške osnovne šole Jurij Dalmatin. Nekaj dni pred odhodom je počitniško kolonijo obiskala inšpekcija republiške ZPM, ki je kolonijo pohvalila. Pedagoška voditeljica tabora je bila Dragica Nunčič, najboljši vzgojiteljici pa Mojca Ropret in Zvonka Matič. Na počitnicah se je precej neplavalcev naučilo plavati.
A. Ž.
JAKAC SLIKAL V VELENJU
Akademski slikar Božidar Jakac se je odzval vabilu velenjske kulturne skupnosti in je prejšnji teden na pastelih in grafikah upodobil več motivov iz Velenja in okoliških gradov.
televizije in Primorskega dnevnika ter člani Zveze borcev iz Bazovice in Boljunca. Miro Križmančič iz Bazovice nam je orisal like štirih ubitih junakov ter trpljenje slovenskih ljudi pod fašističnim jarmom. Med enominutnim molkom smo zrli v že trikrat oskrunjen spomenik z odbitimi napisi in polomljeno ograjo -delo fašistov, ki hočejo z uničevanjem spomenikov omadeževati našo junaško preteklost. Toda ta je še preveč živa!
Na Občinah pri Trstu smo nato prisostvovali slavnostni otvoritvi 20. kmečkega tabora.
Na koncu bi rad vsem organizatorjem podobnih izletov priporočil, da organizirajo izlete med naše manjšine v drugih deželah, saj so nas vedno zelo veseli.
ALOJZ CVITKOVIČ
POUČEN OBISK — Člani novinarskega krožka OŠ Jurij Dalmatin e Krškega so pred časom obiskali uredništvo Dolenjskega lista in si ogledali, kako poteka pravo novinarsko in grafično delo, katerega plod je vsak četrtek priljubljeni „Dolen‘c“. Pred stavbo, v kateri uredništvo gostuje, so se fotografirali.
FIGA ZA DOBER PRIDELEK — Jesen je pred vrati in z njo obilica pridelka. Na Dolenjskem k sreči ni bilo hujših vremenskih nesreč, zato z vsem pridelkom dobro kaže. Pa tudi koren, ki ga je na vrtu izkopal Jože Ogulin iz Gabra pri Semiču, drži figo, da se v zadnjih dnevih ne bi kaj sfižilo.
ZLETNI PLANINCI NA VRHU TRIGLAVA
51 planincev iz Novega mesta, Bihača, Karlovca, Prijedora, Banjaluke, Gospiča in Siska se je prejšnji teden udeležilo tradicionalnega desetega pohoda na Triglav, ki gaje organiziral odbor zleta Bratstva in enotnosti iz Novega mesta. Med pohodniki, ki so se povzpeli na naš najvišji vrh, je bil tudi Adam Dupa-lo, organizator prvega zleta 20. avgusta 1944.
»Jest dejlam škafe in rešjeta”
3. septembra na 3. ribniški semenj — Narodne noše, zdomarji in modna revija
Izdelovalci suhe robe in drugih izdelkov domače obrti iz ribniki blo&e, struške in dobrepoljske doline bodo 3. septembra na 3. nbniškem semnju prikazali svoje izdelke in jih tudi prodajali, nekateri pa bodo pokazali, kako jih izdelujejo.
Posebnost letošnjega semnja bo, da bodo prikazali izdelavo in proda-Jan tudi nekatere izdelke domače °t>rti> ki na dosedanjih semnjih niso. Tako bo izdelovalec Hrovat iz Prevol prikazal brezove metle in držaje (štile) lopat, krampov itd.,
“ožič iz Strug pa koše in košare.
Semenj se bo začel že zjutraj, s Parado godbe, narodnih noš, pevcev s krošnjami in z nekaterimi zdomarji Ozuoma izdelovalci suhe robe ob 9.
**ri. Dopoldne bodo odprli še gobarsko razstavo, ki jo organizira gobarja družina iz Ribnice ter razstavo v®*enin žena in deklet iz ribniške °bčine. Ob 10.30 bo modna revija
Obrti, katere izvršni odbor je pokazal veliko razumevanje za to tradi-cilnalno ribniško prireditev.
J. PRIMC
..Pletenine" Ljubljana, na kateri bodo prikazali kreacije mojstra Debevca. Popoldne bo gasilska veselica s plesom.
Na semnju bodo sodelovali tudo obrtniki iz ribniške občine, ki bodo imeli poseben paviljon. Poleg tega bodo tozdi in obrati Pletenine Ljubljana, BPT Tržič, Sukno Zapuže in Saturnus Ljubljana v svojih paviljonih prodajali blago po nižjih cenah. Na semnju bodo sodelovali še izdelovalci raznega drugega blaga iz vse Slovenije.
Semenj spet organizira Turistično društvo Ribnica. Pokrovitelj bo Gospodarska zbornica Slovenije, tozd
jAJMLAJŠE GASILSKO DRUŠTVO - V nedeljo, 20. avgusta, so «ani najmlajšega gasilskega društva na Dolenjskem PGD Cerovi log slovesen način prejeli ključe gasilskega kombija, ter prevzeli uzgalno Totax. Sredstva za nakup potrebne opreme so prispevale elovne organizacije in prebivalci okoliških krajev. Tako so ljudje P°novno pokazali živo zavzetost za napredek tega dela Podgorja. a sliki: gasilci iz Cerovega lom ob svojem gasilskem domu in z 0yim kombijem ter brizgalno. (F
;oto: Polde Miklič)
Spomenik
Baragi
Verska slovesnost ob 110-letnici smrti slovenskega misijonarja
V Trebnjem je bila v nedeljo verska proslava ob 110-letnici smrti slovenskega škofa - misijonarja Friderika Barage. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo več sto vernikov, je maševal ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, priložnostni govor pa je imel dr. Lojze Šuštar. Na trgu pred trebanjsko cerkvijo so škofu Baragi ob tej priložnosti odkrili spomenik, delo kiparja Franca Goršeta.
Friderik Bagara, rojen leta 1777 v Mali vasi pri Trebnjem, je odšel leta 1830 v Severno Ameriko na misijonarsko delo med Indijance. Peprav njegovega dela ne moremo ločevati od ameriške kolonizatorske politike tistega časa, si je Baraga pridobil velike zasluge s skrbjo za kulturno rast Cipevov. Indijancem tega plemena je Baraga napisal slovnico, dragocena pa so tudi njegova pisanja o zgodovini, jeziku in običajih prvotnih prebivalcev Amerike.
Kot poroča agencija Tanjug, je želela slovenska katoliška cerkev s trebanjsko slovesnostjo med drugim pospešiti dolgoletni proces za beatifikacijo škofa Friderika Barage, čigar ime pa je v novejši zgodovini žal prevečkrat zlorabila belogardistična emigracija.
V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu so odprli v petek, 18. avgusta, razstavo panjskih končnic, ki jo je pripravil Čebelarski muzej iz Radovljice. Uvodno besedo na otvoritvi je imela Maruša Avguštin, ravnateljica muzejev radovljiške občine.
Poslikane panjske končnice so slovenska posebnost. Pose-
Skoraj milijon srednješolcev
Med srednješolci samo v Sloveniji prevladujejo dekleta
Srednje šole v naši državi obiskuje več kot 935.000 učencev ali polovica vseh, starih 15 do 19 let. To je seveda poprečje. Stanje v republikah je različno. Tako se šola v Sloveniji okoli 59 odstotkov mladih, v Srbiji pa nekaj več kot 53 odstotkov. To sta tudi edini republiki, ki imata na srednjih šolah več kot polovico mladine.
Med učenci je skoraj polovica deklet. Izjema je Slovenija, kjer je v srednjih šolah več deklet kot fantov. Na Kosovem se, denimo, šola le vsaka tretja mladina.
V minulem šolskem letu je usmeijeno izobraževanje zajelo že skoraj 43 odstotkov sedanjega rodu učencev. Bistvo tega izobraževanja je, da pozna v prvi fazi skupne osnove v prvem in drugem razredu.
Povsefn drugače je usmeijeno izobraževanje zastavljeno v Sloveniji. V minulem šolskem letu so imeli uvedeno na 28 šolah. Značilno pri tem je, da so tovrstno izobraževanje imeli le oddelki pedagoške smeri pri gimnazijah, pedagoških gimnazijah in vzgojiteljskih šolah, kjer se je za učitelje in vzgojitelje izobraževalo nekaj nad 6.800 učencev.
LIKOVNIKI V STRUMICI - 25 likovnikov iz Madžarske, Poljske, Švedske, Finske, Zahodne-Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Jugoslavije se udeležuje tradicionalne likovne kolonije, ki je tokrat posvečena 75-letnici ilindeske vstaje in drugim pomembnim obletnicam iz zgodovine Makedoncev.
TRUBAR SE VRAČA - Antikvariat Cankarjeve založbe v Ljubljani je posredoval, da je iz tujine prišel v Narodno univerzitetno knjižnico najpopolnejši izvod Trubarjeve ki\jige „Sveto pismo Nove zaveze” iz let 1557 - 1558. Hkrati s tem delom se je v domovino vrnil izvod izvirnika Valvasorjeve knjige „Theatrum mortis humanae” (prizorišče človeške smrti”), ki ga bodo shranili v Valvasorjevem muzeju na gradu Bogenšperk pri Litiji.
FESTIVAL ODPRLO PRAZNOVANJE POMLADI” - Festival filmskega scenarija, ki se je začal prejšnji teden v Vrnjački Banji, je odprl slovenski celovečerni film ,.Praznovanje pomladi”, ki ga je po scenariju Frančka Rudolfa režiral France Štiglic. Iz podjetja Viba film sporočajo, da sc je že začela labora-
torijska obdelava najnovejšega slovenskega igranega celovečernega filma „Moja draga Iza”, posnetega po istoimenskem romanu pisatelja Iva Zormana, režiral pa ga je Vojko Dule tič.
GALERIJA ,.BOŽIDAR JAKAC" v Kostanjevici vsak dan sprejema nove obiskovalce, med katerimi je več tujih turistov. Na sliki: pogled na zbirko mojstra Toneta Kralja.
Humor s čebeljakov
V Dolenjski galeriji je odprta razstava poslikanih panjskih končnic, ki jo je pripravil Čebelarski muzej iz Radovljice — Je oče teh slikarij A. Janša?
ben razmah je ta slikarija dobila z razcvetom čebelarstva v 18. in 19. stoletju. Menijo, daje na to po svoje vplival tudi oče slovenskega čebelarstva, v Zabreznici pri Žirovnici rojeni Anton Janša, saj so se poslikani panji pojavili prav v njegovi dobi.
Največ poslikanih panjskih končnic je nastalo na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini Bela krajina in ravninski del Štajerske takih poslikav ne poznata, ker so tam čebelarili v koših.
Od sredine 18. stoletja do konca prve svetovne vojne, ko je tovrstno poslikavanje ponehalo, je pri nas nastalo več kot 2000 panjskih slik z več kot 700 različnimi motivi. Slikali so poklicni slikarji, vaški podobaiji in samouki, med katerimi so bile tudi ženske.
Največji razcvet je panjska umetnost doživela med letoma 1820 in 1880. Ta čas je dal domišljijsko najbogatejše prizore s humoristično in satirično ostjo. Sploh predstavljajo poslikane končnice svojevrsten svet: pripovedujejo, opominjajo, smešijo, zbadajo, moralizirajo.
V njih se odražajo življenjem miselnost in čustvovanje slovenskega kmeta, ki je nekdaj predstavljal	najštevilnejši
družbeni sloj na Slovenskem.
„Razstava poslikanih panjskih končnic pomeni le majhno okence v svet te prisrčne in preproste umetnosti, v kateri poleg vsega drugega odmevajo tudi prvi pojavi prebujajočega se realizma v 19. stoletju pri nas,“ pravi Avguštinova.
Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 5. septembra, tako da si jo bodo lahko ogledali tudi osnovnošolci in srednješolci, saj se bodo šole med tem spet odprle.
METLIŠKA BETI LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Tovarniške avle se občasno spreminjajo v likovna razstavišča. Na Dolenjskem, posebno še v novomeški občini, so to možnost že večkrat preizkusili. Novo-teksu, Krki, Pionirju in drugim delovnim organizacijam, ki so do zdaj predstavile dela številnih lilcovnikov, se je pred kratkim pridružila metliška Beti. Z razstavo 20 akvarelov, ki prikazujejo belokranjske motive, se je v tej tovarni prvi predstavil Franc Smole, slikar amater iz Ljubljane. Razstavo, ki je vzbudila veliko zanimanje pri obiskovalcih, bodo prenesli še v Griblje.
V Mokronogu snemajo film
V Mokronogu se je prejšnji teden začelo snemanje novega slovenskega celovečernega filma ,,Krč”. Po scenariju Željka Kozinca režira fUm Božo Šprajc. Zgodba pripoveduje o usodah ljudi v malem slovenskem trgu: na eni strani bo prikazano propadajoče kmetijstvo, na drugi pa prizadevanje domačinov za razvoj industrije, ki naj bi preprečila odhajanje ljudi v mesto. V okviru tega se prepletajo pota junakov zgodbe.
V glavnih vloeah bodo nastopili: Tea Glažar, • Boris Cavazza, Milena Zupančič, Ivo Ban in Zlatko Šugman. Pravijo, da bo to film debitantov. Slednjih je več tako med igralci kot med drugimi sodelavci filma vključno z diplomantom praške akademije Radom Likonom, v čigar rokah je kamera.
V sredo, 16. avgusta, so prve kadre za novi film posneli na Trebelnem in v stari mokronoški šoli, še vedno podprti s tramovi. Šola je bila ta dan tudi nekakšno zbirališče ekipe. To je bila priložnost za bežen pomenek z nekaterimi igralci.
Boris Cavazza je takoj pripomnil, da do tistega trenutka še ni stopil pred kameto, da pa ve, kako bo oblikoval svojo vlogo zdravnika, ki se prelevi v politika. „Moral bom biti tudi ljubimec, kar pa zame ni nič novega. Dejal bi: stereotipna vloga! Vesel sem, da snemamo tu, saj do zdaj na Dolenjskem še nisem bil.”
Vlogo kaplana, ki bo v filmu mešal štrene trškim veljakom, bo oblikoval Janez Starina, doma iz Radeč, po očetu pa je Dolenjec. „Prvič sem dobil večjo vlogo pri filmu,” je dejai. „Veseli me, da so mi dali prav to, ki - kot slišim -predstavlja nov lik v slovenski kinematografiji.”
Željko Hrt iz Kopra, študent drugega letnika igralske akademije, bo v filmu večkrat nastopil s Cavazzo kot maturant, poskušam se vživeti v ta lik,” je pojasnil. „Gre za fanta -maturanta, ki niha med realnostjo in ideali. Naposled je tako razcepljen, da ga življenje zlahka povozi.”
Filmarji bodo v Mokronogu delali do sredine septembra. Druge kadre bodo posneli v Ljubljani.
PRIPRAVLJENI ZA SNEMANJE — Nekateri igralci, med njimi Boris Cavazza (drugi z desne), čakajo pred mokronoško šolo, da jih bodo poklicali na snemanje kadrov za nov slovenski celovečerni fdm „Krč“. (Foto: 1. Zoran)
namilim
NOVO MESTO
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ..PIONIH" Novo mesto. Delovna skupnost skupnih služb,
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. PREVAJALCA IZ SLOVENSKEGA NA SRBO-HRVATSKI JEZIK
2. REFERENTA ZA REKREACIJO
3. REFERENTA DEVIZNIH OPRAVIL
4. KNJIGOVODJO I
Pogoji za sprejem:
1. predmetni učitelj ali profesor srbohrvatskega jezika s štiri oz. dvemi leti delovnih izkušenj
2. visoka šola za telesno kulturo in 1 leto delovnih izkušenj oz. višja šola za telesno kulturo in 4 leta delovnih izkušenj
3. končana ekonomska srednja šola in opravljen izpit zunanjetrgovinske registracije ter 4 leta delovnih izkušenj
4. končana ekonomska srednja šola in štiri leta delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 15 dni od objave SGP „PIONIR" Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dnsh po objavi oglasa.
SOZD
■ ^ Llemona ljubljana
J DO EMONA
globtour
LJUBLJANA WOLFOVA1/ III
objavlja prosta dela in naloge
VODJE POSLOVALNICE V NOVEM MESTU
Pogoji:
— višja ali srednja šolska izobrazba ekonomsko—turistične smeri,
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
— aktivno znanje nemškega jezika.
— moralno politične kvalitete.
Prošnje pošljite na naslov: DO EMONA GLOBTOUR, 61000 Ljubljana, Wolfova 1 /III, splošne službe, v 15 dneh po objavi.
Delovna organizacija INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO, Novo mesto, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja v TOZD OBUTEV Novo mesto TOZD BOR Dolenjske Toplice
objavlja
prosta dela in naloge v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah
1) VEČ ŠIVALK GORNJIH DELOV OBUTVE
2) VEČ DELAVK ZA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI
Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih
pogojev izpolnjevati še posebne pogoje:
pod 1: da so po poklicu šivalke gornjih delov obutve ali
šivilje, oziroma da so priučene šivalke gornjih delov obutve
ali šivilje in da imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na
opravljanju podobnih del in nalog;
pod 2: da imajo osnovno šolo.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO, kadrovsko-splošni sektor, 68000 Novo mesto, Bršljin 32.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD „BABY", INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE »JUTRANJKA" SEVNICA
objavlja
prosta dela in naloge, za nedoločen čas, in sicer:
1	SKLADIŠČNIKA - PREVZEMALCA POGOJI:
— poklicna šola, prodajalec tekstila in skladiščnik
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— prednost pri izbiri imajo moški kandidati
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Rok za sprejem ponudb, ki jih kandidati vložijo na TOZD z opisom dosedanjega dela je 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega odbora.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO ODDELEK ZA
IZOBRAŽEVANJE OB DELU NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3
RAZPISUJE
vpis v oddelke za izobraževanje ob delu za naslednje šole:
1.) 3-letno tehniško srednjo šolo strojne smeri
2.) 2-letno delovodsko šolo strojne in avto-mehanske smeri
3.) šolo za poklicne voznike motornih vozil
POGOJI ZA VPIS:
Ad 1) Vpišejo se lahko kandidati s končano poklicno šolo kovinarske ali avtomehaniške stroke. K prijavi za vpis je potrebno priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— spričevalo 8. razr. osn. šole (pozitivna ocena iz tujega jezika)
— spričevalo o končani poklicni šoli
— izjavo o plačilu šolnine
— dve fotografiji 4 x 6 cm
— kolek za 2 din
Ad 2) Vpišejo se lahko kandidati s končano poklicno kovinarsko ali avtomehaniško šolo in 3 letnimi izkušnjami v ustrezni stroki.
K prijavi za vpis je treba priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— spričevalo o končani poklicni šoli
— potrdilo o delovnih izkušnjah
— dve fotografiji 4 x 6 cm
— kolek za 2 din
Ad 3) Vpišejo se lahko kandidati stari 17 let in z najmanj 6 razredi osn. šole. K prijavi za vpis je potrebno priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— spričevalo zadnjega šolskega razreda osnovne šole
— zdravniško spričevalo za „C“ in „E" kategorijo
— kolek za 2 din
Kandidati dajo lahko prijave v tajništvo centra vsak dan od 7. do 14. ure.
TOZD ELEKTRO NOVO MESTO
Novo mesto,
Ljubljanska 7. b. o.
1. Delavski svet TOZD razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA TOZD
(individualni poslovodni organ)
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je elektroinženir,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje pogoje, predpisane v 511 čl. ZZD,
— da je moralno—politično neoporečen in aktiven v uresničevanju delavskega samoupravljanja.
Delo se združuje za 4 leta.
2. Komisija za delovna razmerja TOZD razpisuje prosta dela in naloge:
a) VODJE SLUŽBE RAZVOJA,
b) VODJE KONZUMNE SLUŽBE,
c) VODJE FINANČNE SLUŽBE.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še nualednje pogoje:
pod a) — da je elektroinženir, pod b) — da je elektrotehnik,
pod c) — da ima srednjo šolo ekonomske ali splošne smeri. Vsi kandidati pod 2. morajo imeti:
— najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— morajo biti moralnopolitično neoporečni in aktivni v uresničevanju delavskega samoupravljanja.
Delo se združuje za 4 leta.
Vsi kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni na naslov:
TOZD Elektro Novo mesto. Ljubljanska 7, z oznako „za razpisno komisijo".
O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri. Razpisna komisija ne bo obravnavala vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev.
„NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p. o. Novo mesto. Glavni trg 11
Razpisna komisija
ponovno razpisuje prosta dela, oz. naloge
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA - za mandatno dobo 4 leta
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne, ekonomske, upravne ali organizacijsko kadrovske smeri s 3 oziroma 5 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del, oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— moralno politična neoporečnost in strokovne ter organizacijske sposobnosti.
Poskusnega dela ni. Stanovanja ni.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov podjetja z oznako: „za razpisno komisijo".
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
objavlja na podlagi 39. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 1. člena Odloka o izvajanju Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/72) naslednje
OBVESTILO
O	ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1978
Razpored o višini odmerjenega prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Trebnje je na vpogled na pristojnih krajevnih uradih, za območje matičnega urada Trebnje pa na davčni upravi Trebnje, soba št. 8 in sicer od 24. avgusta do 1. septembra 1978.
ŠTIPENDIJA
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA
razpisuje
1 ŠTIPENDIJO
za poklic
DIPL. ING. GRADBENIŠTVA
Kandidati naj pošljejo: — izpolnjeno prijavo za štipendiranje obr. DZS 1,65,
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala in
— potrdilo o vpisu v šolo.
Prijave z vso potrebno dokumentacijo pošljite splošnemu sektorju podjetja v roku 15 dni od objave razpisa.
IGO" LJUBLJANA Trnovski pristan 8 KOMISIJA ZA MEDSEBOJNE ODNOSE V ZDRUŽENEM DELU OBJAVLJA: naslednja dela in opravila:
1. LIKVIDIRANJE RAČUNSKIH LISTIN Poaoj:
ESS in eno leto delovnih izkušenj ali nižja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
2. VEČ DELAVCEV za izdelovanje izdelkov v obratu individualne proizvodnje
Pogoj:
KV ključavničar ali NK delavec z veseljem za priučitev v ključavničarski stroki. Zaželjeno dve leti delovnih izkušenj.
3. STROJEPISNA DELA v splošnem sektorju Pogoj:
Dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj ali nadaljevalni strojepisni tečaj in dve leti delovnih izkušenj.
4. VEČ DELAVCEV za brušenje izdelkov v delovni enoti Velike Lašče
Pogoj:
končana osnovna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Pod 2, 3, 4, traja poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba „IGO", Ljubljana, Trnovski pristan 8 v roku 15 dni po objavi.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SOB METLIKA
OBJAVLJA
za nedoločen čas prosta dela in naloge:
1. REFERENTA ZA KADROVSKO IN OMT SLUŽBO,
2. VODJE STROJEPISNICE,
3. STROJEPISKE.
POGOJI: pod 1.)
Višja šola kadrovske smeri — strokovni izpit
— 3 leta delovnih izkušenj na kadrovskem področju pod 2.)
Dvoletna administrativna šola
— 1 leto pisarniške prakse pod 3.)
Osnovna šola in strojepisni tečaj
— 2 leti pisarniške prakse
Kandidati pod 2 in 3. bodo opravili še preizkus znanja. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi sprejema svet delovne skupnosti upravnih organov SOb Metlika v roku 10 dni po objavi razpisa.
POTA
m stii^
m
wi
K
OBISK V ZIDANICI - Ljubljan-Can Franc Mogulič je pred kratkim ugotovil, da je bilo med 5. in 11. avgustom vlomljeno v njegov vikend "ad Osrečiem pri Škocjanu. Vlomile je nasilno odprl polkna in razbil °*no, iz notranjosti pa je odnesel 32 lovskih nabojev in pet steklenic pija-
POGUMNI TAT — 6. avgusta je neznani storilec vlomil v stanovsko hišo Marije Ljubi v Podtur-nu pri Mokronogu. Vlomilec je s Pravim ključem odklenil vhodna ''rata, z omare v notranjosti pa od-fgal ključavnico in odnesel 3.000 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
DA BO ŠE VEČJA — Na novomeški avtobusni postaji je že tako dovolj gneče, saj je že pred leti prerasla svoj sedanji življenjski prostor pod kostanji pri stari pošti. Da bi bila gneča tam še večja, pripomorejo vozniki osebnih vozil, ki prihajajo na postajo obračat vozila, večkrat pa kar stoje in se še kaj pomenijo — morda prav o tem, kakšen neznosen promet je v mestu.
Ob prihranek pod žimnico
Na območju novomeške UJV v štirih dneh pet vlomov — 78-letna Anica Strmole iz Gornjih Praproč ob 7.000 din
JE PREPOVEDANO DOVOLJENO?
Na Ulici talcev v Novem mestu že nekaj dni popolnoma odveč stojita znaka prepovedan promet z avtobusi” m „prepovedan promet s tovornjaki”. Odveč zato, ker znakov nihče ne upošteva, dolinica pri Košakovi gostilni pride celo prav za malo večji pospešek.
Mestni očetje ali njihove službe so se z omenjenima znakoma še globje zapisali v preslavno novomeško prometno zgodovino. Najprej velijo, da ne sme nihče uporabljati divjega priključka Ragovske na obvoznico, pa se temu vsi smejejo in pelje-io po svoje. Potem izjavijo, da bo posrebreni in obnovljeni most čez Krko odprt lega in tega dne, most pa nič. Ti, ti, most! Z mostovi pač nimamo sreče, trmasto se je med gradnjo obnašal tudi novi. No, zdajle pa še ta Ulica talcev, da o manjših malenkostih sploh ne govorimo.
Komur ni do . šale, pa je prav hitro na jeziku vprašaje, kakšna je v Novem mestu meja med obljubo in Požrto besedo, med prepovedjo in kršitvijo. Tudi na Prometnem področju.
Kriminalistom novomeške UJV se v zadnjih poletnih dneh obeta še veliko dela. Samo štirje dnevi so bili dovolj, da so zabeležili kar pet večjih vlomov, od tega štiri v Novem mestu, enega pa pri Trebnjem.
Pričelo se jc v gostilnah. V noči na 14. avgusta je neznanec vlomil v gostilno Milana Dcjnika v Bršljinu in iz točilne mize odnesel nekaj cigaret in denarja, za popotnico pa seje založil še s salamami. Isto noč je vlomilec obiskal šc znameniti Henčkov dom. Odstranil je priprto straniščno okno in iz predala točilnega pulta pobral drobiž, vzel še nekaj brinjevca in likerja, kadilska strast pa ga je premamila še za 70 škatel cigaret. Zadnji plen zaenkrat šc neznanega vlomilca je bil žepni računalnik, spravljen v podstrešni sobici.
PRAVOČASNO IZ PLAMENOV
Plantaričevi so imeli v petek zvrhano mero sreče, ko so se pravočasno rešili iz gorečega avtomobila. Anton Plantarič iz Trebnjega je tega dne okoli 22. ure peljal po regionalni cesti osebni avtomobil, v katerem je bila njegova družina. Pri Gormili je na zadnjem delu avtomobila opazil ogenj. Vozilo njegova družina. Pri Gomili jc na zadnjem delu avtomobila opazil ogenj. Vozilo pločevino je že zajemal plamen, ki je vozilo povsem uničil. Škodo so ocenili na okoli 20.000 din.
POVOZIL KOLESARJA
V soboto ob osmih zjutraj je prišlo na regionalni cesti pri Martinji vasi do prometne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 69-letni Alojz Jevnikar. Anton Peterle iz Cikave pri Trebelnem je vozil osebni avtomobil iz Mokronoga proti Puščavi, v Martinji vasi pa prehiteval drug osebni avtomobil, ki je stal ob desni polovici cestišča. Na kolesu z motorjem se je takrat nasproti pripeljal Jevnikar, ki ga je Peterle navzlic umikanju zadel in zbil po cestišču, avtomobil pa seje prevrnil. Hudo poškodovanega Jevnikarja so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 15.000 din.
ac*v^
J. PREHITRO sledil koloni -
DHti	cerky* 1° 14. avgusta ob 6.45
™slo do prometne nesreče, katere *°k sta bila prehitra vožnja in jut varnostna razdalja. Tistega va • °b magistralni cesti stal pokajen osebni avtomobil, ki pa je y/el prižgane luči. Kolona, ki je za/im- Pripeljala, je pričela zavirati, d- nj*> Franc Šušteršič, pa jc vozil 0 'n zadel v osebni avtomobil VQ ?na Baškoviča iz Dobove, kije oriu-i pre<l niim; slednjega je nato *Ma a ^ v vozil° Velenjčana Petra . ajica. Posledice: poškodovala se je irw*°^na Šušteršič, materialne škode !paJeza 80.000 din.
Zaprl MU JE POT - Istega dne 11.45 je prišlo do trčenja na jPri Straži. Edvard Jerše iz Velika Lipovca je vozil osebni avto-jde P10** Soteski, ko mu je z 6sne z neprednostne ceste pripeljal n«an Nose iz Rumanje vasi. Avto-D su sta trčila, pri čemer sta se Oškodovala oba voznika ter Marija mrtič iz Trebče vasi in Ciril Murn iz k-,., Pri Ajdovcu. Škodo na avtomo-01uh so ocenili na 20.000 din.
w VZROK: UTRUJENOST - Dcr-Mešinovič iz okolice Velike ^iaduše je minuli četrtek peljal _ seb n i avtomobil po magistralni esti proti Ljubljani. Zaradi utrujenosti jc pri Drnovem zavozil na levo Polovico cestišča in zadel v zadnje L°lo nasproti vozečega tovornjaka. Jlešinovicevo vozilo jc odbilo v petonsko ograjo podvoza, prek te pa padlo štiri metre globoko na kolo-*?zno pot. Teže poškodovana sta “tla voznik in sopotnik Stole Popo-
Za 7.000 din škode pa jc vlomilec napravil Ani Strmole iz Gornjih Praproč 4 pri Trebnjem. Kot se je pokazalo šele pred dnevi, je bilo vlomljeno v stanovanjc 1. avgusta med 15. in 16. uro popoldne. Storilec je vlomil skozi okno, na katerem ni bilo šipe. Odstranil je zapah in pričel iskati. Iz nočne omarice v spalnici je pobral 2.000 din, velik plen pa ga je čakal pod vzmetnicami
postelje: v časopisnem papirju bilo zavitih 5.000 din.
Vlomilcem so postali vabljivi tudi kioski. V noči na 15. avgusta je neznanec vdrl v kiosk pod arkadami na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Z granitno kocko je razbil steklo in odnesel tri tranzistorje, dve ročni uri in daljnogled, vse vredno 7.000 din. Le dva dni kasneje, v noči na 17. avgusta, je bilo vlomljeno šc v kiosk ČGP Delo v Bršljinu. Storilec je s kamnom razbil steklo in s police v kiosku odnesel 37 škatel cigaret ter nekaj balonov in žvečilnih gumijev. Ali gre za „skrbncga” očeta, bodo skušali raziskati kriminalisti.
Ni zdržal dolgo
Komaj je ljubitelj tujih avtomobilov prišel iz zapora, je že začel „delati"
V noči s 13. na 14. avgust je izginil iz nezaklenjene garaže na Opekarski 6 v Ribnici avto škoda, last Janje Škrabcc. Storilec je odtrgal ključavnico na volanu in se odpeljal, vendar le do Rakitnice, kjer je avto pustil, ker mu je „crknil“. Tu je izmaknil izpod balkona hiše Rakitnica 6 avto Angele Vidervol. Spet je zlomil ključavnico volana in staknil žice, da je avto spravil v pogon. Vidervolov avto so našli na Škofljici.
Ribniški miličniki so storilca hitro odkrili. To je stari in nepoboljšljivi avtomobilski tat Ludvik Lesar, star 28 let iz Ribnice, Opekarska 54, ki je pred kratkim prišel iz zapora, v katerem je sedel med drugim tudi zaradi „iz posojanja" avtomobilov, kakor naša zakonodaja imenuje take tatvine. Lesar je tokrat imel s seboj „vajenca“ oz. „pomočnika“ 26-let-nega Jožeta Mlakarja iz Brega 21 pri Kočevju.
J.P.
vič iz Ljubljane, gmotne škode pa je bilo za 50.000 din.
TRČIL V STOJEČI AVTOBUS - Neprimerna hitrost je bila vzrok nesreči pri Malem Slatniku, ki se jc zgodila v petek nekaj po drugi uri popoldne. Jože Cizerle iz Velikega Mraševa .pri Podbočju je na postajališču ustavil avtobus, iz nasprotne smeri pa je takrat pripeljat Jože Blažič. Zaradi neprimerne hitrosti je izgubil kontrolo nad vozilom, zaneslo ga je, pri tem pa trčil stoječi avtobus. Pri nesreči seje laže poškodoval Dušan Vavpič iz Pake pri Otočcu, materialne škode pa je za 30.000 din.
LE MATERIALNA ŠKODA -Na mostu čez Krko v Metliki je prišlo vj>etek ob 13.45 do prometne nesreče, ki pa je na srečo zahtevala le materialno škodo. Anton Stankovič iz Žakanja pri Ozlju je tistega dne ustavil osebni avtomobil tik pred mostom, ker je iz vozila izstopil sopotnik. Tega pa ni pričakoval Čedomir Jelič, ki je pripeljal za Stankovičem in je trčil vanj. Gmotna škoda: 55.000 din.
S KOLESOM V AVTOMOBIL -Silvo Panjan iz Dragovanje vasi je v nedeljo malo po tretji uri popoldne vozil kolo z motorjem po vaški poti iz Tribuč proti regionalni cesti. Na to cesto jc zapeljal, ne da bi se prepričaj ah je tudi prosta. Trčil je v osebni avtomobil Branka Veseliča iz Purge. Panjana je vrglo na pokrov motorja, od koder je padel na cesto. Poškodovanega kolesarja so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialna škoda: 5.000 din.
PIJANA
AKROBATA
Alija Etel in Golub Jakšimovič, ki služita vojaški rok v Ribnici, sta 2. avgusta popivala v restavraciji Jelka, ob 23. uri pa sta si zaželela še voziti Na parkirnem prostoru v Šeškovi ulici sta vzela avto Antona Češarka. Zaradi velike hitrosti ju je že pri Ugarju zaneslo s ceste na travnik. Vozila sta vratolomno in akrobatsko, vožnjo pa sta zaključila pri Zadolju, kjer sta zapeljala s ceste in trčila v betonski nosilec mostu. Na avtu je po oceni za 40.000 din škode, kar je v primeijavi s 300 din, kolikor sta zapravila tisti večer v „Jelki“, precej. Tudi oba voznika sta bila lažje poškodovana. Odkrili so ju hitro, ker je eden izmed njiju na parkirnem prostoru, kjer sta vzela avto, izgubil vojaško kapo.
TRAKTOR MORIL
Na osnovi govoric občanov, daje za posledicami nesreče 10. avgusta umrl Alojz Rigler iz Praproč 11, star 39 let, so ribniški miličniki opravili ogled v Prapro-čah. Ugotovili so, daje Rigler 5. avgusta ob 19.45 šel s traktorjem Zetor, h kateremu je pripel voz, po seno na travnik. Na razmočenem in razmeroma strmem zemljišču se je traktor med zavijanjem prevrnil, z volanom pritisnil ob tla Riglerja in mu hudo poškodoval jetra. V ljubljanski bolnišnici so Riglerja operirali, a je 10. avgusta umrl. Nesreča je terjala Riglerjevo življenje predvsem zato, ker traktor ni imel varnostne kabine.
Kolesarski konec tedna
Člani novomeškega kolesarskega društva bodo pripravili 26. in 27. avgusta dve zanimivi tekmi
V soboto in nedeljo bodo člani novomeškega kolesarskega društva Novoteks pripravili dve zanimivi kolesarski prireditvi. S prvo bodo počastili spomin tragično preminulega novome-&ega kolesarja Milana Novaka, z drugo, poimenovali so jo „Okoli Grma", pa bodo ponovno dali možnost najmlajšim tekmovalcem, da pokažejo, kaj znajo.
Prva dirka, ki bo zanimiva tudi zato, ker bo točkovana za prvenstvo SRS, sc bo začela ob 10. uri. Na memorialni tekmi .Milan Novak' bodo nastopili domala vsi najboljši slovenski kolesarji. Start bo na Glavnem trgu, udeleženci bodo morali premagati Gorjance, peljali bodo skozi Metliko, Črnomelj in Vinico, kjer bodo obrnili in vozili nazaj proti Novemu mestu. Člani bodo tako prevozih 130 km. Mladinci, ki bodo startali pet minut za člani, bodo peljali do Črnomlja (90 km), kolona mlajših mladincev, ki bo šla
na težko pot pet minut za starejšimi, pa bo obrnila že v Metliki.
Cilj bo na Glavnem trgu. Organizatorji pričakujejo, da bodo mlajši mladinci prišli v Novo mesto nekaj pred 12. uro, starejši mladinci slabih deset minut pred 13. uro in člani okoli pol dveh. Pokrovitelj dirke, ki bo imela tudi dva gorska cilja (obakrat na Valiti), je novomeška Novotehna. Da bi bila dirka za Novomcščane in prebivalce ostalih mest kar najbolj zanimiva, bodo člani društva izdali tudi bilten, v katerem bodo precej besed nemenili njihovemu nekdanjemu članu Milanu Novaku in pokrovitelju tekme.
Stane Fink: pričakujemo udeležbo najboljših Slovencev
PRAZNIK ZBRAL 6,5 TOČKE
Konec prejšnjega tedna se je končalo 28. člansko republiško šahovsko prvenstvo, ki sta se ga udeležila tudi dva Novomeščana. Zmagovalec Kržišnik je zbral 9 točk, Dolenjca Praznik in Pucelj pa 6,5 oziroma 6 točk.
KRANJC ZMAGAL, BLAS VODI
Avgustovskega dvokrožnega šahovskega prvenstva sevniškega društva se je udeležilo osem igralcev. Najboljši je bil prvokategornik Kranjc (13 točk), za njim pa so se uvrstili: Majerle (12), Rudi Blas (12), Seper (9), Pezderšek (9) itd. V skupnem seštevku letošnjih osmih turnirjev vodi Rudi Blas.
SPREJET KOLEDAR TEKMOVANJ
V Novem mestu je bila pred kratkim 8. seja dolenjske kegljaške pod-zveze. Udeležili so se je predstavniki kegljaških klubov z Dolenjskega in sprejeli koledar tekmovanj. Dogovorih so se o ustanovitvi občinskih komisij za kegljanje, o kategorizaciji kegljaških sodnikov, registracijah itd.
N. G.
Športni mornar
Pred dobrimi štirimi meseci je novomeško košarkarsko vrsto, ki se je že začela pripravljati na nove prvenstvene boje, zapustil eden boljših igralcev Peter Ivančič. Košarkarsko ,usnje’ je za leto dni zamenjal za mornariško uniformo, na igro pod obroči pa ni pozabil tudi v Pulju.
Pero, kot prijatelji kličejo simpatičnega novomeškega centra, sc je v uniformi dobro znašel. Začetno domotožje je brez težav premagoval. Tudi s pomočjo športa. Takoj, ko so novi vojaki opravili zahtevne vojaške obveznosti, so se zbrali na rokometnem, nogometnem ali košarkarskem igrišču. Zato Pero o življenju v jugoslovanski ljudski armadi pravi: ..Presenečen sem bil nad sprejemom, saj so nas
igriščih, zaradi uspehov na športnih igriščih sem se uvrstil v našo reprezentanco in nastopil na armadnem ter vsearmadnem prvenstvu. Spoznal sem veliko prijateljev, .raziskal’ sem Pulj in povedati moram, da zaenkrat na Dolenjsko in Posavje ne mislim ravno veliko”.
Čeravno je pri vojakih, Ivančič spremlja uspehe naših športnikov. Preko današnjega zapisa pozdravlja športnike in športnice Dolenjske in Posavja, športnim delavcem pa želi, da bi imeli pri svojem delu še več uspeha kot doslej.
Peter Ivančič:	„Čeravno
sem košarkarsko igrišče zamenjal za mornariško uniformo, mi v Pulju ni dolgčas. Po opravljenih voja&ih obveznostih domotožje premagujem s športom ...“
Črnomelj ima ligaša
Članska rokometna ekipa črnomaljskega Partizana se je udeležila kvalifikacijskih bojev za uvrstitev v slovensko rokometno ligo. V prvem srečanju so Belokranjci izgubili s selekcijo Gorenjske (21:22), premagali pa so vrstnike Kamnika (23:20) in Usnarja (19:18) in poskrbeli, da je Črnomelj po več kot desetletju dobil slovenskega ligaša. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, zlasti veterana Goršek in Adlešič ter vratar Gorše. Veliko zaslug za uspeh imajo tudi trener ter vodstvo kluba, ki je z dobrim delom na osnovni šoli poskrbelo za vrsto odličnih mladincev.
Člani novega slovenskega ligaša navzhc uspehu šc naprej resno vadijo, zakaj začetek lige je pred vrati. V 1. kolu bodo igrali doma. 2. septembra se bodo pomerili z bolj izkušeno vrsto Zasavja. Razumljivo je, da bodo poskušali novinci v ligi, ki jih bodo povrhu vsega podpirali domačini, pripraviti presenečenje, poznavalci slovenskega rokometa pa napovedujejo, da bi bil že neodločen rezultat proti mogočnim gostom za Črnomaljce lep uspeh.
DIRKA OKOLI GRMA
27. avgusta ob 8.30 sc bo na novomeškem Grmu začela 5. krožna kolesarska dirka. Organizatorji so start vse bolj priljubljene tekme pripravili pri grmski osnovni šoli. Dirka bo potekala po sistemu izpadanja. Od tekmovanja sc bo moral posloviti tekmovalec, ki bo prevozil ciljno črto zadnji. Cicibani bodo vozili 1 krog (1000 m), pionirji pa bodo morah določeno stezo prevoziti trikrat.
MERCATOR PRVAK
Pred kratkim seje končala kegljaška liga Dolenjske. Prvaki so povsem zasluženo trebanjski kegljači, ki so se povrhu vsega izkazali kot najbolj disciplinirani športniki. V ligi je nastopilo sedem ekip. Vrstni red: Mercator (18 točk), Brežice (12 in tekma manj), Krka (12), Cclulozar (12)( Reprezentanca (10, dve tekmi manj), Rudi Kepa (10, dve tekmi manj) in Senovo (6).
N. G.
STOPICANKE V SRL
Ljubljanskih kvalifikacijskih bojev za vstop v 1. slovensko rokometno ligo za ženske so se udeležile tudi Stopičanke. Na Kodeljevem so članice mladega športnega kolektiva
dokazale, da so se na zahtevne boje dobro pripravile. V izenačenih srečanjih so enkrat zmagale in enkrat izgubile, zaradi boljše razlike v danih in prejetih gohh pa so se uvrstile na drugo mesto in se tako uvrstile - prvič v zgodovini stopi-škega ženskega rokometa - v člansko ligo.
Osem medalj in štirje rekordi
Na republiškem članskem prvenstvu v atletiki so se Novomeščani utrdili v slovenskem vrhu - Vse boljši Kranjčič (prvi v troskoku), dvakrat ,zlat' Janez Penca
Novogoriško prvenstvo je Novomeščane utrdilo v vrhu slovenske atletike. Osvojili so 3 zlate, 4 srebrne in eno bronasto medaljo — več kot kdajkoli doslej, rezultati, s katerimi so zasedali najvišja mesta, pa so med najboljšimi na prvenstvu. NovomeSte atlete so v seštevku medalj prehiteli le domačini in Kladivar, za sabo pa so pustili Olimpijo, Maribor in ostale večje atletske klube.
Največ pohval med atleti zasluži 18-letni „troskokaš“ Edvard Kranjčič, ki so ga zadnje leto in pol mučile poškodbe ter bolezni in nikakor ni mogel pokazati svoH prave vrednosti. V Novi Gorici je osebni rekord popravil s 13.98 m na 14,71 - vseh 5 skokov je bilo prek 14 m, drugi najboljši pa celo 14,70- in se v zveznem merilu povzpel med kandidate za državno reprezentanco, saj je trenutno 3. v državi.
V metu kopja jc Cujnik s 70,78 m popravil osebni rekord za pol metra, kar je letos najboljši mladinski rezultat v državi. Pričakujemo lahko, da bo Darko v kratkem rezultat še izboljšal, ker je v večini metov presegal 70 m.
Štafeta 4x100 m (Šimunič Cujnik, Bratič, Penca) je dolenjski rekord izboljšala za 4 desetinke sekunde in s časom 42,4 zasedla drugo mesto. Najlepši je bil boj
štafet 4 x 400 m. Čeprav je po prvi polovici teka kazalo, da bo težko celo za bronasto medaljo, je Cujnik kot tretji tekač prehitel Ptujčana in Koprčana in se na 4 - 5 metrov približal Goričanu. Na zadnjih 150 metrih se jc začela ostra borba med zadnjima tekačema obeh štafet, pri čemer je Gorica počasi izgubljala prednost, a kljub temu za las zmagala. Časa štafet 3:19,8 in 3:19,9 sta letos najboljša v SRS, obe moštvi pa sta postavili rekorde: Goričani državni mladinski, Novomeščani pa dolenjski. (Člani štafete: Stupar, Bučar, Cujnik, Penca).
Ostale medalje so osvojili: Šimunič bronasto v daljini s 684 cm in srebrno troskoku s 14,71 (njegov drugi najdaljši skok je bil krajši od Kranjčičevega), Penca zlati na 110 ov. (15,0) in 400 ov. (52,2) - rek. prv. SRS., Cujnik srebrno v metu kopja.
Polde Bučar je bil na 800 m 5., dosegel pa jc osebni rekord 1:54 8 Malnar je bil v kladivu 4. s 45,13 m, Semec z osebnim rekordom na steeplu (10:09,2) 6., Blažičeva 5. na ovirah (17 2) in prav tako Kraljeva v daljini s 511 cm. Novomeška ženska štafeta je bila z 51,9 - tekle so tudi pionirke - peta.
NOVO MESTO: ALPINISTIČNA ODPRAVA DOMA
Minuh teden se je domov vrnila prva novomeška alpinistična odprava, ki se je štirinajst dni nahajala v stenah Prokletij in Komov. Člani novomeškega alpinističnega odseka so opravili 54 vzponov, od tega tako imenovane prvenstvene smeri (12) od II. do V. težavnostne stopnje. Delo odprave je potekalo nemoteno, izpustili so le stene Nedži-nata. O uspehih prve novomeške odprave bodo planinci izdali bilten. Več o prvi alpinistični odpravi v eni od prihodnjih številk.
JU GOBAN KA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja objavlja za ekspozituro Novo mesto dela in naloge:
-SNAŽILKE
Pogoj:
nedokončana osnovna šola, do 1 leta delovnih izkušenj in redoljubnost.
Delo se združuje za nedoločen čas s 4 urnim delovnim časom.
Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Delovna skupnost Jugobanke—temeljne banke Ljubljana, Titova 32, oddelek kadrovskih zadev.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po objavi.
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE V NOVEM MESTU
OB JA VLJA TA RAZPIS VPISA v 1. in 3. semester višješolskega študija strojništva ob delu v študijskem letu 1978/79.
Vpisovanje slušateljev bo 1. septembra 1978 ob 15. uri v Kmetijski srednji šoli v Novem mestu.
Kandidati, ki se vpisujejo v 1. semester, morajo ob vpisu predložiti:
— dve fotografiji 3 x 5 cm;
— potrdilo o zaposlitvi oziroma potrdilo, da podjetje plača stroške;
— originalno zaključno spričevalo srednje šole (kdor ima končano delovodsko šolo, mora predložiti še zaključno spričevalo poklicne šole);
— samoplačniki morajo predložiti potrdilo o vplačani prvi akontaciji.
Podrobna navodila lahko dobite v tajništvu Izobraževalnega centra za tehniške stroke Novo mesto. Ulica talcev 3.
r
DELAVSKA UNIVERZA BREŽICE
razpisuje v
šolskem letu 1978/79 VPIS V 1. IN 3. LETNIK
VISOKE ŠOLE ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
organizacijsko proizvodne in organizacijsko kadrovsko izobraževalne smeri.
Neposredno se lahko vpišejo v 1. letnik kandidati, ki so zaključili štiriletno srednjo šolo; v 3. letnik pa diplomanti 1. stopnje Visoke šole za organizacijo dela ali druge ustrezne višje šole.
Prijave za vpis sprejema Delavska univerza Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 1^do 15. januarja (za vpis v 1. letnik) oziroma do 15. septembra (za vpis v 3. letnik).
Natančnejše informacije po telefonu št (068)—61—139.
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP"
METLIKA
Odbor za medsebojna razmerja DSSS objavlja
prosta dela in naloge
VODJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: srednja ekonomska ali ustrezna šola in 2 leti delovnih .izkušenj
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 15 dni od objave oglasa v splošni sektor podjetja.
MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO,
TOZD SADJARSTVO-POLJEDELSTVO KRŠKO po sklepu delavskega sveta
objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA v sadni hladilnici Sadjarskega posestva v Stari vasi.
Pogoj: KV elektromehanik ali KV elektrikar. Zaželene so delovne izkušnje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema splošni sektor, kadrovska služba Mercator—Agrokombinata Krško, Cesta krških žrtev 52 in sicer 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku objavnega roka.
DOPOLNILO
DES
TOZD Elektro Krško dopolnjuje oglas v Dolenjskem listu št. 32 z dne 10. avgusta 1978 in sicer:
„0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva izbire."
POPRAVEK
V Dolenjskem listu št. 33 z dne 17. avgusta je v oglasu „Novoles — TOZD SIGMAT" na 6. strani prišlo do tiskarske napake. Med naštetimi prostimi deli in nalogami pod 4. alineo bi moralo namesto - 1 KV KLJUČAVNIČARJE pisati -3 KV KLJUČAVNIČARJE.
Za neljubo napako se naročniku oglasa in bralcem opravičujemo.
ORIENTACIJSKI
POHOD
V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE TREBNJE Organizatorji pohoda so: Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto, Ogulin, Vardar; Občinski odbor ZRVS in Občinska konferenca ZSMS. Pravico udeležbe na pohodu imajo ekipe (ekipo sestavljajo 3 člani) ZZB NOV, ZRVS, ZSMS, taborniki, gasilci, lovci in ostala društva.
Prijave ekip sprejema občinski odbor ZZB NOV Trebnje do 1. septembra 1978 do 12. ure.
Odbor ZZB NOV Odbor ZRVS Konferenca ZSMS
IMuthkavihak in vere pomeni eno in isto — norost
SVETU OKOLI
SPET NAPRODAJ - Kdor ne ve, kako bi se znebil 30 milijonov dolarjev, ima zdaj priliko, da za ta denar kupi slavno potniško ladjo Queen Mary. Pred 11 leti so velikanko odkupili Američani kot turistično atrakcijo, zdaj pa jo prodajajo. Tudi v bodoče, kaže, ne bo rezala oceanskih valov, saj se za nakup najbolj zanima neko hotelsko podjetje.
OTROCI MODERNE DOBE -
Po zadnjih podatkih se je lani v ZDA rodilo 318 otrok v avtomobilih, 113 v vlakih, 47 v filmskih dvoranah in 6 v letalih. Nerodno bo z vpisom rojstnega kraja - denimo: rojen na Boeingu 606, v vlaku na progi New York - Atlanta, v kinodvorani Splendis ipd.
NEVARNA -REKLAMA -
Ob neki avtocesti je letalska družba Delta postavila velik reklamni pano, na katerem na
{>ol gola lepotica vabi avtomobi-iste, naj z Delto polete v Florido. Šoferji so res leteli, ampak ne v Florido, pač pa v obcestni jarek. Seveda le tisti, ki se jim oči preveč zalepijo na ženske obline. Letalska družba je nevarno reklamno tablo morala umakniti.
TUDI VIŠINE - Slavna japonska sveta gora Fuji je že zelo zasmetena. Japonski časniki namreč pišejo, da izlet na Fuji ni več prvovrstno doživetje, ker da podobnega lahko doživite že pri sprehodu po smetišču. Zato so Japonci sklenili, da bodo goro očistili. Posebej bo vsak obiskovalec moral nositi s seboj plastično torbico, v katero bo odlagal smeti, ki so, kot kaže, nepogrešljiv spremljevalec človeka.
GOLE SKRBI - Medtem ko so obale našega Jadrana polne goloritežev, katerih želja po soncu je neustavljiva, pa si britanski turistični delavci belijo glave, kako bi strogo vlado prepričali, da bi tudi na britanskih obalah dovolili kopanje nudistom. Vsako leto izgine nekaj stotisočev otočanov v bolj prijazne in nudistom bolj naklonjene dežele. Z njimi pa gredo lepi denarci, s katerimi bi si turizem in vsa Anglija, če bi ostali doma, vsaj malo opomogli.
Nori je povsod nor
Moderna psihiatrija, točneje njena najmočnejša smer, trdi, da duševne bolezni povsem zavise od socialnega okolja ter da okolje odloča, kaj in kdo je nor. Najnovejša raziskovanja, strnjena v študijo antropologinje Jane Murphy, pa kažejo, da so merila za norost v osnovi povsod enaka ter da jih ne postavlja posamezno socialno okolje.
Tako vsaj sklepa po preučevanju dveh povsem različnih družb Eskimov z otoka v Beringovem morju in plemena Egba Joruba iz Nigerije. Antropologinja se je pogovarjala s 499 Eskimi ter z najuglednejšimi pripadniki plemena Egba Joruba. Obe primitivni družbi imata zelo čvrste definicije, kaj je norost, čeprav sta si po mnogočem zelo različni.
Eskimi pravijo, da je „nuthkavihak“ tisti človek, ki se pogovarja sam s seboj, vpije na nekoga, ki ga ni, verjame, da so mu ženo ali otroka ubile čarovnice, ne mara jesti od strahu pred smrtjo ali pa sploh noče z nikomer govoriti.
V jeziku plemena Joruba pa je nor človek „vere“. To je zanje tisti pripadnik plemena, ki sliši glasove in poskuša priti do njih, čeprav jih ni, tisti, ki se smeje resnim stvarem, govori sam s seboj, si zadaja vprašanja in nanja sam odgovarja, pa tudi tak, „ki zbira vejice in jih meče stran. “
Slikoviti opisi primitivnih ustrezajo modernim izrazom halucinacija, dezorientacija, shizofrenija.
Po vsem tem Jane Murphy sklepa, da so ljudje pač po vsem svetu na enak način nori.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
Rešitev prejšnje križanke
kV.				Sr	££	•t	SZ	e	..	.M	S	1=
			3.	A1	A	S	l	p	ir	A	B	A
				/\	M	P	f	R		s	1	<
				D	U	O	7i	S	r	A	V	A
			>P	\l	L	.7	S	K	A	Mt	A	
				R	6	M	A		T	A	K	T
		'A.	M	A	T	1	W	€	J	A	—	..
.s	r	A	t		C	K	1	r	A	R.	A	..
	A	B>		L	A	r.”	r	A	N		r	k
.0	r	O	K	A	R		€	M	A	]	L	i
J	A	T	-"V	H	A	1	r	1	XI	L	fc	T
A	p.	A	«	-z	K	L	A	AJ	-	A	T	A
Bakrorez iz 16. stol. prikazuje zdravljenje spolne bolezni v posebi11 peči. Danes so na voljo učinkovitejša sredstva, a jih je tre^ poiskati.
Črv v Evinem jabolku
prgišče misli
Malo znana, a zelo razširjena spolna bolezen osvaja viti svet — Nevarno vnetje — Ze pri porodu okuženi
, Miloščina ponižuje tako ^ega, ki jo sprejema, kot tiste-& ki jo daje.
A. FRANCE
Sproščeni in svobodnejši nazori o spolnosti so v zavest človeštva kar globoko zaorali in v mnogočem spremenili življenjske navade širom po svetu. Toda prinesli so tudi nepričakovano hud porast spolnih bolezni. Še najbolj se je razširila spolna bolezen, ki je vse do nedavnega živela v senci mnogo bolj poznanih gonoreje in sifilisa -to spolno bolezen so zdravniki imenovali „Pepelka“, ker je ostala toliko časa skrita. Gre namreč za vnetje sečevoda, ki se prenaša s spolnim aktom. Uradna medicina pravi tej izredno razširjeni bolezni nongono-kalni uretritis.
Medtem ko zdravniki vedo, kaj povzroča gonorejo, pa dolgo niso mogli odkriti povzročitelja uretritisa, ki se prenaša s spolnimi odnosi. Šele v zadnjem letu so na sledi mikrobu Chlamydia trachomatis, znanem kot povzročitelju očesne bolezni. Da je ta mikrob kriv za nongonokalni uretritis, je dokazala statistika: več kot 50 odst. obolelih je imelo omenjene mikrobe v sečevodu.
Ker pri tovrstni spolni bolezni ne prihaja do tako hudih neprijetnosti kot, denimo, pri gonoreji, se veliko okuženih niti ne poskuša zdraviti; dostikrat pa zdravniki sploh ne vedo, kaj je povzročilo vnetje sečevoda. Zaradi vsega tega število obolelih skokovito raste, posebno v visoko razvitih državah.-
Čeprav bolezen po občutjih, ki jo spremljajo, ni videti nevarna, se je je treba paziti, saj ni
^ Kdor da kaj nase, ne sme
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta, strica in starega očeta
ALBINA
BOŽIČA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za nesebično pomoč, ko ste nam ob težkem trenutku stali ob strani, izrazih sožalje in podarili cvetje ter pospremili pokojnika na zadnji poti.
Žalujoči: žena Slavka, sinova Bernard in Roman, hčerka Fani z družino in drugo sorodstvo
V SPOMIN
8. avgusta so minila prežalostna tri leta, odkar si za vedno odšla od nas in nas prerano zapustila, žena, mama, stara mama, sestra, teta in babica
MARIJA PATE
roj. Marn iz Hudejega pri Trebnjem
je iako prazen in pust, odkar si odšla od nas in nas 'as hitro beži, a rane nam ne celi. Hvala vsem,ki seje še spominjate in obiskujete njen mnogo prerani grob.
Vsi tvoji!
Naš dom je zapustila. Ča
GOETHE
nalezljiva
bolezen
dišeča
rastlina
soodnosm
člen
polit
delavec
nagy
zbor osmi h pevcev.
rim.varuh
ognjista
izbranci
veliko jezero mmeriki
želatina Lz. al9
ižali
levitan
rastlina
me sen
ostrivec
vstopnica
mestece pri zadru
hercegovec
srednjeveS.
gled.igra
angl
stranka
država v zda
os zaimek
m.ime
tako nedolžna. Pri mo* ^“ovaževa y ^ lahko povzroči vnetje mod, P	j	yy
ženskah pa trajno neplodni Še posebno je nevarna za no'J rojenčke. Zaenkrat so zdrav# Je*ik je obleka misli.
zabeležili, da je kar 5 0$	JOHANSON  ------------------------------------------------------------------------------------------------
očesnoCbolezn!joVUckf četaif  ....................  mn...............................  um.........................................        mmiiimm umu..............um
pri porodu prišlo zato, ker F | bila mati okužena z mikrob0" | nongonokalnega uretritisa.
Domača TV cenzufl
Kako otrokom preprek11 sporen TV program
Televizor je že skoraj ^ vsakega doma. Okoli njega' zvečer zbere družina, kot se) nekdaj okoli ognjišča. V rafl tem svetu, pojavlja pa s®.’! bolj tudi že pri nas, je televizj
tudi otroška igrača. Ne samojj kratkosrajčniki gledajo telej zijski program, tudi vrsta eP tronskih naprav, ki se priM? čijo na televizor, jim ponj veliko razvedrila. Najrazličn# TV igrice, magnetoskop in tronska kamera, vse to privif otroke, da se okoli „svetlikff čega očeta“ vse preveč pogcp zbirajo. Najnovejši izum dif1 ameriških zakoncev naj bi & pravil red.
Ray in Joanne Dobson| iznašla napravo, s katero d<* čita, kaj in koliko televizijsk« programa smejo otroci vid* Gre za nekakšen elektrod „cenzorski“ priključek, kite, vizor izključi ob določen^, času. Domača cenzura je w mogoča. Starši v napravo teden vlože „prepovedi“ in ^ vizor je ob določenih urah Otroci sami ga ne morejo sf viti k sliki in besedi. Progr3?( rano prepoved lahko prekli# le starša, če seveda ne pozab ( na šifro, s katero se naprS programira.
Reševanje dragocene dediščine
Na Javi poteka pod okriljem Unesca največji restavratorski podvig na svetu — Budistični tempelj kos za kosom razstavljajo in rešujejo pred propadom — Rak je
zglodal svete podobe_________________
Če bi stari svet vedel za čudovito zgradbo na indonezijskem otoku Javi, bi jo gotovo postavil ob bok slovitemu Parthenonu in drugim velikim čudesom sveta. Največje budistično svetišče Borobudur iz 8. stoletja bi to uvrstitev tudi zaslužilo, saj predstavlja arheološki in arhitektonski spomenik svetovne vrednosti. Vsako leto obišče ta budistični tempelj okoli pol milijona ljudi, vernikov in turistov, vsi pa so zadnja desetletja, odkar je svetišče dostopno, priče propadanju veličastnega dela človekovih rok. Prepuščeno naravnemu toku stvari bi svetišče razpadlo v naslednjem desetletju. Pred uničenjem ga bo obvarovala široko začrtana reševalna akcija Unesca. To je po reševanju templa Abu Simbel v Egiptu največji tovrstni podvig na svetu.
. Borobudur so zgradili pripadniki zelo malo poznane in raz
iskane civilizacije, ki nekaj stoletij cvetela na Javi. Svetišče so postavili v osmem stoletju( a so ga že po preteku enega stoletja iz še neznanih vzrokov prepustili divjini
PODOBA VESOLJA
Tempelj so zgradili na površini, ki je nekaj večja od sedanjih nogometnih igrišč. Stavba je visoka za Polovico svoje dolžine, narejena Pa je v obliki piramide.
Graditelji so si svetišče zamislili kot alegorijo vesolja, kakor ga jazlagajo sveta besedila mahajana budizma. Tri stopnje oziroma toje arhitektonskih sklopov, grajenih eden vrh drugega, ponaša vzpon človekovega duha od Posvetnosti do popolne osvobodit-i. Vsaka ste
ve
nirvane.
   stopnja piramide je drugačna. Prvi dve sta °gato okrašeni s stopniščnimi °gradami, na katerih je v kamen Rezano za okroglih 5 kilometrov P°dob v tehniki globokega reliefa.
Podobe predstavljajo znamenite prizore iz legend v življenju Bude in njegovih učencev. Najvišja stopnja jc brez podob; trojna okrogla ploščad je posejana z 72 stupami v obliki zvonov, v vsaki pa je izklesan Budov kip v naravni velikosti. Vseh upodobitev Bude je v templju kar 500. Na vrhu piramide kraljuje velika stupa, ki predstavlja najsvetlejši prostor in središče vesolja.
TUDI KAMEN IMA RAKA
Graditelji Borobudurja pri izbiri prostora niso imeli sreče. Tempelj so postavili nekaj več kot 54 kilometrov od Jogjakarte in kakih 18 kilometrov od ognjenika Merapi. Vlažno monsunsko podnebje in bujno rastoč gozd sta graditeljem kmalu začela mešati štrene. Ker so temp zemlj
pa so pronicala med režami kamnitih blokov in načenjala podlago,
se je stavba začela hkrati. Posamezni kosi klesanega vulkanskega kamenja so izpadli, drugih pa sc je lotil tako imenovani rak kamenja. Divjina je tempelj zagrnila v plašč propadanja.
V začetku našega stoletja so Holandci poskušali rešiti svetišče. V letih od 1906 do 1911 so restavrirali velik del zgradbe, nikakor pa niso uspeli najti zadovoljive rešitve pred vlago in rakom. Šele moderna znanost je odkrila, kakšna bolezen tare svetišče in kako jo odpraviti.
V času monsunskega deževja mokrota pronica med kamnitimi bloki v tla, kasneje pa se vlaga obogatena z minerali in soljo, vrača po piramidi nazaj in poji kamenje. Stalna vlažnost in snovna nasičenost spodbujata lišaje alge in druge zajedalce k rasti. Pri rasti uničujejo površino kamenja. V Borobudurju so tako mnoge reliefne podobe hudo poškodovane, nekatere pa so že izginile v kamniti rakasti tvorbi.
RAČUNALNIK POMAGA REŠEVATI
Strokovnjaki so po „diagnozi“ ugotovili, da bo svetišče mogoče rešiti pred propadom le tako, a > bodo izdelali dober sistem odvod-njavanja. Zemeljski grič, na katerem je postavljen tempelj kot nekakšen kamnit oklep, bodo pre-pregli z odtočnimi cevmi, da bo deževnica odtekala in se ne bo nabirala pod templjem. Tako se tudi vlaga ne bo mogla več „vzpe-njati" nazaj.
Vendar samo ta poseg svetišča še ne bo rešil. Pred strokovnjaki je še zahtevno in natančno delo čiščenja posameznih kamnitih blokov. Vsak kos svetišča je potrebno posebej očistiti, to pa pomeni, da je treba veličastno zgradbo košček za koščkom razdreti. Svetišče ima približno 1,200.000 kosov klesanih kamnov, ostalih 10.000 blokov pa leži v okolici. Pri tolikšnem številu bi kaj hitro prišlo do pomot in zmede, ko bi seveda resta-vratoijem ne prišel na pomoč računalnik IBM. Tvrdka IBM je računalnik podarila Unescu posebej za to reševalno akcijo.
In cena za enkratni podvig? Leta 1973, ko so začeli z načrti in uvodnimi deli so računali, da bo reševanje v celoti stalo 17 milijonov dolarjev. Sedaj se je račun že podvojil.
Svetišče naj bi bilo povsem obnovljeno v letu 1982.
npelj postavili na grič iz zbite tuje, velika monsunska deževja
Velikanska žerjava pomagata razstavljati največje budistično svetišče.
*	-	...	'	 :._____________________________________________________________________ ....J.......................................................................   :_________|j
< s
Tom Hutter Je le*** j* % in kapo je Imel potegnjeno globo*®«Te*ko Je hropel in iztiskal nekakSne	*v*Ie.	jutj|ta Je
priskočila in mu snel* (V namesto las Je zagledala krvavo lobai”p/% so mu iivemu potegnili koio z glave-	je	enako	po-
vračilo za tisto, kar J* ji,1S j. delal sam. Ko so namreč Mingi spreV»%/L ^ j* Harry uSel, ga Je poglavar v Je*i m.,**0 so Indijanci odSli, s seboj pa so P° j< *\. alu vzeli skalp stare Pižmovke. Tako	končala krvava
usoda razbojnika Torn8’
89.
Do kraja pretreseni in zgroženi dekleti sta mn hitro zmili kri in ga obvezali, kakor sta najbolje mogli. »Vode!« je zakričal Tom in makoma odprl očL Dali sta mu piti in nato si je nekoliko opomogel. »Kako naj ti pomagava, oče?« je zaklicala Judita. Tom pa je hropeče povedal: »Judita, nisem vajin oče. Vajina mati počiva na dnu tega jezera. Vajin pravi oče je bil ubit, ko sem Se plul pod piratsko zastavo. Ugrabil sem mu ieno, vaju in premoženje. Vse imetje bosta naSli v moji sobi, tudi vajini pravi imeni in imena vajinih sorodnikov, ki žive v Bostonu.«
90.
StraSna čustva so obhajala dekleti, ko sta poslušali to izpoved. Tačas pa je zunaj pristal« barka in v sobo je stopil Harry. Ko je zagledal umirajočega je zaklical: »Kaj; stari Tom, tako so te zdelali? Eh, stari prijatelj, s skalpi resnično ni dobička. Jat se bom ognil te krvave obrti.« — »Glava mi gori,« Je stokal Tom, »srce ml hoče počiti! Ne, ne, Harir, najprej usmrtiti, potem Sele skalplrati!« To so bile njegove zadnje besede. Se enkrat je posknsil dvigniti roko in odpreti oči, kakor da bi imel Se nekaj povedati, potem pa je zadnjič zahropel.
ZGODBA
VASA
SMRT JARČEVE DOMAČIJE 1
Prvi žarki spomladanskega jutranjega sonca so obsijali Jarčevo domačijo na Hudičevem bregu, odmaknjenem zaselku v Goijancih. Stari Jarc je stopil na piano skozi nizka hlevska vrata. Njegova sključena postava, razoran, od sonca ožgan obraz je pričal, da mu življenje ni bilo postlano z rožicami. Pomel si je oči, obrisal roke ob obledeli delovni predpasnik in zamrmral v brke: „Nič, za Velikim grabnom je listje gotovo suho, šel ga bom grabit!“
Stopil je v temno kmečko kuhinjo, vzel liter jabolčnika, poiskal na dvorišču grablje in odšel grabit stelio.
Med grabljenjem je na glas premišljal svojo usodo: „Čez sedemdeset jih že imam, pa nimam nič od tega prekletega življenja razen večnega garanja. Ženo je pobralo pred dvanajstimi leti, od enajstih otrok ni niti eden ostal doma. Vsi so odšli v tista umazana mesta. Kot da zemlja ni vredna truda in ljubezni.14
Pri poslednji misli je obstal. Nekaj prijetno toplega mu je zaplalo v srcu.
„Da, zemlja in dom! To imam! O, koliko je ljudi na svetu, ki z žalostjo spregovore ti dve besedi, ker nimajo ne svojega koščka zemlje ne doma. Čeprav skromen, moj je le — dom in kos zemlje.1* Iz misli je zbežala čemerna volja, celo nasmeh se mu je prikradel na ustne. Ozrl se je proti Hudičevemu bregu, da bi ga oči potrdile v radostni misli. Tedaj pa mu je telo v hipu otrpnilo.
Nato je kriknil kot smrtno zadeta zver in začel teči proti Hudičevemu bregu. Zagledal je bil dim in ogenj tam, kjer je stala njegova skromna kmetija. Med tekom je jokal na glas kot otrok. Debele solze so se kotrljale po zbrazdanem licu in kapale na ilovnato gorjansko zemljo. Čutil je, da ogenj požira njegovo življenje kos za kosom.
Ne da bi se zaustavil je planil v hlev in začel odvezovati živino, ki je že podivjala od silnega strahu pred ognjem. Živina se je kot podivjani demoni usula iz hleva med pršenjem isker in strašnim pokanjem v ostrešju hleva.
Ko se je hotel iz ognjenega pekla rešiti še stari Jarc, mu je pot zaprlo goreče tramovje, ki seje sesulo v hlev ...
Čez dva dni je proti vaškemu pokopališču krenil črni sprevod. Po kratkem župnikovem nagrobnem nagovoru so krsto spustili v jamo. Pogrebci sojo zasipali.
Enajst Jarčevih sinov se je zbralo v strnjeno skupinico ob pokopališču. V zadregi so nekaj govorih, potem pa kot v slovo s pogledom objeli Hudičev breg, posedli v svoje avtomobile in se odpeljali v dolino.
Na pogorišču se je tu in tam še izvil tenak oblaček dima pod nebo - poslednji izdihi Jarčeve kmetije.
RUPERT RAMOVŠ Kamnje
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage tašče, stare mame in babice
JULIJANE LETNAR
iz Šalke vasi pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, za podaijeno cvetje in vence. Posebna hvala tov. Letonji za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi Letnaijevi Kočevje, dne 11. avgusta 1978
!t3S2s&
m
r
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste moji mami
MERI JARC
izkazali zadnje spoštovanje
Zahvaljujem se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno sc zahvaljujem organizaciji ZB Bršljin. Hvala tudi osebju interne bolnišnice Novo mesto.
Sin Dušan z družino in vsi njeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, brata, starega očeta in tasta
JANEZA TAVČARJA
upokojenca iz Straže 27
se iskreno zahvaljujemo dr. Zoriču, zdravnikom in osebju novomeške bolnišnice, posebno dr. Hucbscherju in dr. Starcu za pomoč in lajšanje v dnevih njegove bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, godbi Novolesa, pevcem društva Gorjanci, sindikatoma DO Novolesa in IM V in sodclavccm Novolesa, IMV in LB za podarjene vence in cvetje, izrečena ustna in pismena sožalja ter duhovnikoma za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi!
Premalo izboljšav za občana
,V organiziranosti zdravstva novomeške občine so potrebne nadaljnje spremembe, | ,meni občinski komite ZK — O tem bo posebna delovna skupina pripravila gradivo
Predlagali so, naj bi v ostalih občinah obdržali teritorialni princip organiziranosti, medtem ko naj bi novomeško zdravstvo doživelo korenite spremembe. Lekarniška služba naj bi bila enotno organizirana v regiji. Stremeti je za tem, da se osamosvoji zobozdravstvo, v Novem
Čeprav še sredi dopustniške sezone, se je novomeški občinski komite 15. avgusta sestal in obravnaval predvsem problematiko zdravstva v občini kot tudi uresničevanje nalog v pokongresnem obdobju.
Že na spomladanskem posvetu komunistov s področja zdravstva dolenjske regije je bilo sprejetih 24 zadolžitev, usmerjenih v reševanje najbolj perečih zadev. Ugotovili so, da je sicer konec leta 1976 z reorganizacijo zdravstvene službe v regiji nastala rahla povezanost med petimi zdravstvenimi domovi, bolnišnico,
Zavodom za socialno medicino dela in SOZD Zdravstveni center, vendar v dosedanjem obdobju ni prišlo do zaželenih rezultatov.
Očiten napredek je nova organiziranost prinesla pri planiranju in skupni investicijski politiki; pokazalo se je ugodnejše finančno poslovanje. Pohvalno je tudi to, da je bil v naši regiji, edini v Sloveniji, sklenjen sporazum o medsebojni menjavi dela v letu 1978. Vse to pa ni dovolj, da bi bili z zdravstveno službo zadovoljni občani. Potrebni so hitrejši premiki v učinkovitosti zdravstvenega varstva občanov, v organizaciji služb, poenotenju dela in izvajanja enotne medicinske doktrine kot v kadrovski politiki.
Ker dosedanja organiziranost v okviru SOZD tega ni prinesla, menijo, da so potrebne nadaljnje spremembe.
Komite je imenoval posebno delovno skupino, ki bo do 5. septembra pripravila delovno gradivo.
mestu pa naj ne bi bilo več zdravstvenega doma in splošne bolnišnice kot delovnih organizacij, ampak kot I posamezne TOZD, združene v Zdravstvenem centru. Taka, domala revolucionarna sprememba v organizacijskem, dohodkovnem in strokovnem smislu zahteva mnogo poli- | tičnega dela v zdravstvenih kolektivih, zlasti pa se bodo morali izkazati komunisti v sindikalnih organizacijah in samoupravnih organih.
R. B.
PREDLAGATI ZA PRIZNANJA
Novomeška občinska skupščina je pred kratkim zaprosila vse družbenopolitične organizacije, naj v svojih vrstah evidentirajo letošnje dobitnike priznanj občine Novo mesto, ki se podeljujejo vsako leto za občinski praznik konec oktobra. Zbiranje predlogov za evidentiranje lahko traja do sredine septembra.
MII
liEii
‘■II
*
DRSKA SPET ŠTEVILNEJŠA - V novi blok, ki je že dobil ime „pri topu“, se te dni seli čez 80 družin. Naselje Drska, kije začelo rasti šele pred petimi leti, postaja drugo največje v mestu. (Foto: R. Bačer)
Šestinšestdeset srečnežev
16. avgusta so na Drski svečano izročali ključe stanovalcem, ki se selijo v solidarnostna stanovanja
Novomeška stanovanjska skupnost je v skupini novih blokov na Drski kupila 84 solidarnostnih stanovanj, ki bi morala biti vseljiva že v preteklem letu, vendar je 66 upravičencev s prednostne liste šele sredi avgusta dobilo ključe. Gradbene zakasnitve so bile tokrat zares hude.
Med dobitniki tokratnih solidarnostnih stanovanj je bilo 28 družin z nizkimi osebnimi dohodki, s čimer je prednostna lista takih primerov iz leta 1976 črtana. Kar 45 stanovanj je bilo dodeljenih mladim družinam, s tem pa je urejenih tri četrtine stanovanjskih problemov mladih družin iz leta 1976. Upokojeni občani so dobili 4 stanovanja, kar prav tako
V kratkem začetek
Na Cesti herojev, v Bršljinu in na Ziberto-vem hribu
Pred nekaj dnevi je bilo po vseh mukah in jezi le izdano gradbeno dovoljenje za začetek gradnje nove soseske na Cesti herojev v Novem mestu. Septembra letos bodo tu v prvi fazi začeli graditi 150 stanovanj. Pred koncem leta 1978 bodo gradbeni stroji zapeli tudi v Bršljinu, kjer bo zraslo v nižjih objektih, grajenih v treh etažah, 86 družbenih stanovanj. To bodo večja stanovanja, zato je zanje še posebno veliko interesentov. Nova bršljinska stanovanja naj bi bila vseljiva konec prihodnjega leta. Stanovanjska skupnost bo v teh blokih kupila 20 solidarnostnih stanovanj za večje socialno ogrožene družine.
Končno bo tudi na Žiber-tovem hribu stekla gradnja blokov s 96 stanovanji za IM V. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano tudi zanje. Računajo, da bodo stanovanja postopno vseljiva, zadnja pa naj bi zasedli leta 1980.
DVE NOVI KOMISIJI
Kadrovska komisija pri občinskem komiteju ZK v Novem mestu je predlagala, komite pa na avgustovski seji sprejel, naj bi v bodoče delali pri komiteju še dve komisiji. Komisijo za informiranje naj bi vodil Tone Gošnik, komisijo za proučevanje delavskega gibanja pa Marjan Pureber.
pomeni tri četrtine upravičencev z liste 1976, 7 stanovanj je bilo dodeljenih zaposlenim iz družbenih dejavnosti, s pomočjo katerih se rešuje širša socialna problematika.
Med tako razdeljenimi solidarnostnimi stanovanji jih je 66 že prejelo ključe v navzočnosti predstavnikov stanovanjske skupnosti in občinske skupščine, preostalih 18 stanovanj pa bo po zagotovilu Pionirja vseljivih do konca avgusta.
V nove bloke na Drski se razen stanovalcev v solidarnostna stanovanja seli v prvi fazi še 20, do konca meseca pa še 22 družin, katerim so stanovanja kupile delovne organizacije.
ZAKLJUČEK ,,SUHE KRAJINE ‘
V soboto, 26. avgusta, ob 11. uri bo v Prevolah zaključna slovesnost letošnje zvezne mladinske delovne akcije ,,Suha krajina11. Iz Novega mesta bo odpeljal poseben avtobus ob 9. uri izpred avtobusne postaje. Vabljeni so zlasti brigadirji, ki so že prej sodelovali na delovnih akcijah v Suhi krajini.
ASFALT DO GROBELJ
V kratkem bodo začeli asfaltirati cesto do Grobelj in Ostroga- pri Šentjerneju. Cesta je dolga okrog 4 kilometre. Vaščani so za modernizacijo sami prispevali levji delež v denarju in delu, nekaj pa je dala krajevna skupnost. Za posodobitev vaških cest je zadnje čase na šentjer-nejskem koncu vedno več interesentov. Velika pridobitev za občane tega konca je vodovod, ki ga gradijo Volčkova vas, Vrbovci, Rakovnik in Lord. Krajani so opravili zemeljska dela in pripsevali po 8.000 dinarjev. Dobro sodelovanje se je pokazalo s sosednjo kostanjeviško krajevno skupnostjo, od koder bo tekla voda.
POCITNICE NISO MOTILE
Obširen delovni program, ki so ga pred dopusti sprejeli komunisti v COŠ in na področju usmerjenega izobraževanja, je v celoti izpeljan. Ne glede na dopuste in poletni čas so opravili svoje delo. Ni pa še podrobne ocene o zastavljeni akciji „družba in knjiga” in pa o akciji „človek, Znanje, produktivnost,” ki pa očitno (zlasti slednja) nista dosegli pričakovanj.
Odgovornost za slabo delo
15. avgusta je novomeški občinski komite obravnaval tudi delovanje komunistov v bivšem sestavu Domirivesta in komunistov v osnovni organizaciji ZK krajevne skupnosti Žužemberk. Ugotovili so, da se v celotnem zapletu in razpletu Dominvesto-vih zadev komunisti niso vedli, kot jim veleva partijska dolžnost, zato so izrekli kritiko celotni osnovni organizaciji ZK (v bivšem sestavu).
V Žužemberškem primeru so menili, da gre kritika le bivši sekretarki osnovne organizacije, kajti ni opravičila za to, da v vsej drugi polovici lanskega leta organizacija ZK sploh ni delala, niti ni pobrala članarine. Od začetka julija letos dalje, ko je tudi v organiziranosti žužemberških komunistov prišlo do sprememb in ko so bila izvoljena nova vodstva, je partijsko delo spet zaživelo z dobro zastavljenim programom.
PROIZVODNJA ELEKTROLITOV v mokronoškem tozdu Iskre poteka v neustreznih prostorih. Kmalu bodo začeli graditi nove, kjer bo mogoče izdelati več in boljše izdelke. Zemljo za novo stavbo Iskra že ima, opravili pa so tudi geološka vrtanja, potrebna za ugotovitev trdnosti tal. Glavni projekt bo končan oktobra. Trenutno teko pogovori o opremi, dobaviteljih, cenah in podobnem. (Foto: I Zoran)
Iz svojih žepov še sedem let?
Program šolskih in komunalnih gradenj v trebanjski občini izvedljiv le ob samoprispevku
občanov	'
Petletni samoprispevek, ki ga v trebanjski občini plačujejo za šolstvo (dve tretjini) in komunalne objekte (tretjino) se izteka. Te dni je v razpravi program za zidavo osnovnih šol in graditev komunalnih objektov do leta 1985, hkrati z njim pa predlog za podaljšanje samoprispevka do tega leta. Referendum o tem je predviden še to jesen v vseh krajevnih skupnostih.
Vrednost del, ki naj bi jih v jonov dinaijev. V tem znesku je
trebanjski občini opravili po tem programu, presega 90 mili-
Prvo polletje kažipot za IGK
Izgube še vedno dušijo Račje selo
Proizvajalci keramičnih ploščic v Račjem selu v letošnjem prvem polletju prvič niso „pridelali“ izgube. To je presenetilo gospodarstvenike in analitike. Ugotavljajo pa, da je tozd IGK ugoden rezultat dosegel z izboljšano tehnologijo in povečano proizvodnjo novih vrst kvalitetnih ploščic. Izkazalo se je, da pri prodaji teh ploščic dosegajo večjo razliko med stro&i in prodajno ceno.
Je to zelena luč za kolektiv, ki ga že od začetka obratovanja tovarne pestijo najrazličnejše težave, predvsem pa izgube? Nedvomno je lahko polletna bilanca povod, da se vsi v tozdu, predvsem pa vodilni in vodstveni delavci zamislijo in poiščejo izhod, kako se znebiti še vedno velikih izgub iz prejšnjih let. V prvi vrsti bo najbrž potrebno poskrbeti, da se bodo zmanjšale zaloge — kupi izdelkov, ki bi morali v prodajo.
kajpak upoštevan tudi denar, ki naj bi ga v naslednjih sedmih letih vplačali občani. Načrtovalci držijo pesti, da bi se napovedani referendum posrečil, saj v nasprotnem primeru ne morejo računati na neokrnjeno izvedbo načrtov.
In za kakšne nove pridobitve gre? V Trebnjem naj bi zgradili novo osnovno šolo, sedanjo pa usposobili za šolski center, v okviru katerega bi delovali oddelki srednjih šol po programu usmerjenega izobraževanja. Osnovna šola na Mirni bi dobila prizidek za Dotrebe posebne šole. Šolo v Šentrupertu naj bi obnovili, že zdaj pa je pripravljena dokumentacija za telovadnico, ki jo načrtujejo v tem
kraju. Zapišimo še, da se jf gradnja telovadnice za potrebe osnovne šole v Velikem Gabfl1 že začela.
Del sredstev iz predvidene^ samoprispevka naj bi dobfl6 krajevne skupnosti za komunal* na dela. Večjih komunalnih objektov v naslednjem obodbji) ne predvidevajo, zato bodo delež iz samoprispevka porabil* za tekočo komunalno dejaV; nost.
„SKRBNIKI“
OO ZSMS
Vodstvo občinske konferenc* ZSMS v Trebnjem pripravlja progf»' me, da bo septembra dejavnost J novo izvoljenimi člani hitreje za# vela. Dogovorili so se, da bo V°, novem vsak član predsedstva idejni vodja treh ali štirih osnovnih org3' nizacij ZSMS in da bo vsak mese£ dajal komisiji za izobraževanje poro; čilo o svojem delu. Tako bodo imeli stalen pregled nad celotnim delo«1 mladih v občini.
Iskra neti napredek
Temeljni kamen za novo tovarno mokronoške Iskre b o položen novembra - ob 20-letnici obstoja
Novomeška kronika
PRECEJŠNJE RAZLIKE V CENAH - Novomeška tržnica je zadnje dni zelo dobro založena, prodajalci na zasebnih in družbenih stojnicah pa so že začeli med seboj tekmovati v kvaliteti blaga in cenah. Za potrošnike je tako tekmovanje zdravo. Tako je bilo tokrat slive dobiti od 14 do 18.50 din, grozdje od 15 do 20 din, paradižnik od 10 do 14 din kg, kumare od 4 do 10 din kg, hruške od 18 do 20 din itd.
INDUPLATI V ŠOLI
Kaže, da bo stara mokronoška šola, kije znotraj še vedno podprta s tramovi, kmalu rešena negotovosti. Zvedeli smo, da so jo prodali podjet-| ju Induplati oziroma njegovemu mokronoškemu obratu, ki je nastanjen v prostorih nekdanje gostilne. Obrat, ki šteje zdaj okoli 60 zaposlenih, namerava šolsko stavbo preurediti za proizvodnjo.
Na 2.000 m2 se bo razprostiral novi objekt, ki ga bodo v Mokronogu zgradili za potrebe Iskrinega tozda Elektroliti in v katerem bo še zadnji od dolenjskih Isker omogočena sodobna proizvodnja. Temeljni kamen nove tovarne, ki bo imela za 1.200 m2 proizvodnih dvoran, bodo predvidoma položili novembra, ko bo mokrono&i tozd praznoval 20-letnico ustanovitve.
Naložba 95 milijonov dinarjev bo omogočila povečanje števila zaposlenih od sedanjih 176 na blizu 230, uvedbo avtomatizacije in zmanjšanje ročnega dela na minimum, proizvodnja pa se bo povečala za štirikrat. S tem se bo mokronoški tozd pridružil drugim v okviru Iskre oziroma matične tovarne IEZE, ki so podoben razvojni korak naredili že v preteklosti.
V sodobnih prostorih bo
TREBANJSKE IVERI
zaCetek Sole se bliža -
Da do začetka novega šolskega leta ni več daleč, priča precejšnja gneča v že tako majhnih prostorih knji-[ garne in papirnice Državne založbe v I Trebnjem, ki je do vrha založena z učbeniki, zvezki, torbami in drugimi šolskimi potrebščinami. Na zalogi imajo dovolj vsega, razen učbenikov, ki so še v tisku, tako da se I bodo otroci lahko dobro ,,oboro-
Ena gospa je rekla, da si zasebni gostilničaiji najbolj znanih točk v novomeški občini veliko privoščijo. Avgusta, sredi največje turistične sezone, je tri četrtine takih lokalov zaradi dopustov zaprtih ...
žili" s pripomočki za svoje delo v šoli.
ZAKAJ PA NE? - Poletje je tudi čas, ko se nedeljo za nedeljo vrstijo različne prireditve in veselice. Tudi trebanjska občina ni izjema. Izobešeni plakati vabijo zdaj na proslave in prireditve v počastitev vseh mogočih dogodkov, zdaj na zabavo in ples. Po trdem delu sc tudi to prileže!
GOSTILNE ZAPRTE - Dopustniško poletje je „udarilo“ tudi med stalne obiskovalce nekaterih gostiln v Trebnjem. Vendar se ni bati, da si kdo ne bi mogel pogasiti žeje ob vrsti odprtih lokalov. V Trebnjem se radi ustavljajo tudi tujci, predvsem v popoldanskih in večernih urah, da sc okrepčajo na svoji dolgi poti.
možno izboljšati kvaliteto, p°'1 ostriti kontrolo in osvojiti pf°' izvodnjo novih izdelkov. Ed^ takih je prišel iz mokronoškeg3 tozda nedavno. Gre za elektrO' lit, ki ga uporabljajo pri zagon11 elektromotorjev. Izdelek je ? celoti plod strokovnjakov raZ' vojnega oddelka mokrono^ Iskre. Njegova glavna odjemalk sta Elektrokovina iz Maribor3 in vojvodinska tovarna Sever " Gorenje.
Elma se šiij
Čateški obrat Elme bo dil nove proizvodne prosto' re — Več zaposlenih^
Čateški obrat Elme je pre\ pomembnim razvojnim ko^j' kom. Še letos bo začel grad1 nove proizvodne prostore, n3‘ črtovana naložba pa bo velja1 okoli 30 milijonov dinarje^ Povečal bo proizvodnjo p° izdelkov, predvsem za tovarn® Elme v Lendavi, in uvedel nek*J končnih izdelkov.
Na začetku obratovanj3 povečanega obrata bo zaposle' nih 150 delavcev kasneje pa v° Elma sprejela še nove delavce-Ko se bo obrat dokončno oblikoval in ustalila proizvodnja, bodo bržčas tudi dozoreli pogoji za ustanovitev tozda.
Obrat je za čateško območje velikega pomena, saj je postal srce napredka kraja in krajevne skupnosti. Krajani se ne odseljujejo več in čedalje več ju1 je, ki dajejo svoja sredstva 111 delovne roke na voljo organiziranim akcijam za nove pridobitve.
1
TRAKTORISTI - Včasih so se takile pomenki slikali okoli konj, zdaj pa kmetje z enako pozornostjo ocenjujejo njihove naslednike traktoije. Posnetek je z letošnjega srečanja traktoristov v Bukošku pri Brežicah. (Foto: Jožica Teppey)
Lani rekord avto šole
V	avto-moto društvu v Brežicah hitro narašča število članstva, vzporedno pa se povečuje tudi obseg dejavnosti Novi izvršni dobor, ki se je po julijski izredni skupščini v četrtek, 10. •Vgusta, prvič sestal, je sklenil Posvetiti se predvsem vzgojno Preventivnemu delu.
NOVO V BREŽICAH
KAM S SMETMI? - Brežiško Odlagališče smeti pri Dobovi je že dolga leta kamen spotike: le dobrih 50 m je od prvih hiš, ogroža pa tl*di rezervat pitne vode. Sežiganje odpadkov, ki jih je vedno več (še “ta 1970 so opravljali prevoz s *°njsko vprego dvakrat tedensko, ^aj pa s tremi kamioni vsak dan), Povzroča tudi onesnaževanje okolja. Na nedavnem razgovoru, ki ga je organizirala interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost, so členili poiskati za deponijo smeti in odpadkov novo lokacijo.
Mladi zamejci na obisku
~r V ponedeljek so Brežičani gostili ^»pino 50 maturantov slovenske Pmnazije iz Celovca. Pokazali so jim Pokrite rastlinjake v Cateških Topli-CaJ>, imeli z njimi razgovor o delu Vladih v občini ter jih popeljali na °gled Posavskega muzeja.
BRE2IŠKE VESTI
Društvo bo razširilo vzgojo na vse voznike in bo že jeseni vpeljalo predavanja o novitetah iz cestnoprometnih predpisov. Traktoriste in voznike drugih motornih vozil bodo seznanili tudi z najpogostnejšimi napakami pri vožnji, ki povečujejo število prometnih nesreč.
Pri šolanju novih voznikov je brežiško avto-moto društvo lani doseglo rekord. Organiziralo je 24 tečajev za 809 kandidatov. Leto dni prej je v 16 tečajih usposobilo 545 voznikov. Za traktoriste so v minulem letu priredili več tečajev po okoliških krajevnih skupnostih. Občani s podeželja so to pozdravili, saj so jim prihranili veliko vožnje in časa.
Brežiška avto šola vzgaja voznike vseh kategorij in ima redno zaposlenih šest inštruktorjev. Odkar je društvo povečalo število inštruktoijev, je čakalni rok kandidatov krajši Prej so prijavljenci za avto šolo prišli na vrsto šele po štirih mesecih, zdaj pa že po dveh.
Društvo ima končno tudi lastne prostore. Lani se je vselilo v bivši zdravstveni dom, kjer ima dve lepo opremljeni učilnici, kabinet za učila, veliko čakalnico, sobo za inštruktorje, pisarno, garaže, in dovolj velik parkirni prostor. Zgradbo je AMD odkupilo za 1 milijon dinarjev, za adaptacijo pa je dodalo še
400.000	dinaijev. To je precejšnja vsota in odplačevanje jih še vedno bremeni. Zaradi tega bodo tudi zmanjšali drago športno dejavnost s področja motokrosa.
J. TEPPEY
HMELJ ŽE OBIRAJO
V	Trnju pri Brežicah so 22. avgusta začeli obirati hmelj na površinah 33 ha. Obiranje poteka predvsem s stroji, medtem ko najemajo vsako leto manj sezonske delovne sile. Kot je povedal Stanko Klemenčič, vodja te delovne enote, je hmelj letos poprečne kakovosti. Računajo, da ga bodo pridelali okrog 50 ton, približno toliko kot v pretekli sezoni. Obiranje hmelja bo trajalo tri tedne.
„Pri nas bo lepše”
Zdenka Gerjevič je uslužbenka na pošti v Cekljah ob Krki, vozi pa se vsak dan iz Krške vasi pri Brežicah, kjer je doma. Prijazna Zdenka je zelo pohvalila mladino v domačem kraju:'
„Mladi delajo v turističnem društvu, imamo novo športno društvo, čutiti jih je povsod. Sami smo naredili igrišče za nogomet, ni pa še končano, ker je zmanjkalo sredstev za asfaltiranje."
Življenje v Krški vasi se po besedah mlade uslužbenke zelo spreminja. „V kratkem bo zgrajen nov most, potem bodo gradili še trgovino, nove poštne prostore in mladim tudi obljubljajo svoj prostor. V naši vasi je večina zaposlenih, popoldne pa ljudje delajo še doma na kmetijah. Ni pa več tako težaškega dela v kmetijstvu, ker imajo že domala v vsaki hiši razne stroje".
Čeprav v skopih besedah, je leteči obisk pri Geijevičevi Zdenki le pokazal, da napredek vse hitreje sega tudi v vas.
R. B.
Vse kopalke razprodane
Sevniška Lisca je v prvem polletju dala na trg blizu 11 milijonov nedrcey in razprodala vse kopalke
Lisca, najmočnejši kolektiv v sev-niški občini je ob polletju letos plan prodaje na domačem trgu dosegla le z 90 odstotki, medtem ko so z izvoženimi 3,5 milijoni nedrcev presegli lanski izvoz v tem času za 20 odstotkov.
Izvoz ne prinaša več pričakovanega zaslužka, vendar so se z njim primorani baviti, če hočejo v tujini nabaviti repromaterial, brez katerega bi proizvodnja ohromela. Lisca oskrbuje z izdelki celotno področje Jugoslavije in dogaja se, da kupcev niti ne morejo v celoti zadovoljiti.
„Kdor blago pravočasno naroči, ga tudi dobi“, pravijo v tovarni, čeprav tudi priznajo, da glede
MED POČITNICAMI VEČ BEREJO
V	sevniški občinski knjižnici se po številu obiskovalcev v zadnjih | dveh mesecih pozna, da imajo ljudje več časa za branje in da tudi del dopusta preživljajo ob knjigi. Mladina in odrasli so si junija izposodili 843 knjig, julija pa so imeli 466 obisko-I valcev, ki so si izposodili 833 knjig. Posebno se bralci zanimajo za | knjižne novosti, saj sproti gre med ljudi, kar dobijo novega iz tiskarn.
PRI KAPELICI SE NEHA
Delavci podjetja Slovenija ceste bodo nadaljevali z modernizacijo Mirenske ceste (več o tem na trebanjski strani) tudi po sevniški občini. Kot je znano, so to pomlad pričeli z deli od Mokronoga do Pija-vic (do Kneza). Pred nedavnim so obeležili nadaljnji odsek, ki naj bi bil posodobljen letos. Vsekakor pa Slovenija ceste ne bodo šle dalje od kapelice na križišču proti Krmelju pod Tržiščem. Vse tri krajevne skupnosti - Krmelj, Tržišče in Šentjanž zbirajo ponudbe za prevzem modernizacije ceste od kapelice proti Krmelju (občinska cesta). Preostalih 15 km kotanjaste ceste proti Sevnici čaka na inženirce JLA prihodnje leto.
količin iz dobave prihaja do manjših odstopanj. Letos so na primer razprodali celotno proizvodnjo kopalk, ni pa malo primerov, ko kupci prihajajo v tovarniško trgovino celo iz Zagreba, Ljubljane in drugih krajev.
Tu so običajno dobro založeni z vsemi številkami svojih izdelkov, ki jih ni malo. Proizvajajo okrog 200 artiklov v poprečno treh barvah in petih številkah. Razumljivo je, da posamezne trgovine vsega tega ne morejo imeti na zalogi, medtem ko v tovarniškem lokalu navadno strankam lahko v vsem ustrežejo.
Trenutno se bavijo s pripravo nove kolekcije za leto 1979, v kateri bo več novih izdelkov v bombažu ter mešanici bombaža in sintetike, kar trenutno trg najbolj zahteva.
KOLIKO NAS JE
Ob koncu letošnjega polletja se je število Jugoslovanov približalo 22 milijonom. Zvezni zavod za statistiko je namreč ocenil na podlagi zadnjega popisa prebivalstva, da ima Jugoslavija 21 milijonov 968 tisoč prebivalcev. Največ ljudi živi v ožji Srbiji (5,5 milijona), najmanj pa v Črni gori, kjer je 880 tisoč prebivalcev. Slovenci smo po številnosti na repu lestvice. ..Prehiteli" so nas že tudi Makedonci; v tej republiki živi nam reč 23 tisoč več ljudi kot v naši ožji domovini Sloveniji-
Iskra iz kabla
Navadno so vzroki požarov prav enostavni. Minuli teden, ko je komisija proučila, zakaj je zagorel Liparjev hlev v Boštanju, so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi iskrenja priključnega kabla elektromotorja. Z elektriko je bilo na prvi pogled sicer vse v redu, iskrice pa so vendarle uhajale in povzročile nesrečo.
Do iskrenja ni prišlo v elektro-motoiju, stikalu ali jermenici, kjer bi bilo kaj takega pričakovati, marveč v priključnem kablu, na mestu, kjer se kabel največ pregiba. Gospodar je imel kabel priključen prek varovalk, ni pa računal, da elektrika, podobno kot voda, rada uide po bližnjici. Pri Liparju tok ni iskal šibke točke v okoli sto metrov oddaljeni omarici z varovalkami, temveč v pregibu kabla. Tako napako pa lahko opazi le vešče oko.
Ker je podobnih starih kablov dovolj skoro na vsaki domačiji ir gradbišču, naj bi se lastniki ob Lipirievem primeru zamislili in p)sta'i pozorni. Bolje je manjši ivdatek prej, kot pa izzvati n'isrei:o in veliko škodo!
A 2.
OD KMETA JE BOLJE.. .
Sevnica je med redkimi slovenskimi mesti, kjer tržnice sploh ne poznajo. Prebivalstvo se oskrbuje s sadjem in zelenjavo v trgovinah in kioskih družbenega sektoija, vendar je večina zadovoljnih. V času, ko na večjih okoliških kmetijah zori odlično sadje, ga največkrat mladi med počitnicami nosijo prodajat v Sevnico. Posamezniki si postavijo klop pred postajo in strank ne manjka. Prejšnje dni so na primer Sevničani naglo pokupili lepe breskve dijaka Andreja z Zdol.
SEVNIŠKI PABERKI
ČIGAVA JE FIRMA? - Te dni dobiš v mestu po več trgovinah sezonsko blago po znižanih cenah. Tako ponuja Borovo svojo obutev tudi do 60 odst. ceneje kot sicer, zraven pa v lepi konfekcijski trgovini dobiš oblačila tudi za polovično ceno. V tem lokalu, žal, zunaj ni napisa, da bi vedel, pri kom kupuješ.
VSE NA ENEM MESTU - V Sevnici se glavni utrip kraja najbolj začuti dopoldne ali proti večeru v bližini postaje, kjer so trgovine in lokali. Tam nakupiš, izveš najbolj sveže novice, ki potem brž prepla-mesto. Večkrat tako v dveh nastane iz muhice velik
vij o
dneh
slon
skvm&ki mm
Bolje pod Novolesovo streho 1 Ali krompirju grozi gniloba
2 združitvijo zadovoljni in prihodnost je obetajoča - Pri Sigmatu spet mirno dihajo!
Izkop v trebanjski občini se bo začel te dni, odkup pa čez kak mesec — Boljši pridelek lahko pričakujejo pridelovalci, ki jim ni bilo žal denarja za škropiva
Se do nedavnega je bil brestaniški ■•Sigmat" zapisan med tiste kolek-1Ve v občini, ki so živeli bolj „iz oneva v dan". Krivda za to ni bila sa,tlo njihova, saj so imeli razvojni P|°gram, ki pa mu je gorela vedno “oča luč", saj mu niso dovolili ^•tve na sedanjem prostoru. Zdru-?tev z ,,Novo lesom", sedaj so že r^Jgo leto ena izmed njegovih j! .D, pa je marsikaj spremenila na °*je. Okoli 100-članski kolektiv Proizvaja v dveh obratih: v Velikem odlogu predelujejo poliester v 'jetlobne kupole in rezervoarje za Punsko olje, v Brestanici so ostali ?^esti kovinski predelavi; obdržali so ^delovanje večjih mešalcev betona, pdelujejo industrijska nihajna vrata
0 tako naprej. Vsa ta proizvodnja je ® utečena, ne manjka ji kupcev, P°fok za vse to pa je tudi matična plovna organizacija. Z njo Pripravljajo nov razvojni program.
Ker bodo slej ko prej v Brestanici endarlo dobili širše življenjsko *°tie, bodo verjetno že prihodnje *° pričeli uresničevati naložbo, ^njeno na 30 milijonov dinarjev.
Krške novice
j ENA MANJ - Kot smo izve-j 11 na izobraževalni skupnosti, to J?*! v Gorenjem Leskovcu ne bo štiriletne osnovne šole. Njeni h^nci bodo hodili „po učenost" na .jjnco ali na Senovo. Takoj naj L^amo, da ..ukinitev" šole ni do-{®»čna, saj bodo šolo znova odprli, bodo narekovale potrebe, j.lt9ma če bo v prihodnjih letih levilo učencev znova zadostno.
l.&0 KONCA SE DVE - Otroci, so to poletje pri Nerezinah na 'oku Lošinju v občinski pionirski {^citniški bazi, se lahko z vreme-kar pohvalijo. Sedaj je ob “Orju na oddihu že četrta izmena j s»ovnošolcev do začetka pouka pa
1 bo zamenjala še peta. Vseh otrok 5® ob moiju to sezono kar okoli
To bodo novi prostori, katerih poglavitni del bosta orodjarna in mo-delarna, namenjeni prav vsem TOZD Novolesa. Hkrati bodo lahko razširili sedanjo proizvodnjo in jo do-
polnili z novim programom -napravami za zaščitne premaze - v kooperaciji z eno izmed firm iz Zvezne republike Nemčije.
2. ŠEBEK
VSI SO ZRAVEN
Počitniška skupnost občine Krško ima v Materadi in v Poreču 380 ležišč, v Nerezinah na Lošinju pa jih bo po dograditvi rekreacijskega središča 1200. Počitniških hišic v tem naselju je vsako leto več. To so montažna poslopja s štirimi prostori in s skupno površino 42 kvadratnih metrov. Z njimi upravlja samoupravna interesna skupnost za oddih in rekreacijo, v katero so se vključili malone vsi delovni kolektivi. Tako bo s sodelovanjem celotnega združenega dela zraslo na Lošinju veliko počitniško središče, da delavci ne bodo več v zadregi za letovanje.
ZGLEDNI STIKI S KS
Sodelovanje delovnih kolektivov s krajevnimi skupnostmi si počasi utira pot, so pa v krški občini tudi izjeme, kjer je ta povezava zares zgledna. Izredno tesne stike je uspelo vzpostaviti krajanom in tamkajšnjim delovnim kolektivom na Senovem, zelo uspešno pa je tudi sodelovanje Tovarne celuloze in papirja s krajevno skupnostjo Krško in s krajevno skupnostjo Artiče v brežiški občini.
Krompir je dozorel in v trebanjski občini ga bodo začeli izkopavati te dni. Poizkusni izkopi, ki so jih opravili strokovnjaki trebanjske zadruge, so pokazali, da bo letina za S do 10 odstotkov boljša od lanske. Pridelek bo 100 do 350 metrskih stotov na hektar. Boljše poprečje bo doseženo na zadružnih površinah (15 ha), zasajenih s krompirjevo sorto Draga, medtem ko kmetje — pogodbeni sodelavci — sadijo pretežno sorto Igor.
Zadruga ima letos sklenjene 1.103 kooperantske pogodbe s kmeti za odkup 7.000 ton krompir-
GRADIJO 162 STANOVANJ - V Krškem nastaja nova stanovanjska soseska Spodnji Grič. Obsežna gradbena dela so se že začela. Investitor te družbeno usmerjene gradnje je stanovanjska skupnost Kr&o, gradi pa novomeški Pionir. (Foto: R. Bačer)
ja. Podobno število pogodb je bilo sklenjeno tudi lani. Odkup se bo začel predvidoma v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra. Pogovori z mirensko Kolinsko, glavnim odjemalcem, se bodo začeli v kratkem. Stališča do odkupnih cen je zavzela poslovna skupnost za krompir na petkovem sestanku.
Pridelek krompirja niha iz leta v leto, različen pa je tudi pri posameznih pridelovalcih. To se bo gotovo pokazalo tudi letos, ko je krompir rasel in se debelil v neugodnih | okoliščinah. Na rast in pridelek sta znatno vplivala hladno vreme in obilna moča. Pomagalo je edinole škropljenje po nasvetih kmetijske
I	pospeševalne službe. Inž. Alojz Metelko iz trebanjske zadruge meni, da lahko večji pridelek pričakuje le pridelovalec, ki je škropil krompir vsaj štiri do petkrat. Drugi, ki so to opravilo zanemarili in jim je bilo morda žal denarja za škropiva, se bodo morali sprijazniti z manjšim in manj [ kvalitetnim spravilom.
PRIPOMBA :PRESPLOŠNO
Mladi v trebanjski občini tudi v poletnem času ne držijo križem rok. Pravkar zaključujejo javno razpravo o kongresnih dokumentih za 10. kongres ZSMS v Novi Gorici. Razpravo je posebna komisija pri občin-skonferenci ZSMS organizirala po vseh osnovnih organizacijah. Pri tem so ji pomagale komisije iz osnovnih organizacij, ki so imele nalogo razložiti kongresne dokumente in zbrati pripombe. Teh je bilo precej, vse pa bodo zbrali v nekaj dneh. Največ pripomb je bilo „na račun" resolucije, ki da je presplošna in ne daje jasnih smernic za delo v bodoče. Sodelovanje v javni razpravi je bilo kljub malo slabo izbranemu Času | dokaj veliko.
Po mnenju inž. Metelka grozi krompiiju tudi nevarnost, da se ga bo polotila gniloba. Gnitja bo manj, če bo jesen suha. Tej nevšečnosti in škodi pa bi se lahko tudi izognili, oziroma bi ju mogli vsaj ublažiti. To bi dosegli, in tudi najceneje bi bilo, če bi krompir takoj po izkopu spravili v skladišča, pri čemer bi se izognili vmesnemu prebiranju in premetavanju. Pred gnitjem bi obva-
BANKA TUDI
V	TREBNJEM
Trebanjci in drugi občani bodo lahko kmalu vse bančne posle urejali doma. Novomeška temeljna banka Ljubljanske banke bo v bloku, ki ima v pritličju trgovino Borovo in delovne prostore nekaterih SIS, odprla svojo ekspozituro. Otvoritev bo 4. septembra.
ASFALT DO MEJE
Cesto Mokronog - Tržišče pospešeno posodabljajo. Trenutno dokončujejo odsek proti Sevnici, za katerega predvidevajo, da bo do meje s sevniško občino do 15. septembra pod asfaltom. Druga poso-dobitvena cestna dela bodo opravili kasneje.
MIRNA DOBI ŠE ENO TRGOVINO
Mirna bo dobila v kratkem trgovino s pohištvom, gradbenim materialom in drugimi potrebščinami. Odprl jo bo Mercator, ki je v ta namen usposobil prostore nekdanje sušilnice za sadje in zelenjavo. Te prostore je nazadnje uporabljala tovarna Dana.
rovali večje količine krompirja tudi s pravočasnim, predvsem pa hitrim izkopom. Možnosti za to pa niso velike, saj so izkopalniki še hudo redki, motika pa še prepogosto orodje na krompiriščih.
l.Z.
Jesen za premike
V	Trebnjem pripravili program partijskih nalog do junija 1979
Septembra bo trebanjski komite predložil občinski konferenci Zveze komunistov v razpravo in sprejem program nalog konference do junija 1979. Od predvidenega za to jesen naj omenimo dvoje akdj. S prvo bodo komunisti nadaljevali prizadevanje za uresničevanje zakona o združenem delu, z drugo pa naj bi pospešli samoupravne odnose v stanovanjskem gospodarstvu.
Medtem ko so zahteve v zvezi z uresničevanjem zakona znane že iz prejšnjih obdobij (samoupravna organiziranost, delitev dohodka in nagrajevanje po delu), se zadev s področja stanovanjskega gospodarstva lotevajo prvič v takem obsegu. Akcija naj bi ne razčistila le vprašanja samouprave, marveč premaknila tudi izvajanje prostorskega načrta na stanovanjskem področju.
Na tem področju so ugotovili več politično nesprejemljivih pojavov, ki zavirajo razmah družbene stanovanjske graditve in prižigajo zeleno luč predvsem zasebni gradnji in iniciativi. Razlogov za tako stanje je več, čutiti pa je pomanjkanje reda in odgovornosti. Gradnja družbenih stanovanj zaostaja tudi zaradi pomanjkanja urbanističnih dokumentacij, komunalno urejenih zemljišč in podobnega. Do zapletov na tem področju pa prihaja tudi zaradi parcialnih interesov posameznih območij in delovnih organizacij.
TREBANJSKE NOTICE
KRŠKI TEDNIK
občan
vprašuje
medved odgovarja
Uspelo prvo polletje
Negospodarstvo je „posekalo" gospodarstvo
— V mestu nam urejajo najlepše in najsodobnejše ceste.
— Hkrati pa spreminjajo obvozne ulice iz asfaltnih cest v blatne kolovoze.
Zelo zanimive so številke o uspehih gospodarstva in negospodarstva v prvem polletju letos v primcijavi z istim obdobjem lani. Številke brez oklepaja se nanašajo na gospodarstvo - v oklepaju pa na negospodarstvo.
začrtanih okvirov, saj je zabeležilo precej višjo rast kot gospodarstvo.
J. P.
Živahen promet
Drobne iz Kočevja
JESEN JE TU - Po izložbah manufakturnih trgovin že vabijo lepaki o popustih. Tudi v dnevnem časopisju so vabila za „ugoden nakup". ,/vedeli smo," piše v enem takih oglasov, „da bo ta teden ugo-den nakup moških srajc s kratkimi rokavi." Druga veleblagovnica pa oglaša: ,/oletja še ni konec, kljub
temu obiščite naše blagovnice, kjer
Celotni prihodek je bil letos večji za 25 odstotkov (48 odst.), doseženi dohodek za 59 odst. (60 odst.), razdeljeni dohodek 59 (56) odst., čisti dohodek za 38 (55) odst., izplačani čisti osebni dohodki za 23 (47) odst. in število zaposlenih za 4 (15) odstotkov.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je znašal letos 5.097 din (6.189) in je bil v primerjavi z lanskim višji za 18 (28) odstotkov.
Letos gostejši promet proti morju skozi Kočevje Delnice
in
dobite 30 do 40 odstotkov popusta za poletno konfekcijo in obutev." Potrošniki kupujejo, saj je lepa priložnost za nakup, medtem ko so to robo spomladi kupci drago plačevali. Njihov denar je pripomogel k tem popustom.
KMALU POUK - Otroci si že hodijo ogledovat v šoli razobešene
Nekatere OZD so zaključile polletje z izgubo zaradi nedoseženega dohodka, ki je na področju gospodarstva letos višji za 72 odst.
razporede v katerem razredu bodo. Pouk bo se vedno v dveh izmenah.
V negospodarstvu je znašala letos" izguba le pri zdravstvenem domu in sicer 178.000 din, medtem ko je znašala lani 930.000 din.
Spet bo prišlo do manjših težav, ki kfju...............................
se jim kljub dobri volji ne da povsem izogniti.
KNJIGE SO, KNJIG NI - Zopet stara pesem v začetku novega šolskega leta! Letos je sicer malo bolje, vendar še zdaleč ne dobro. Manjkajo knjige za zahtevnejše in težje predmete (npr. matematika za VII razred itd.). Knjige ni, ker je še ni v tisku. Cas bi bu, da napravimo red. Otroci imajo že sicer težave z vsemogočimi novotarijami, a pri tem so še brez knjig. Učitelji in profesorji zahtevajo znanje pa čeprav knjig ni. Cveke dobivajo šolarji, namesto da bi jih odgovorni za šolske knjige.
STEZE ALI CESTE? - Prečna steza mimo zdravstvenega doma do mestnega pokopališča ie bila nekoč res le steza za pešce, ki so se tako ognili asfaltni cesti. Sedaj vozijo po tej stezi kolesarji in motoristi. S konjskimi vpregami so stezo že razširil v pravo poljsko pot, katere se poslužujejo celo že avtomobilisti. Tako nisi več varen na stezi sredi polja.
Podatki o dosežkih v gospodarstvu so kljub vsemu ugodni. Negospodarstvo je po naši oceni zašlo iz
Skozi Kočevje je to turistično sezono najgostejši promet. Bližnjice do morja prek Kočevja niso odkrili le Ljubljančani, pač pa tudi Gorenjci in Štajerci ter celo tujci. K povečanemu prometu je pripomogla posodobljena cesta Kočevje-Brod na Kolpi-Delnice. Slednja sicer še ni povsem dograjena, a je kljub temu razmeroma dobra. Promet po pjej je v primerjavi s prometom prek Postojne zelo redek, poleg tega pa ta cesta poteka po enem najlepših delov Slovenije in Hrvatskc.
Največ pomanjkljivosti ima cesta na hrvaški strani, kjer je zaradi premikanja tal na treh odsekih zelo poškodovana. Tudi novi most pred Delnicami še ni dograjen. Cesta ima na hrvaški strani tudi več zelo strmih vzponov in hudih ovinkov, kar bo nevarno predvsem pozimi. Sicer pa je območje Gorskega Kotarja, katerega središče so Delnice, znano po zgodnem in visokem snegu, zametih in neprevoznih cestah.	j.	p.
KOČEVSKE
PLAVALCI IN ČOLNI — Kolpa privlači tudi v zgornjem toku vedno več plavalcev, ribičev in veslačev. Njene lepote ne odkrivajo
veano vec piavaicev, rimcev in veslačev. Njene lepote ne odkrivajo le domačini, ampak tudi izletniki iz drugih krajev Slovenije in celo tujci. Na fotografiji: avgusta je bilo v Zavrteh pri Fari živahno kot na moiju. (Foto: Primc)
Prepoved posega v žep
BOLJE POZNO KOT NIKOLI
Bo kanižarska tovarna gradbenih elementov dobila potrebno opremo? — Hala bo nared do konca meseca
Kaže, da se kanižarski rudnik nikakor ne more dokončno izkopati iz nadlog, ki so se začele z veliko nesrečo, ko je voda zalila jamo. Sanacija je res lepo uspela in rudarji spet kopljejo premog, tokrat pa se je zataknilo na drugem koncu: v njihovi tovarni gradbenih elementov.
S kanižarsko opekamo so imeli pred časom veliko težav: izgube so se večale iz leta v leto, dokler niso naredili korenitega koraka; nedonosno izdelovanje opeke so ukinili, se lotili novih izdelkov po sodobnih tehnoloških postopkih, razširili program, ko so videli, da je na trgu za
PRIZNANJA ZA PRAZNIKKS
Za praznik krajevne skupnosti Črnomelj so zaslužnim krajanom, organizacijam in društvom podelili pet plaket in osem priznanj KS. Plakete so prejeli: TV D Partizan Črnomelj, občinska strelska zveza, Franc Košir, Ivan Pečnik in Franc Pavlinič. Priznanja pa so podelili: DES, tozd Elektro, GG Črnomelj, Združenju šoferjev in avtomehani-
kov Črnomelj - Metlika, Bojanu Fabjanu, Jožetu Švajgerju, Alojzu
Laterneiju, Antonu Lozarju in Anki Tomc.
KK SZDL pa je ob tej priložnosti podelila 25 priznanj Osvobodilne fronte; prejeli so jih: Jože Adlešič, Alojz Laterner, Mirko Čadnonič, Milan Šimec, Rade Vrlinič, Anton Fabjan, Amalija Dragoš, Janko Stariha, Branko Joh, Zvone Planinc, Darinka Čop, Slavko Grahek, Alojz Hutar, Danica Pucelj, Anton Jankovič, Polde Starešinič, Vinko Horvat, Franc Kure, Milena Hutar, Anton Senica, Leopold Kolbezen, Vlado Vardjan, Dragica Štajdohar, Janez Plut in Tigrij Sokolov.
njihove kvalitetne izdelke veliko zanimanje. Da bi bila proizvodnja gradbenih elementov še bolj sodobna in neodvisna od muhastega vremena, so letos, začeli graditi novo proizvodno dvorano in naročili novo opremo.
Medtem ko gradnja hale poteka po načrtu in bo nared do začetka prihodnjega meseca, pa se je zataknilo pri opremi. Potrebno opremo morajo namreč uvoziti, in tu je prišlo do nepredvidenih zapletov, ki povzročajo hude skrbi kanižarskim delavcem.
Seveda niso bili tako lahkomiselni, da bi začeli graditi proizvodno dvorano ne da bi imeli zagotovilo, da bodo lahko uvozili potrebne stroje. Za uvoz opreme so na zvezni ravni dobili vsa potrebna soglasja. Potem pa je prišlo do nekaterih sprememb pri uvoznem režimu in prej dovoljeni uvoz so preklicali V Kanižarici se sedaj sprašujejo, kaj naj naredijo. Mar jim bi ta administrativna prepoved onemogočila delo in s tem še bolj prizadela kolektiv? Na to vprašanje za sedaj še ne vedo odgovora, vsekakor pa je jasno, da do roka, se pravi do konca septembra, opreme ne bo.
Če bo prepoved obveljala — vendar v Kanižarici upajo, da bodo dobili dovoljenje za uvoz, saj so celoten postopek začeli že pred enim letom — bo tovarna gradbenih elementov samo v prvi fazi prikrajšana za 27 milijonov dinarjev letne realizacije.
A. B.
L:l.
Razširitev in posodobitev ceste Vrtača - Semič je že precej v zamudi, saj bi marala biti cesta odprta že 4. julija. Menda so zamude krivi vodovodarji, ki niso pravočasno pre; ložili cevi, zaškripalo pa je tudi P” denarju, saj bo verjetno predračun-
V
PE
ska vrednost presežena. Sicer
bolje pozno kot nikoli, pravijo liči
xi Pa
iio Se-
mičani, ki komaj čakajo nove ceste,
Zelo pa jih moti priključek pri gasil' skem domu v Semiču, saj je cesta tu zelo ozka in nepregledna.
F. DERGANC
I
ČRNOMALJSKI
DROBIR
D,
17,
18.1
iCre
KJE JE KDO - Tudi kadar črnomaljskega steklarja Jožeta Štrbenca ni v delavnici, se strankam ni treba obmiti in oditi z dolgim nosom* Zanje je pripravil svinčnik, blok ip skrinjico, kamor vržejo svoja naročila. Steklar ne pozabi na tablo pred vrati napisati, kje ta čas dela. Kaj takega bi si lahko omislili tudi v pre-nekateri pisarni, saj človek velikokrat trka na gluha vrata.
KAKOR ZA KOGA - Ce turist V Črnomlju vpraša, kje je v mestu hotel, se domačini samo nasmihajo, rečejo pa nobene. Črnomalcem be; seda hotel za njihovo „Lahinjo“ u*
I
najbolj ustrezna, zdi se jim, da J® preveč vis
s
slov
>86
preveč visokoleteča, turisti in drug) obiskovalci pa menijo, da je občinsko središče pač brez tega gostinskega objekta. Kdo ima prav?
*
So
ROŽ PA NI - Ljudje se pritOj žujejo, da v Črnomlju ni moč kupi’1 šopka svežih rož, čeprav imajo v
KMALU ASFALT DO GRIBELJ
Projekt za 1,400 metrov dolgi odsek še neasfaltirane ceste med Krasincem in Gribljami je narejen, republiška skupnost za ceste je odobrila 1,40 milijona dinarjev kredita. Izvajalec del bo verjetno metliško TCP. Tako bodo Griblje končno z asfaltom povezane z obema belokranjskima občinskima središčema.
šopka svežin rož, Čeprav imajo / mestu cvetličarno, kaže, da Je zadnja vročina požgala vse nežne lužice, ljubeči možje pa morajo zveč®’ plezati čez ograje, da na vrtovi)1 ..narabu tajo" šopek ali dva za svoj® ljubljene. Resnici na ljubo: takih n* prav veliko.
I
POD MILIM NEBOM - Sedaj v Kanižarici svoje izdelke sušijo pod milim nebom, ko pa bo nared nova proizvodna dvorana, jih bodo sušili hitreje po sodobnem postopku.
OBRTNIK V VODI - Na nedavnem pikniku črnomaljskih obrtnikov na Vinici je bilo prav veselo-Poleg tega da so se zbrali in pogovorili, so priredili tudi športno--zabavno tekmovanje. Za največ)? zabavo pa je poskrbel neki obrtni” iz Črnomlja, ki je za 300 dinaij®v oblečen skočil v takrat ne pr*v toplo Kolpo.
IM
9.5;
irig
		SH
		H9
Grad ne sme propasti
Krajevna skupnost, kulturna skupnost in turistično društvo so se dogovorili o ureditvi gradu
Ribniški grad propada. Zato so se aprila letos sestali predstavniki vodstev Krajevne skupjosti Ribnica, turističnega društva in kulturne skupnosti ter se dogovorili, kaj vse je treba podvzeti za ozranitev in ureditev gradu, da bo v ponos kraju.
Sklenili so, da bo z gradom spet upravljalo turistično društvo, za njegovo vzdrževanje in ureditev pa bodo prispevali letos KS Ribnica 150.000 din; kulturna skupnost denar za postavitev treh doprsnih kipov kulturnih mož, v naslednjih treh letih do 900-letnice Ribnice pa
še za nadaljnjo ureditev in dokončanje parka kulturnikov v ribniškem gradu; turistično društvo bo plačalo oskrbnika gradu ter čiščenje, obre-
zovanje in vzdrževanje parka oz.
ske
Delegati vprašujejo
„Kako so obdavčeni izdelovalci predmetov domače obrti? “ je vprašal na zadnji seji občinske skupščine delegat KZ Ribnica in dodal, da imajo nekateri izdelovalci po več kot 100.000 din vredne avtomobile in da nekateri kupujejo po milijon in več dinarjev vredne hiše ob morju na Hrvaškem. Hkrati pa ti plačujejo manj davka kot kmetje oz. živinorejci. Vprašal je še, kaj delajo inšpekcijske službe.
Odgovor na to vprašanje bo dan kasneje, pismeno, ko bodo občinski organi zbrali potrebne podatke in ugotovili, kaj je resnica.
Delegat Janez Novak iz Loškega potoka pa je vprašal, zakaj se ne začne asfaltiranje ceste Hrib-Retje, za katero so del sredstev v obliki samoprispevka že pred dvema letoma zbrali občani sami. Nadalje je vprašal, koliko je resnice na govoricah, da z obratom RIKO v Retjah -za katerega so položili temeljni kamen že pred precej leti - ne bo nič, ker ga bodo gradili drugje. Poudaril je tudi, da je bila zaradi takih nerešenih vprašanj tudi udeležba na nedavnem referendumu v Retjah slaba. - Tudi on bo dobil pismen odgovor.
nasadov znotraj grajskega obzidja.
Do sredine avgusta so bila opravljena nekatera dela v skupni vrednosti 90.000 din. Zanje je prispevalo turistično društvo 70.000, KS 20.000 din, kulturna skupnost pa še nič. Predvsem še ne stoje kipi kulturnih mož, žlebov še niso namestili, nekatera druga dela pa so doslej opravljena le delno.
Turistično društvo si prizadeva, da bi grad, nasade in poti po svojih močeh očistila in urejala ribniška mladina. Prvi dogovori so že rodili sadove pri mestni organizaciji -ZSM in mladini osnovne šole, zdaj pa bodo to sodelovanje še okrepili.j. p.
Nič ne sme v pozabo
Pri zbiranju podatkov iz polpretekle zgodovine mora sodelovati čim več ljudi — Širša skrb za obeležja
- Ti, medved, si pa huda zverina, saj se te vsi ljudje bo-
J'J°
Še hujše zverine pa ste Ribničanje, saj se drug drugega tako bojite, da nič ne poveste odkrito, v obraz, ampak pišete na razne naslove nepodpisana pisma.
Privlačna Grmada
RIBNIŠKI
ZOBOTREBCI
Cez dve leti slavi 20-letnico
ŠOFERSKI PIKNIK - Člani AMD Ribnica se bodo 2. septembra
Turistični dom na Grmadi nad Ortnekom pri Ribnici so s prostovoljnim delom zgradili člani turističnega društva Ortnek - Velike Poljane leta 1960. Pri tem domu organizirajo vsako leto prvo nedeljo v avgustu srečanje turističnih delavcev, turistov in izletnikov z območja
zbrali na velikem pikniku pri Fran cetovijami. Ribniško AMD uspešno
dela. Posebnih težav ni, le prostorov za garaže in primernejših pisarn nimajo.
Revolucionarno gibanje ima v Beli krajini lepo tradicijo. Znano je, da so prve organizirane akcije pod vodstvom naprednih delavcev, študentov in kmetov, ki so bili v glavnem pod vplivom takratne Komunistične partije, opozarjale na nezadovoljstvo s tedanjim režimom že ves čas od ustanovitve kraljevine Jugoslavije. To vrenje se je vedno bolj stopnjevalo in doseglo višek med NOB, ko je bila ta dežela med Gorjanci in Kolpo srce slovenskega partizanstva. . Lani so v metliški občini pri komiteju občinske konference ZKS ustanovili komisijo za zgodovino delavskega gibanja. Ko so na zadnji seji te komisije pregledali dosedanje delo in se dogovorili za nadaljnjo usmeritev dela, so ugotovili, daje bilo v tem letu precej narejenega, hkrati pa spoznali, da so pri razporeditvi dela na predvojno, medvojno
Dolenjske. Letos je bilo že devetnajsto tako srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 20.000 obiskovalcev, kar
SPOMENIK BORCEM - V Lc-povčah pri Ribnici pripravljajo odkritje spomenika padlim borcem z območja nekdanje Gorenje vasi.
BETI Z ZNAKOM SREDOZEMSKIH IGER
REŠETO
je za tako majhno turistično postojanko veliko.
„Ker pri nas nimamo drugih večjih turističnih prireditev, smo se odločili za srečanja, ki zbližujejo ljudi in jih seznanjajo z lepotami našega območja" pove predsednik TD Ortnek-velike Poljane Alojz Škulj.
Lepote tega območja privabljajo vedno več ljudi, predvsem Ljubljančanov. Marsikdo si tu gradi hišo ali vikend. Z Grmade je lep razgled na Slemena, Snežnik, Nanos, ribniško in kočevsko dolino, Gorski Kotar, Triglav, Kamniške Alpe, Ljubljansko kotlino ter bližnjo dobrepoljsko dolino in Suho krajino.
Domači turistični delavci se zavedajo, da bo zanimanje za izlete na Grmado vedno večje. Med člani TD vedno bolj prevladuje prepričanje, da bo treba razširiti dom, ki je še vedno enak kot pred 18 leti. To bo omogočilo, da bo ta turistična postojanka, ki je ena najlepših v zahodni Dolenjski, še bolj obiskana.
M. GLAVONJlC
NEKAJ ŠTEVILK O SEMNJU
Reklama za tretji ribniški semenj, ki bo 3. septembra, in stroški organizacije semnja bodo znašali okoli 130.000 din, za njihovo pokritje pa bo precej prispeval tudi pokrovitelj Gospodarska zbornica Slovenije - tozd Obrti.
Za semenj seje doslej prijavilo 60 izdelovalcev predmetov domače obrti, predvsem suhe robe iz širše okolice Ribnice: iz bloške, struške in dobrepoljske doline - iz občin Cerknica, Kočevje in Grosuplje.
Izdelava enega reklamnega transparenta za ribniški semenj velja skupaj s takso za razobe-šanje okoli 5.000 din. Turistično društvo je naročilo štiri take transparente. Eden bo visel celo v Zagrebu.
Metliška Beti sije pri organizatorjih sredozemskih iger, ki bodo pri-odnje leto v Splitu, zagotovila pra-
iort rlo a/lino ir IiinnolnulG
vico, da edina v Jugoslaviji izdeluje otroške kopalke z
in povojno obdobje še najbolj zanemarili povojno graditev, kiji bodo poslej posvetili več pozoranosti. Komisija se zavzema za čim večje podružabljanje pisanja naše polpretekle zgodovine, hkrati pa tudi za širšo družbeno skrb za številna obeležja revolucionarnim dogodkom in akcijam. Znano je, daje za vzdrževanje teh obeležij premalo denarja in da so nekatera zanemarjena, nevzdr-ževana. Zato v občini pripravljajo družbeni dogovor o varstvu in skrbi za pomnike revolucionarnemu gibanju.
Pri zbiranju podatkov o predvojnem revolucionarnem gibanju ima veliko vlogo Belokranjski muzej, sodelovati pa mora čim več ljudi, saj je živih prič tedanjih akcij vedno manj in je treba pohiteti, da bo čim več pričevanj ohranjenih in zapisanih. Pri tem bo metliška komisija tesno sodelovala s podobno komisijo iz črnomaljske občine, saj so predvojni revolucionarji in aktivisti iz obeh občin tesno sodelovali in skupaj pripravljali akcije in manifestacije. Komisija se med drugim zavzema tudi, da bi tako predvojno revolucionarno gibanje, oborožena revolucija in povojna graditev samouprave v občini dobili primerno mesto v šolskem učnem programu.
A. B.
POKLICNI TAJNIK ZA TRI SIS
V začetku prihodnjega mesec® bodo samoupravne interesne skup" nosti otroškega varstva, izobraževa' nja in kulture dobile poklicnega taj" mka; do sedaj so delo tajnika pole? svojega rednega dela opravlja*’ volontersko, vendar se je izkazal,®’ da je sprotnih in dolgoročnejši*! opravil toliko, da je nujno zaposli” poklicnega tajnika.
SPREHOD PO METLIKI
SLIKAR AMATER FRAN# SMOLE iz Ljubljane je razstavlja prejšnji teden akvarele v sejni so” delovne organizacije Beti. Več k”
7-4<
Z
‘ok,
kvir
Piha
8.i:
8.3;
•CK]
štirinajst dni je bival v Beli kraji”1’ risal motive ostrnic, stare hiše, Prea” ci, ki
vsem pa reko Kolpo. Delavci,
si ogledali razstavljene risbe, so navdušeni in marsikdo si ie zažeiei’
C
s
L C
S
klay
navdušeni m marsikdo si je zw- ' da bi katera od njih krasila sten” stanovanju.	i
NEMALO JEZE IN PRIPpM®
vzbuja te dni mostiček čez Obr”.y
moške, ženske in znakom teh iger. Za kolekcijo kopal z znakom sredozemskih iger se bode gotovo potrudile tudi kreatorke, ki so do sedaj že večkrat pokazale, da imajo tenak posluh za najnovejše modne smeri.
S KOMBIJEM NA KOPANJE
Počitniški dom Beti v Seči, kjer je 50 ležišč, je bil od 15. julija do 20. avgusta, v času kolektivnega dopusta, popolnoma zaseden. Prednost za letovanje v domu so imeli delavci iz neposredne proizvodnje. Kdor je preživel sam ali z družino deset dni na oddihu v Seči, je bil zelo zadovoljen. Penzion velja 70 dinarjev, poleg tega pa je delavce na kopanje do nekaj kolometrov oddaljenega morja vozil tovarniški kombi.
DVE OBLETNICI
V Metliki končujejo priprave na tradicionalno srečanje borcev 15. SNOUB Belokranjske, ki bo v nedeljo, 3. septemhra v Metliki. Letošnje srečanje bo še posebej slovesno, saj bodo proslavili 35-letnico ustanovitve te brigade, hkrati pa še 35-letnico ustanovitve oficirske šole Glavnega štaba NOV. Ob tej priložnosti bodo oficirski šoli podelili domicil v metliški občini. Ob obletnici oficirske šole bodo v Geričih odkrili spominsko ploščo, obsežen kulturni program pa bo pred metliško vinsko kletjo. Na slovesnosti oziroma srečanju borcev pričakujejo več tisoč ljudi.
Rosalnicah. Delavci TGP so naf®^ le zasilnega, tako da se z oseb”1 avtomobilom mukoma zavleče* Kometa ali Novolesa. Če b° dolgo tako, se bo lepega dne * okopal v hladnem potočku. To ^ zabava za škodoželjneže, ško^ preklinjanje s strani prizadete?
nova Številka kolovR^;
TA, mladinskega informatoijajc gledala te dni sonce. Zvezek je binsko bogat, kar kaže na to, da 2r ureja izkušena roka. Urednica F Mirjam Bezek, dekle, ki se namerava pozneje poklicno ukvajgati z ,n?vi: narstvom. Delo nri Kolovratu ii ^
\
S;
5
narstvom. Delo pri Kolovratu jis” za pridobivanje izkušenj, hkrati Pa liko koristi mladim, ki s prispeVlr
vel
o delu v osnovnih organizacija” ZSMS pridno sodelujejo.
DA BI BIL V METLIKI AVTO KAMP še kako potreben, s? lahko prepričali vsi, ki so videli prenočevati popotnike v počitniških prikolicah kar nasproti samopostrežbe. Sploh se morajo turisti znajti na tem našem koncu, kakor vedo i” znajo. Največjih zasilno prebije noc na kopališču, nemalo pa jih odpuni dalje, v kraje, kjer jim ni vseeno, kaj si bodo o njih mislili tujci in kaj bodo pripovedovali, ko se bodo vrni” domov.
metliški tednik
TFT ,F VT7T I<>	;KI epoprn]
1 r^i jHj t i/^i j c L.	>IY1 ul UlvLU y
TOREK, 29. VIII.
^TEK, 25. VIII.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I
7-io Šahovski komentar
•40 VIKING VIKI «05 OBZORNIK “•20 BORBA ZA TRIGLAV
V	neposredni oddaji s Triglava, ^daricc in iz Bohinja bodo tele-
J**jci skušali predstaviti borbo za ,8>kl Triglav. Za kaj gre? Ko so
2	na Dunaju ustanovili Avstrij-
S0BOTA, 26. VIII.
I©
I
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
POROČILA
ob 200-LETNICI PRVEGA ],dpONA NA TRIGLAV, prenos s '‘glava, Kredarice in iz Bohinja
V	KRALJESTVU ZLA-30GA, film
*3-20 OB 200-LETNICI PRVEGA I‘PONA NA TRIGLAV, posnetek ^50 DINAMO:SLOBODA, prenos ."Sometne tekme ,'-4S OBZORNIK
JSS MEHIŠKI MARATON tek-J^alnih Čolnov, film
«45 MUPPET SHOW (gost ^NDY DUNCAN)
sko alpsko društvo, je slednje kmalu dobilo svoje podružnice tudi na Slovenskem, narodna nestrpnost pa se je znašla tudi v okrilju gora, saj so v gorah postavljali le nemške napise. Nemški planinci so bili zato lahko prepričani, da hodijo po svojih gorah. Ena prvih nalog Slovenskega planinskega društva, kije bilo ustanovljeno 1893, je bila „ohraniti slovensko lice slovenskim goram". Borba se je torej začela, orožje slovenskih planincev pa je bil tudi Planinski vestnik, ki je začel izhajati 1895.
18.50	TUJI ROCK:	MARIA
MULDAUR IN CHAMBERS BROTHERS
Ljubiteljem rock glasbe se bodo predstavili črna pevka M. Muldaur (za uvod bo zapela znano Polnoč v Oazi) in skupina Chambers Brothers, ki jo sestavljajo štirje črni bratje. Slednji so bili na začetku šestdesetih let med prvimi izvajalci soul-rocka.
19.20	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	BEOGRAD: BUDIMPEŠTA,
zabavnoglasbena oddaja
21.05	RAZGLEDI: SKRIVNOSTI
KORALNEGA OTOKA
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	F. Vlček — V. P. Borovička:
BAJTARJA
20.55	KAJ JE NOVEGA, MUCKA? , film
Eno glavnih vlog v filmu „Kaj je novega, mucka? “ igra tudi Woody Allen, znani ameriški komik, kije za ta film prispeval tudi scenarij. Film je Clive Donner posnel že pred trinajstimi leti, v središču dogajanja pa je urednik, ki ga oblegajo prikupna dekleta. Možak je zato ves zmeden, sploh ne ve, kaj naj počne z njimi. Na pomoč se obrne k prijatelju in upa, da mu bo ta svetoval, kako naj reši dokaj zapletena čustvena vprašanja. Film, za katerega bi lahko rekli, da je tipično ameriška, za evropski okus nekolikanj nerazumljiva komedija, premore vrsto domislic, ki bodo gledalce pripravile Iv smeh, poleg omenjenega AUena pa
Palau, osamljena skupina koralnih otočkov v zahodnem delu Tihega oceana, je bilo najprej v posesti Američanov (le-ti so nameravali na otočju zgraditi ogromno rafinerijo nafte in pristanišče), pred nedavnim pa so se otočani z glasovanjem odločili za neodvisnost. Palauci so zdaj na razpotju: nočejo več živeti revno kot nekdaj, pot naprej pa bo pomenila konec njihove starodavne kulture in mirnega načina življenja na otokih, okoli katerih živi toliko ribjih vrst ko le malokje na svetu.
21.50	TV DNEVNIK
22.05	DETEKTIV SHAFT
23.25	POROČILA
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Bistrooki - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturni mozaik -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Človek in čas — 21.50 Koncert Gisele May - 23.05 Književni klub
igrajo še Peter 0’Toole, Peter Sellcrs, Uršula Andress, Romy Schneider, Capucine, Paula Prentiss in drugi.	\
22.40	TV DNEVNIK
22.55	625
23.15	SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, posnetek iz Berlina
16.00	Svetovno prvenstvo v skokih v vodo (prenos iz Berlina) - 17.15 Narodna glasba — 17.45 TV novice
-	18.00 Željezničar: Steau (prenos rokometne tekme) - 19.10 Svetovno prvenstvo v skokih v vodo (posnetek iz Berlina) - 19.25 Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos iz Berlina) 21.30 J. Strauss: Noč v Benetkah (2. del opere) — 22.30 24 ur —
22.40	Športna sobota
NeDELJA, 27. VIII.
lei
maximarket
Ljubljana
I
!?r°cila l domači ansambli
t0La nedeljsko dobro jutro bodo levj?4 *8rali Celjski instrumentalni Pih.i61, Dobri znanci in Gorenjski 8,*l"i ansambel.
:«62s
fesovt
- u OSREDNJA PROSLAVA OB
83,
V	Kovačevič: KAPELSKI
26n »VJ5KEDNJA PROSLAVA OB ^-LETNICI PRVEGA VZPONA ^ich AV, prenos s Triglava, U 1« ** >n iz Bohinja h •J; Hunterjevo ZLATO jj5 LJUDJE IN ZEMLJA vjjj; P0lt*anjkanju mesa so se tele-■ pogovarja^ s Potr°šniki, o lev-i. za to nevšečnost pa so spra-u 11 tudi rejce živine, predstavnike ,,_V|Uc j- *------j-- t, ■ .	.	.
•in trgovine. V oddaji bodo id neje predstavljeni tudi ukrepi za odpravo posledic kata-
lilo njun pomen in vpliv na razvoj kmetijstva.
12.45	Šahovski komentar
13.15 POROČILA
Za naslednje oddaje televizijci niso določili točnega časa predvajanja: BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA JOHN DAVIDSON Z LJUBEZNIJO POROČILA OKROGLI SVET
Športna poročila
BEDAK, film
Naivnega Parižana pretentajo, da pelje avto iz Neaplja v Bordeaux. Avto kajpak ni kar tako, v njem je za celo premoženje zlata, draguljev in mamil, za njim pa se podita dve nasprotujoči si skupini gangsterjev. Spotoma se v dogajanje vpletata še dve lepotici, eno od njiju igra naše gore list, Beba Lončar. Ta francoski film je 1967 posnel Gerard Ouri, igrajo pa še Bourvil, Louis de Funes, Daniella Rocca, Ludo Buezanca, Walter Chiari in drugi.
19.15 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	P. M. Andreevski: DOLGA POT
« za odpravo posledic V. toče, govor pa bo še o za-1,žf|Van'*u *etine» o letošnji žetvi in o jo psti žita pri nas, oddajo pa bo 5j”?il° poročilo s sejmov v
21.05	V SRCU DŽUNGLE RASTE SLOVENCEV MESTO
Kraja Bayanga ni na zemljevidu. Pred osmimi leti je bil neznaten ribiški zaselek ob zmeraj blatni reki Sanghe v Centralni afriški republiki. Tedaj je podjetje Slovenijales tamkaj dobilo sečišče lesa. Vas je začela rasti ko goba po dežju, delavci so prihajali od vsepovsod. Zdaj štqe Bayanga že štiri tisoč prebivalcev, premore veliko lepih montažnih hiš, ambulanto, šolo, vodovod, električno napeljavo, v bližini pa raste ogromna	lesno-predelovalna
tovarna, ki bo največja v Afriki. Oddaja bo skušala prikazati osemletno rast vasi in delež Slovencev pri razcvetu tega zaostalega kraja.
21.35	TV DNEVNIK
21.55	ŠPORTNI PREGLED in REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME HAJDUK:	CRVENA
ZVEZDA
23.00	POROČILA
17.00	Balkansko prvenstvo v jahanju čez ovire - 18.00 Rokometni finale turnirja v Doboju - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri
-	21.05 Celovečerni film
^NEDELJEK, 28. VIII.
tel
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
SVETOVNO PRVENSTVO V I^KIH V VODO, prenos iz Beril’ -00 KMETIJSKA ODDAJA «“OBZORNIK
s;5t Mladi za mlade »^Risanka
t;“TV DNEVNIK |jj® K. Golik: MOTEL MESE-drama
1,^0arij za televizijsko dramo z Jjin naslovom, ki so jo posneli
Mi
BRITANSKA ENCIKLO-
Motel Mesečina govori o mladem zakonskem paru, ki se vrača domov z nakupovanja v Trstu. Pot je dolga, zato zakonca skleneta, da bosta prespala v motelu. Dogajanje se zaplete, ko uvidita, da dragocenih stvari ne kaže puščati v avtomobilu, saj jih lahko kdo ukrade. Kako se stvar izteče, boste lahko videli drevi, v osnovi pa gre za lahkotno komedijo, ki še kar ustreza iztekajočemu se poletju. Glavni vlogi igrata Boris Bu-zančič in Djurdja Ivezič.
21.00	KULTURNE DIAGONALE
21.40	TV DNEVNIK
21.55	SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, posnetek iz Berlina
jC“Ski televizijci, je napisal znani K* Krešo Golik. Ta je na leto-iv* pujjskem festivalu dobil bro-areno za režijo filma Ljubica.
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
— 18.15 Maček Tošo - 18.30 Dosi-tejeve basni — 18.45 Mladi za mlade
- 19.25 Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos iz Berlina) - 21.30 Aktualnosti - 22.00 24 ur - 22.10 Celovečerni film
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
16.55	EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, prenos iz Prage
18.00	OBZORNIK
18.10	DALJNOGLED
18.45	OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: SE ŽE SVITA, BO DE N
Slišali bomo nekaj koroških narodnih pesmi v izvedbi zborov Podjuna iz Pliberka, Edinost iz Pliberka, Edinost iz Stebna pri Globasnici, Rož iz St. Jakoba v Rožu,
Trta iz Zitare vasi in Jakob Petelin Gallus iz Celovca. Naslov oddaje je povzet po eni od pesmi in simbolizira nezlomljivo vero koroških Slovencev v boljši jutri in odločnost za boj proti zatiranju. O slednjem in pomenu slovenske koroške pesmi, bosta govorila dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu, in zborovodja Foltij Hartman, ki je znal zbrati pevcc okoli sebe celo v zloglasnem Dachau.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	DIAGONALE:	LJUB-
LJANSKO BARJE Na pragu Ljubljane, ki z novimi gradnjami posega po najbolj plodnih kmetijskih površinah, ostaja neizkoriščenih 16.000 ha barjanske zemlje, ki tako rekoč kliče po smotrni
izrabi. Kaj storiti z barjem, pa dandanes še ni povsem jasno. Mnenja se razhajajo in strokovnjaki iščejo oblike, ki bi zadovoljile tudi zanamce. Cilj je kajpak mikaven, televizijci pa so obiskali nekatere od tistih, ki si upajo stopiti na mehka, brezljiva tla Ljubljanskega barja.
20.35	A. N. Tolstoj: TRNOVA POT
21.55 TV DNEVNIK
22.10	GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA
22.55 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, posnetek iz Prage
16.55	Evropsko prvenstvo v atletiki (prenos iz Prage) - 20.55 24 ur -
21.05	Znanost — 21.50 Likovna umetnost
SREDA, 30. VIII.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
17.15 ŠAHOVSKI KOMENTAR
17.45	OBZORNIK
18.00	RAZBOJNIK JURKO, mladinski film
19.15 Risanka
11
19.30	TV Dnevnik
20.00	DAN
Režiser Voja Soldatovič je posnel zabavnoglasbeno oddajo z gornjim naslovom. Igralec Volodja Peer bo prikazal najrazličnejše vsakdanje tegobe malega človeka. Vse neprijetnosti pač niso samo grenke, ampak tudi smešne, za gledalca zabavne.
20.35	STEVE IN EYDIE POJETA COLA PORTERJA
Znana pevca starih, že pred desetletji priljubljenih popevk redno nastopata po hotelih Las Vegasa in sta priljubljena zlasti med starejšimi ljubitelji zabavne glasbe. Tokrat bosta Steve Lavvrence in Eydie Gorme zapela nekaj pesmi Colea Porterja, popevkarja iz prve polovice tega stoletja. Videli bomo tudi nekaj krajev, kjer je Porter odraščal in deloval, kot gost pa bo v oddaji nastopil ameriški komik Bob Hope.
22.25	TV DNEVNIK
22.40 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, posnetek iz Prage
23.40 POROČILA
16.55	Evropsko prvenstvo v atletiki (prenos iz Prage) - 19.40 Test -
20.00	Izbor v sredo - 22.00 Mehika pod svojim mehom - 22.30 TV Dnevnik
ČETRTEK, 31. VIII.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
nosti. Pri tem mu uspešno pomaga desetletna Edy, katero naj bi junak po materini smrti odpeljal k starim staršem. Podlaga za scenarij Papirnatega meseca je bil istonaslovni
16.55	EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, prenos iz Prage (vmes OBZORNIK)
18.50	I. Stravinski: VIOLINSKI
KONCERT
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: PAPIRNATI
MESEC
Cas dogajanja ameriškega filma z gornjim naslovom so ameriška trideseta leta, torej leta velike gospodarske krize. Tedaj so se ljudje na različne načine skušali izvleči iz lakote in sploh pomanjkanja, junak filma pa se je odločil za goljufije, tatvine, prevare in podobne nečed-
roman Joeja Davida, film pa je pred šestimi leti posnel Peter Bogdano-vich, režiser jugoslovanskega rodu, ki sodi v skupino (Coppola, Fried-kin, Spielberg, Scorcese) mlajših ameriških filmskih ustvarjalcev. Uspel je s filmom Zadnja kino pred-
stava (1971), velik odziv pri gledalcih je dosegel tudi s filmom Kino za groš, prej ko slej pa ostaja njegov najboljši film ta, ki ga bomo gledali drevi. Mnogi smo si to filmsko mojstrovino lahko ogledali že v kinematografih, film je bil 1974 prikazan tudi na beograjskem Festu. Je tako rekoč zrcalna podoba ameriške družbe, Bogdanovich prepričljivo slika potepanje po prostranstvih, sega v nedra dežele in ljudi (plesalke trebušnega plesa, tihotapca alkohola, policaja ipd.). Glavne vloge igrajo Ryan 0’Neal, Tatum 0’Neal, Made-line Kahn, John Hillerman in drugi.
21.45	JAZZ NA EKRANU: KVINTET HORACE SILVER, 2. del
22.05	TV DNEVNIK
22.20	EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, posnetek iz Prage
22.55	POROČILA
16.55	Evropsko prvenstvo v atletiki (prenos iz Prage)
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 25. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Orkester Jack VVolfe.
9.35	Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti.
11.03	Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Osterc: Kako izboljšati gospodarnost v govedoreji).
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (J. de Brunhoff - F. Poulenc: Zgodba o slončku). 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost.
18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin.
20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 26. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Manuel de Falla z violinistom Igorjem Ozimom. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo.
12.10	Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ivan Zalar: Po gozdni učni poti v Rakovem Škocjanu). 12.40 Veseli domači napevi.
14.05 Od arije do arije. 15.30 Vxdre melodije. 15.45 S knjižnega trga.
17.00 Zunanjepolitični magazin.
18.05 Poletni divertimento. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05 -
4.30	Nočni program.
NEDELJA, 27. VIII.
7.15	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Marinc: Čarobni svinčnik). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši!
9.45	Prenos slovesnosti iz Bohinja
ob 200-letnici prvega vzpona na vrh Triglava. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester Erich Stasik. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (W. Terlecki: Cez leto dni pridem spet, gospa). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Cervantes: Don Kihot). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 28. VIII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30	Kmetijski nasveti (inž. Milan Rovan:	Uporaba	pesticidov	in
nadzor nad njimi). 12.40 Pihalne
?!
fodbe. 14.05 Pojo amaterski zbori.
4.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05
Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana. 20.00 Kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev.
23.05 Literarni nokturno (M. Kne: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 29. VIII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Vedre note. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Verbič: Krmljenje telic, da bodo mlečne krave). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puhaija. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (M. Držič - M. Rupel: Boter Andraž). 21.47 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT.
23.05 Literarni nokturno (J. Bu-
zassy: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 — 4.30 Nočni program.
SREDA, 30. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Igrajo mali zabavni orkestri. 9.40 Zapojmo pesem. 11.03 Po Talijinih poteh.
12.10	Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jelka Hočevar: Uspeh herbicidov pri letošnjem pridelovanju sladkorne pese). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 Spomini in pisma (C. Golar: Spomini). 18.05 Iz dela GMS. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska [lasba. 19.45 Minute z ansamblom ožeta Kampiča. 20.00 Koncert iz
našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (A. Carpentier: Kraljestvo tega sveta).
23.15	Revfla jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 31. VIII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Počitniški pozdravi. 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ferdo Hernah: Organiziranost in delo temeljne organizaege kooperantov gozdarstva Slovenska Bistrica). 12.40 Od vasi do vasi. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 18.05 V poletnem popoldnevu ob romantični glasbi.
19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Sodobna švicarska proza). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Beethovnovi sonati z Duhrovko T.
-	Srebotnjakov©. 23.05 Literarni nokturno (D. Matič: Pisano pred svitom). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program.
DOLENJSKI LIST
13
tedenska
I
:<
Petek, 25. avgusta - Ludvik Sobota, 26. avgusta - Bernard
Nedelja, 27. avgusta — Zlatko Ponedeljek, 28. avgusta Avguštin
Torek, 29. avgusta - Janez Sreda, 30. avgusta - Roza Četrtek, 31. avgusta - Rajko
LUNINE MENE V petek bo zadnji krajec
ii/j
ra
BREŽICE: 25. - 26. domači barvni film „Prvi splitski odred”.
SLUŽBO DOBI
TRIČLANSKA DRUŽINA v okolici Novega mesta redno zaposli dekle ali upokojenko, ki bi varovala 2-letnega sina 7 ur dnevno. Nudimo sobo, hrano, mesečno nagrado. Ponudbe pod šifro „VAŠKA IDILA”.
septen predplačilo. (2989/78).
27. - 28. ital. barvni film „Gine-kolog soc. zavarovanja”, 29. - 30. amer. barvni film „Rojeni, da izgubljajo”.
KRŠKO: 24. 8. amer barvni film „Rocky”, 26. - 27. amer. film „Iz-povedi čistilca oken”, 30. 8. franc, film „Manekenka in minister”, 31. 8. amer. film „Zadnja naloga”.
MOKRONOG: 26. - 27. „Kleo-patra”.
NOVO MESTO: 25. - 28. amer. barvni film „Globina”, 29. — 30. ital. barvni film „Revolver”, 31. 8. slovenski barvni film „Ko zorijo jagode”.
RIBNICA: 26. - 27. amer. barvni film ..Ljubezen detektiva”.
VAJENCA ALI VAJENKO sprejmem takoj. Krznar, Komenskega ul. 36, Ljubljana.
iSČEM gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini z dvema otrokoma, starima 1,5 in 4 leta. Nudimo vse najboljše: hrano, soc. zavarovanje, zelo dobro plačo ter svojo sobo s kopalnico in straniščem. Božena Zmuc, Ljubljana, Zeljarska 1.
AVTOMEHANIK sprejme takoj v uk vajenca. Stare, Črnuče 10, Ljubljana.
DEKLE za pomoč v bifeju zaposlim takoj. Bife, Bizeljsko 56.
SLUŽBO ISCE
NA OBMOČJU od Mokronoga do Trebnjega grem v pomoč k zidarjem. Ponudbe pod „DELAVEN”.
STANOVANJA
LASTNIŠKO dvosobno stanovanje z garažo in vrtom v Ljubljani in enosobno stanovanje v Novem mestu zamenjam za enodružinsko hišo v Novem mestu ali samo stanovanje v Ljubljani za enakovredno v Novem mestu. Ponudbe pod »ENAKOVREDNO”.
ZAKONSKI par nujno išče stanovanje ali sobo z možnostjo kuhanja. Vida Jovanovič, Cesarjeva 10, Novo mesto.
NUDIM stanovanje za pomoč pri varstvu otrok. Naslov v upravi lista (2988/78).
USLUŽBENKA nujno potrebuje opremljeno sobo v Novem mestu s 1. septembrom. Šestmesečno
Naslov v upravi lista
SEVNICA: 26. 30. 8. ..Most”.
27. „Rcvolver”
TREBNJE: 26. — 27. zabavni film „Dve dekleti v spalnici”.
OB
ODDAM v najem sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi Usta (2947/78).
Motorna vozila
FIAT 1500 Karavan, letnik 1976 ohranjen kot nov, registracija plačana do 1. aprila 1979, prodam za ceno 75.000 din. Jože Mustar, Kompolje 13, 61312 Videm-- Dobrepolje.
PRODAM zastavo 750, letnik 72. Krivec, Cankarjeva 14, Novo mesto.
PRODAM fiat 750. Cena po dogovoru. Martina Kraševec, Velike Brusnice 74.
UGODNO prodam tovornjak TAM 5000, letnik 68, kasonar, neregistriran in osebni avto VW 1200, reg. do 2. 2. 1979 ali zamenjam za kombi. Vlado Gračner, Sremič 5, Krško.
PRODAM PRINZA 1000, registriranega do januarja za 7.000 din ter novo diatonično harmoniko Melodija Cis, Fis, H. Poizve se po teL 85-238 od 18. ure dalje.
PO UGODNI ceni prodam Z 750, letnik 1971 april. Telefon 22-977. Janežič, Na Lazu 26, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson 65. Marjan Štefanič, Pristava 13, Podbočje ob Krki.
PRODAM brezhiben motor za Škodo. Branko Grmšek, Dobeno 1, Brežice.
ZASTAVO 1300, letnik 1970, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati R. Kuhar, Mokronog št 86, tel. 82-769.
PRODAM zastavo 101, prevoženih
15.000 in betonski mešalec. 22-467.
PRODAM kombi zastava na novo registriran. Jože Cvelbar, Grmovlje 31, 68275 Škocjan.
PRODAM 850 special kupe. Pavle Gorenc, Vinica 26, Šmarješke Toplice.
PRODAM zaporožca, letnik avgust 1975 za 28.000 din. Anton Kambič, Cerovec 5, Semič.
PRODAM novo zastavo 750 special, staro komaj mesec dni. Plazar, Cerovec 2, Šentjanž.
PRODAM motor Tomos trobrzinc, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (3003/78).
PO UGODNI ceni prodam osebni avto Škoda, letnik 1972. Janez Šteblaj, Gor. Radulje 5, Škocjan.
PRODAM FIAT 124 po delih in motorno kolo MZ 250 TS. Drago Bon, Zagrebška 6/a, Novo mesto.
UGODNO prodam traktor TV 18, malo rabljen. Slavo Slobodnik, Bojanja vas 2, Metlika.
PRODAM WV letnik, 1974 (oktober). V račun vzamem Zastavo 750. Prečna 41.
PRODAM dve škodi 1974 in 1967 po ugodni ceni. Parkelj, Mirna peč 37.
PRODAM fiat 750, letnik 1975, v dobrem stanju, registriran do julija 1979. Ogled v soboto in nedeljo pri Krivcu, Kettejev drevored 48, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1974. Informacije (068) 22-726 od 6. do 14. ure ali Brcar, Leba-nova 39, Novo mesto.
PRODAM TAM vlačilec s priklopnikom za 100.000 din in KTM motokros motor 250 ccm. Vinko Kos, Ivančna gorica 61, teL 783-132.
AVTO 1100 R, dobro ohranjen, ugodno prodam. Možnost potrošniškega posojila. Stojan Popovič, Foersterjeva 1, Novo mesto, Bršljin.
PRODAM TAM 5000 s pogodbenim delom. Naslov v upravi lista (2940/78).
PRODAM osebni avto škodo 1000 MB v nevoznem stanju (karambo-liran). Ogled možen vsak dan. Stavča vas 6, Dvor pri Žbk.
PRODAM MAN 19280 in MAN 635, karamboliranega in 5-ton-sko prikolico. Ivan Jelenič, Globočice 11, Kostanjevica na Krki.
PRODAM ŠKODO S 100, letnik 1970. Cena 15.000 din. Ogled možen vsak dan. Precej rezervnih delov. Lavrič, Sadinja vas 36 pri Dvoru.
UGODNO prodam R-10/1300, zadnja serija. Telefon 23-122.
PRODAM traktor Holderb 25, letnik 72, s priključki in traktorski sadilnik za krompir in koruzo. Jože Vodopivec, Smalčja vas 25, Šentjernej.
ZASTAVO 750 prodam za 17.000,00 din, reg. do 1. junija 1979. Miljan Kulovec, Vavta vas
NUJNO PRODAM NSU 1200 CL 1970, registriran do 18. avgusta 1979. Pod ugodnimi pogoji dam kombi 430 K, letnik 1974, tudi na kredit. Naslov v upravi lista (2966/87).
PRODAM osebni avto fiat 850 v voznem staniu in prikolico Koste-yer 9 ton. šlavko Turk, Mah ar o-vefc n. h., Šentjernej.
PRODAM austin super, letnik 71, registriran do 18. avgusta 1979. Buljubašič, Ragovska 14/10.
PRODAM TAM 2000. Naslov v upravi lista (2974/78).
PRODAM spačka, letnik 1974. Zagrebška 8, Novo mesto.
PRODAM karam bo lir ano škodo 110 SL, letnik 73. Ivan Travnikar, Brezje 2, Pišece.
PRODAM
PRODAM Marlesovo kuhinjo. Nad mlini 44, stanovanje 4.
UGODNO prodam malo rabljeno
kompletno samsko pohištvo z dvema ležiščema in mizico za televizor. Naslov v upravi lista (3003/78).
PRODAM psičke — čistokrvne nemške ovejake. Krhin, Ratež, Brusnice.
PRODAM košaro za prevoz dojenčka v avtu. Namesti se med prednji in zadnji sedež. Telefon 23-827 po 15. uri.
PRODAM več belih prašičev 100 kg. Franc Struna, Potov vrh, Novo mesto.
PRODAM mlinske valke 30 x 60, en par mlinskih kamnov. Mirko Pfeifer, Mlinska I, 62311 Hoče pri Mariboru.
PRODAM traktorske avstrijske grablje Heublitz. Anton Vidmar, Skrjanče 7, Novo mesto.
PRODAM traktorsko kosilnico. Jože Hodnik, Vaše 4/E, Medvode.
PRODAM vinski sod uporaben tudi za namakanje sliv 750 litrov in lahko prikolico za osebni avto ali enoosni traktorček ter dobro ohranjen vinski sod 85 litrov. Anton Baškovec, CKŽ 87, 68270 Krško.
POCENI prodam rabljen televizijski sprejemnik RR Niš in rabljen električni štedilnik EKA. Djuraše-vič, Jerebova 16 a, Novo mesto.
PRODAM ležišče z jogijem, otroško posteljico in visok otroški stol. Vprašati: Gluecks, Mestne njive 6, tel. 22-284.
PRODAM večjo trajno žarečo peč. Gostiša, Novo mesto, Defrance-schijeva 2.
UGODNO prodam kombiniran otroški voziček. Vprašajte pri Kraško na Kristanovi 34/4.
PRODAM dvoredni pletilni stroj Singer. Oglasite se na naslov: Martini, Ragovska 12, Novo mesto, telefon 23-219.
PO ZELO ugodni ceni prodam dobro ohranjeno harmoniko Kucler, tri in poltonsko, in pony--ekspres Puch. Marjan Škoda, Ledeča vas 6, Šentjernej.
PRODAM po ugodni.ceni skoraj novo dnevno sobo, garderobno ste-
no, 2 m3 suhih drv in kuhinjski bojler. Naslov: Golob, Krško, CKŽ 48. Informacije v nedeljo dopoldne (27. 8. 1978), ostale dni pri sosedi Slavki Kranjc.
PRODAM dve pokrajinski sliki na platnu 4 in 3 m3. Naslov v upravi lista (2961/78).
PRODAM košnjo otave. Anton Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto.
PRODAM petdelno omaro z nastavki, skoraj novo, po ugodni ceni. Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
PRODAM spalnico po ugodni ceni. Šegova 8, št. stanovanja 28.
PRODAM gumijast čoln SMS Šport Beograd. Urar KOS, Komandanta Staneta 1.
PRODAM bika starega trinajst mesecev. Anton Bovhan, Gorenja stara vas 7, Tržišče.
UGODNO prodam dvoredni pletilni stroj in boben s kadjo za pralni stroj Gorenje. Kristanova 3, tel. 22-768.
PRODAM kozolec v Birčni vasi 8, Novo mesto.
PRODAM psa ovčjaka, dobrega čuvaja, starega eno leto, za 500,00 din. Poizve se na pošti Šentjernej.
kupim
OB KOLPI, KRKI ali večjem potoku na Dolenjskem kupim zapuščeno hišo z nekaj zemlje. Po možnosti naj bi bila izven vasi. Zainteresirani pošljite ponudbo v tajništvo Dolenjskega lista.
KUPIM motor za austin 1300. Anton Kambič, Cerovec 5, Semič.
SEM KUPEC počitniške hišice ali urejenega zemljišča za postavitev počitniške hišice. V poštev pride področje od Dol. Toplic do Kostanjevice. Ponudbe pod šifro „GOZDAR”.
FRANC in PEPCA REGINA, Dol. Kamence 5, Novo mesto, prepovedujeva vožnjo skozi gozd v Razborih, pare. št 901. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
gozdom. Dostop z avtomobilom. Minka Cetin, Sela 1, Dobova.
PRODAM v Sromljah (14 km od Brežic) zemljišče, na katerem je gospodarsko poslopje, sadovnjak, vrt, primerno za zidavo vikenda ali hiše. Jožefa Blažinč, Sela št. 118, 68257 Dobova.
UGODNO prodam starejšo zidanico--vikend s 4 a vinograda nad tovarno v Semiču. Samota, lep razgled. Naslov v upravi lista.
PRODAM stanovanjsko hišo v Krškem z delavnico in velikim vrtom, ali zamenjam za manjšo hišo. Cena po dogovoru. Ivan Andrejaš, Valvasorjevo nabrežje 11, Krško.
&
Z A H V A L A
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila
ANA MAKSE iz Mirne peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebna hvala sosedom Pavli Zajc, Ani Progar in Miliki Žagar. Hvala župniku za opravljeni obred, sorodnikom ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
^OBVESTILA ■
KVALITETNO izdelujem vse vrste rolet in montiram v kratkem roku. Naročila sprejemam pismeno ali telefonsko na naslov: Anton Škufca, Prigorica 35, Ribnica, tel. (061) 87-215 ali Škofljica 17. VOZNIKI, POZOR! Menjavo, krpanje in centriranje gum vam strokovno opravi z najnovejšimi stroji Franc Bučar, Krško, ul. 4. julija (pri bencinski črpalki Iskra tenz). CENJENE STRANKE obveščam, da sem 1. avgusta 1978 začel opravljati žagarsko obrt - razrez lesa po najnovejši tehnični metodi. Storitve opravljam solidno, poceni in takoj. Franc Zagorc, žagar-stvo, Šmalčja vas pri Šentjerneju.
mmssm
PRODAM vinograd blizu Sevnice. Dovoz, primemo za vikend. Kovač, Log 26, Boštanj.
PRODAM gradbeno parcelo za vikend. Lep razgled nad Novim mestom. Voda in elektrika na parceli, cena ugodna. Informacije od 15. ure dalje. Edvard Kosec, Stara vas 39, Škocjan.
PRODAM hišo v četrti fazi gradn z dokumentacijo na parceli 556 m2, pridobiti je mogoče 150 m2 stanovanjske površine in še vse pritikline. Je v mirnem kraju (blizu Brežic in Zagreba) v Dobovi pri železniški postaji in gostilni Kramer. Interesentom nudim
ogled na kraju samem 26. avgusta dalje ir 10. ure dalje. Cvetkovič.
od 14. ure dalje in 27. avgusta od
POCENI prodam v Malem vrhu pri Globokem parcelo vinograda z
V SPOMIN
Srce je strto, sreče ni ..
OBLETNICA
26. avgusta 1976
Svetla lučka našega življenja je za vedno ugasnila z njenimi smejočimi in dragimi očmi
MIRA HALER
dij. TŠL
Vsem, ki v vaših srcih še živi njena podoba, ki ji-prižigate svečke in prinašate cvetje, ali postojite ob njenem tihem domu s toplo mislijo, iskrena hvala.
Neutolažljivi vsi njeni!
Crmošnjice, dne 24. avgusta 1978.
DRAGI mami, stari mami MARIJI TURK iz Podgore pri Straži za 70. rojstni dan želimo najlepše z željo, da bi zdrava in srečna živela v krogu svojih domačih še na mnoga leta. To ji želijo Fani, Loizka. Loize, Kristina in Martin « z družinami. >. Posebno ji čestita 11 vnukov, ki ji pošiljajo koš poljubčkov.
DRAGI mami in stari mami FANI KOVAČIČ iz Goriške vasi pri Mimi peči za njen 50. rojstni dan želijo veliko sreče in zdravja v krogu svoje družine mož Tone, sin Franci in hčerke Vidi, Joži, Tončka z družino. Vesni pa pošilja koš poljubčkov.
LJUBI mamici MIROSLAVI TURKOVI za rojstni dan vse najlepše, Vida.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za Vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V SPOMIN
Boleč je spomin na 26. avgust 1976, ko smo na tragičen način za vedno izgubili ljubljenega sina in brata
MARJANA
PUGLJA
iz Dol. Toplic
Sonce sije prav toplo, a v naših srcih je hladno, srce nam močno krvavi, ko tebe, ljubi Marjan, od nikoder ni. Hvala vsem, ki ga obiskujete.
Žalujoči: vsi njegovi!
V SPOMIN
BOJANU
MARKOVIČU
iz Dol. Toplic 97
26. avgusta bosta minili dve žalostni leti, kar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Spoznanje, da te ni večje še vedno zelo boleče. Spomin na tebe nam bo ostal v naših srcih kot svetel žarek, ki nikoli ne ugasne. Prisrčna hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate svečke!
Vsi tvoji!
V SPOMIN
31. julija so minila prežalostna tri leta odkar meje zapustil dragi
ljubi mož
JOŽE PIRC
iz Dobrave 2 pri Dobrniču
Čas hitro beži, a za sabo ne briše žalosti. Tvoj duh me spremlja vsepovsod, srce moje močno krvavi, ko Tebe ljubi mož oa nikoder ni. Žalost, bolečina v srcu bo ostala, dokler jaz kot Ti zdaj v grobu spala. Prisrčno in iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste sc poklonili njegovemu spominu.
4
V času od 12. 8. do 19. 8. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Medved iz Jablance - Mojco, Jožica Slovenc iz Kapel - dečka, Ljudmila Cizerle iz Ponikev - dečka, Justina Glogovšek iz Artič - dečka, Durda Pretkovič iz Samobora — Tatjano, Stanka Rostohar iz Koritnega -deklico, Zdenka Kovačič iz Trsteni-ka - deklico, Ivanka Zevnik iz Pir-šenbrega - Romana, Anastazija Koščica iz Braslavja - dečka, Dragica Matas iz Laduča - deklico, Nedeljka Doktorič iz Laduča - Stjepa-na, Štefica Kos iz Kerestinca - Igorja, Nada Grubič iz Jesenic - dečka, Drinka Volmost iz Samobora -Adrijano, Milena Slemenšek iz
; Drenja MO!
V tem času so pri nas umrli: šie-fica Prosinečki - borka iz Prosinca, stara 53 let; Ana Petan - gospodinja s Senovega, stara 72 let; Stjepan Petrinčič — upokojence iz Zagreba - star 72 let; Neža Koprivc - upokojenka iz Brežine, stara 60 let.
»Dolenjski list« v vsako družino
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, . Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZU*' Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnic®’ Sevnica in Trebnje.	,
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predseo nik: Slavko Lubšina.	j
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ureu nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik r loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Mar Kfinc.	%
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna nar nina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. us ?un. druga valuta v tej vrednosti) - Devizni rac 52100-620-107-32000-009-8-9.	J	.	,pni
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na c*° “irvl strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na P strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaij j“ beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do cenik št. 9 od 15. 10. 1977 ----------------------
n -Na podlagi mnenja sekretariata za
informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za DolenjsKi list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto,, uuca talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 6HUUi Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611. Nena* čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, itiurni prelom: ČŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisK: lj ska pravica, Ljubljana.	-
Zofka kveder NA KMETIH M
A, sam o siten je včasih, kakor so že ta j^da. Zdaj bo menda vse dobro. Rekel je, J°čaka, in Tone zdaj tudi nekaj zasluži. Pri ijjenju mu je malo primaknil in tisti pro-. Pri gozdni barantiji tudi nekaj zaležejo."
Ob
,He, he, saj sem dejal, da bo še vse dobro,” se je zasmejal berač, potem pa povpraševal zlobno:
„Kaj poznaš mladega Reicha? Veš, tistega z očali? Ni napačen, bogme, da ni. Meni je prav všeč.“
Spet je zardela.
Bog, če kaj ve! Komaj je odgovorila:
„Malo ga pozna, malo!“
,,Škoda, da ne bolj, prav fleten človek je, prav fleten."
In kakor da bi se bal, daje že preveč povedal, je vstal, oprtil malho in vzdihnil hinavsko:
»Zdaj moram spet okoli. Da bi te šment, človek se potika okrog kakor živina! Pa zbogom saj jutri lahko pridem pogledat, če ostane kaj štrukljev mlatičem “
„Pa pridi!“
Pavlovčevka se je oddahnila.
„E, menda nič ne ve,“ je potolažila samo sebe, si naložila polne* roke polen in šla marljivo na delo.
Kmalu je še dekla prišla dol iz svoje sobe, nekoliko zastrašena, da je gospodinja že sama zakurila in prinesla drv in vode.
A Pavlovčevka je ni karala V duhu si je še enkrat govorila vse beračeve besede, iskaje v njih kakega posebnega pomena. Včasih se je zdrznila od strahu, potem pa se je spet nasmehnila in še enkrat odločila:
„Nič ne ve. Kaj bi vedel!“
Vest je ni toliko pekla, kakor je mislila prej. Reich je bil mlad in lep in ljubezniv in postala je ponosna na to, da ljubi on, gospod, njo, kmetico. Tudi se je tolažila s tem, da je bila tako rekoč primorana rešiti sebe, otroka in moža.
„Zdaj nam gre bolje, sčasoma si opomo-remo. Mladega Reicha pozimi tudi ne bo tukaj in medtem me pozabi in se me naveliča, jaz pa vendar lahko živim v svojem in moj sin enkrat lahko dobi pošteno domačijo in ne prazen nič.“
Z vsem tem se je tolažila in ker je imela tudi vedno polno in napornega dela, ji je primanjkovalo časa za daljše in temeljitejše razmišljanje.
VIII.
V	znani vaški krčmi pri Dobniku so pili ,,likof“.
II
Vse polno kmetov je sedelo okrog velike-javorove mize, na kateri sta vabljivo stala dva „štefana“ zlatorumenega vipavca.
Kdor je prišel v krčmo, vsakega je poklical ta ali oni:
„Na, pij! Likofje!“
ln prišlec, kije že vedel, za kaj gre, je vzdignil kupo in jo izpraznil:
„Bog daj srečo, da bi ga še dostikrat pili!“
Kmetje so bili dobre volje. Tudi Pavlovec je sedel med njimi in vsi so ga poslušali.
Z veliko težavo je zmešetaril nekaj gozdnih delov za fabriko za izsekavanje.
Kmetje so bili spočetka jako trdi. Kar ni šlo in ni šlo, nikakor in nikakor se niso hoteli vdati. Nazadnje je Pavlovec v imenu fabriškega gospoda primaknil temu in onemu še po nekaj desetakov in potem so udarili.
Danes so na fabriki potegnili denar in kakor je bilo dogovorjeno, sešli so se precej po tem pri Dobniku, da se kupčija pošteno pomoči.
Stari Reich je navsezadnje dal še desetak povrhu, češ da bo kaj za pijačo, in tako so imeli kmetje še več korajže za klicanje ,,Štefanov" na mizo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube hčerke in sestre
DARJE
NOSAN
roj. 3.8.1958
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu in ji darovali cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in župniku za pogrebni obred. Sc posebej pa se zahvaljujemo podjetju Eurotrans za godbo in poslovilne besede.
Žalujoči: mama Justina, ata Anton, brat Tone in drugo sorodstvo
Prigorica pri Ribnici, Dol.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dobri mož in očka
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
VIKTORJA
TOMŠE
Skopice S
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste mu podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Hotko, zdravstvenemu osebju brežiške bolnišnice in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Dragica in Anica z družino in sin Viktor z družino.
Se vedno živiš v naših srcih. Tvoj duh nas spremlja vsepovsod. Hvala vsem, ki se-ga še spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov grob.
Žalujoči: vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega „deda”
ANTONA HANZLJA
JOŽE ZAMIDA
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA
MATEKLJA
Zagorica 4 pri Mirni
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kranjcu iz Trebnjega, družinam Kržan, Smrke, Rebolj, Sepic, Korbar in drugim vaščanom. Hvala tudi PGD Sevnica, kolektivu železniške postaje Trebnje, kolektivu ORL klinike v Ljubljani in tov. Bulcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: snaha Mimi s hčerkama, sin Tone z družino, hčerki Lojzka in Milka z družino, sestri Rezka in Malka z družino ter drugo sorodstvo.
V SPOMIN
Dne 27. avgusta bo minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ljubljeni in nepozabni oče
JANEZ
SMRKE
iz Selške gore pri Mirni
Pusi in prazen je zdaj naš dom brez tebe. Radi prihajamo tja, kjer smo bili doma, vendar praznina in bolečina je v naših srcih večna, kakor je večna zemlja, ki te je pokrila. Vsem, ki se ga še spominjate iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in omice
ANE LOZAR
roj. SCHVVEIGER iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred, zvezi borcev, gasilcem in društvu upokojencev.
Žalujoči: hči Tatjana in vnuk Boris Črnomelj, dne 16. avgusta 1978
iz Polhovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam Pomagali v teh težkih trenutkih, mu darovali cvetje in ga spremili Oa njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju •\remen, Gasilskemu društvu Mokro polje in Orehovica, govornikoma za poslovilne besede, vsem vaščanom, posebno Lužarje-vun ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerka Minka, brat in sestra z družinama
iz G rada ca v Beli krajini št. 54, borca za severno mejo in borca NOB,
»iskrenozahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji Poti ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZZB NOV Gradac, Društvu poklicnih šoferjev in avtomehanikov krajina- gasilskemu društvu Gradac, društvu upokojencev •/ Pr®dstavnikom krajevne skupnosti in drugim. Za tople po lovilne besede se zahvaljujemo Milanu Bajcu, Rudiju Dimu in lonetu Sobarju. Vsem, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, sin Zvonko in hčerka Mladenka z družinama.
MARIJA
HRASTAR
Herinja vas 7, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem vaščanom in dobrim sosedom, posebno Anici Gorenc, Jožici Terkaj, Julijani Bučar in družini Gotlib, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih njene bolezni. Hvala tudi kolektivu pljučnega oddelka bolnice Novo mesto ter tovarni zdravil Krka za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Marija, Rezi z možem Jožetom, vnuki Damjana, Mišo, Franci, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo.
zAHV^r-'
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
V SPOMIN
15. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ata, stari ata, brat in stric
TONE
ZUPANČIČ
iz Gotne vasi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga mama, babica in prababica
LJUDMILA
POVŠIČ
iz Pavle vasi 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala mokronoškim pevcem, govorniku KS Tržišče ter vsem, ki so pokojnici darovali vence in cvetje ter nam izrekali sožalje. Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem; ki so pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Mimi, Anica, Fani, Milka, sinovi Franci, Jožko in Lojze z družinami ter sestre in brata in drugo sorodstvo.
?	$	5	$	H
Sl ^N v N v J ^
Življenje za knjigo
Že Al-Kenz-al-Madfun, ki ga zgodovina omenja kot enega najbolj znanih predstavnikov visoke arabske renesančne kulture, je bil prepričan, da „knjiga lahko posadi sužnja na sedež gospodarja, preprostega človeka pa na kraljevski prestol". A mož ni bil in ne ostal edini, ki so zapeli visoke hvalnice bukvicam, izkazujoč jim vse časti in občudovanje ter verujoč v njihovo poslanstvo in brezmejno moč. V moč duha in znanja, orožja zoper pustoto v srcu in možganih.
Bogo Komelj se sicer izraža manj slikovito, kadar govori o pomenu knjige, ni pa zato nič manjši njihov častilec. Meni, da knjiga današnjemu človeku ni manj potrebna kot njegovemu predhodniku v sivi davnini, če pa naj bo ta človek pri nas tudi dober samoupravljalec, je njegova dolžnost segati po knjigah tem večja. Pravi, da je za to dovolj možnosti, akoravno niti Studijska knjižnica Mirana Jarca - kot največja, najbogatejša in najbolj založena z bibliotečnim gradivom daleč naokrog -še ne more bralcu ponuditi vsega, kar pride dobrega in nepogrešljivega iz tiska. „Vem, da bodo prišli boljši časi, saj se je za boljši položaj knjige in knjižnice tudi družba posebej zavzela, ” je dejal ob neki priložnosti.
Bogo Komelj se je zelo zgodaj odločil, da mu bo knjiga življenjska sopotnica. Že v mladosti, ko je kot kratkohlačnik izmoledoval od svoje matere kovance za knjige, ki jih je hotel imeti doma. Tedaj pa še slutil ni, da se bo knjigam in knjižicam zapisal poklicno, jim posveti vse svoje veselje, moči in znanje, vse svoje življenje. Začelo se je že med vojno, ko ga je OF pooblastila za varuha knjižnic in arhivov na osvobojenem območju. Dekret O F sem dobil kmalu potem, ko sem se
vrnil iz italijanske internacije. „Ivo Pirkovič mi je takrat predočil že izdelan organizacijski in vsebinski program knjižnic in arhivov za obdobje po osvoboditvi”, je pred leti sam zapisal.
V rojstnem Novem mestu, na katerega je zelo ponosen, se je Komelj takoj po vojni vpregel v delo in razvoj takrat ustanovljene študijske knjižnice. Soustvaril je temelje, ki jih ne more prezreti nihče, kdor hoče biti pošten raziskovalec in opisovalec razvoja in rasti kulture na Dolenjskem. Posebno skrb je posvetil razvoju ljudskega knjižničarstva. Na Dolenjskem je zelo malo knjižnic, ki bi začele delovati brez Komeljeve pomoči. Največ truda pa je vendarle vložil v matično študijsko knjižnico, kjer je bil ravnatelj od njenega začetka do letošnjega julija, ko je odšel v pokoj. Družba je njegov prispevek videla in ga ocenila. Na njegovo ime sta napisani Trdinova nagrada in Čopova diploma, pod njegovim vodstvom si je knjižnica prislužila Trdinovo nagrado in plaketo Novega mesta. To pa niso vsa priznanja.
Z upokojitvijo se Bogo Komelj ni umaknil iz kulturnega življenja Novega mesta in Dolenjske. V študijsko knjižnico bo še prihajal kot strokovni sodelavec. Skliceval bo seje Dolenjskega bibliotekarskega društva kot njegov predsednik, se udeleževal razprav o kulturi in še posebej o knjižničarstvu. Novinarjem bo še nadalje nepogrešljiv svetovalec pri izbiri gradiva za sestavke o kulturnozgodovinski preteklosti Novega mesta, pa tudi sam bo še sukal pero. Že večkrat je omenil, da ima še veliko povedati, da pa bo to prišlo na vrsto, ko bo upokojen. Dolenjski list in Dolenjski razgledi pričakujeta še marsikaj izpod njegovega peresa.
I. ZORAN
Več kot tvele) veselica
V ponedeljek se ob zvokih trebanjskega pihalnega orkestra začne v Ljubljani 24. mednarodni vinski sejem
Ljubljana bo od ponedeljka,
28. avgusta, do vključno 2. septembra spet vinogradniški in vinarski svet v malem: v tem - času bo odprt 24. mednarodni vinogradniško vinarski sejem, ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v svetu, katere pomena pa se še premalo zavedamo in ki jo, vsaj kot kažejo dosedanje izkušnje, premalo vsestransko izkoristimo — predvsem v turističnem pogledu.
Odziv tujih razstavljalccv nedvoumno dokazuje, kaj jim pomeni Ljubljana. Letos je bilo prijavljenih rekordno število vzorcev — 1525 iz doslej največjega števila držav, kar 36 z vseh kontinentov. Mednarodna ocenjevalna komisija ni imela lahkega dela pri dodeljevanju odličij, ki pomenijo pridelovalcu vina nesporno priporočilo pri prodaji vina, žjp-ne pijače ali sadnega soka. Zal na četrtkovi novinarski konferenci organizatorji niso postregli z natančnejšimi seznami dobitnikov številnih priznanj, da bi v njih iskali tudi naše pridelovalce oz. proizvajalce, (pri čemer se dobro zavedamo, da cviček ob merilih, kakršna vodijo komisijo, sploh ne more poseči v boj za uvrstitev med najboljša vina).
Ljubljanski sejem bo tudi letos spremljala cela vrsta prireditev. Že mesto in njegovo gostinstvo bo kazalo, da ima sejem, nanj bodo opozorjeni tudi promenadni koncerti. Prvega bo ob otvoritveni slovesnosti spet imela popularna .Jkmečka” godba na pihala iz Trebnjega. Na Gospodarskem razstavišču bo mednarodna komercialna razstava vin, alkoholnih pijač, piva in brezalkoholnih napitkov, zatem opreme, vinogradniških strojev
(proizvajalec iz Italije bo razstavljal najsodobnejše stroje, primerne za zasebne vinogradnike), zanimiva pa bo tudi razstava vinskih nalepk, muzejska razstava ,,Majolike”, razstava literature itd.
V središču sejemskega vrveža, v katerem pričakujejo več obiskovalcev kot lani, ko jih je bilo nad 80.000, bo seve ocenjevanje (degustacije) vin in zabaviščni del. V času sejma bo v Ljubljani tudi več strokovnih posvetovanj z mednarodno udeležbo.
Na koncu naj še omenimo, da se organizatorji že sedaj ukvarjajo z načrti za jubilejni, 25. sejem, ki bo prihodnje leto in ki bo imel aelno spremenjeno svojo osnovno sejemsko zamisel. Ljubljana naj bi bolje izko-ristila svoj sejemski sloves in sčasoma postala, kot je dejal direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese, nekaka svetovna borza vina.
M. LEGAN
NA DOMAČIH TLEH BRANIJO 1. MESTO - To nedeljo, avgusta, bo v Dragovanji vasi že drugo letošnje tekmovanje državno prvenstvo v motokrosu. Domača ekipa je v kategoriji^' ccm na prvem mestu z 225 točkami in po treh dirkah vodi prt" ekipo Radovljice in Tržiča. Na domačih strminah in pred domač® občinstvom se bodo hrabri fantje še bolj potrudili — obetajo * torej lepi boji.
Stoletnica skriva svoja leta
Najstarejša Belokranjka Ana Laič ali teta Nanika je dočakala sto let — Služila od osme! leta — še vedno bere časopise in knjige — Nikoli ni videla morja
Včeraj je tiho in skromno, kakršno je bilo vse njeno življenje, proslavila 100 let življenja Ana Laič iz Črnomlja. Teta Nanika, kot jo že od nekdaj kličejo njene znanke in sorodniki, je najstarejša Belokranjka in ena najstarejših Slovenk, čeprav tega prev nič rada ne sliši. Ko je zadnjič brala, da je neka ženska pri nas stara 103 leta, se je zelo razveselila in svoji nečakinji Heleni VVeiss, ki skrbi za teto, pokazala časopis in vidno zadovoljna rekla: „VidiŠ, pa so tudi
OTROK UTONIL V MLAKI
V Črnem potoku pri Kočevju je v soboto, 19. avgusta, utonil v vaški mlaki petletni Saša Tomazini iz Mahovnika. Medtem ko so se starši mudili pri gradnji nove hiše, je otrok izginil. Rudi Vončina ga je šel iskat, a je našel le otrokove čeveljčke in nogavice ob 2 m globoki mlaki. Ob 1430 uri sta s Cirilom Logarjem našla utopljenega Sašo, mu nudila prvo pomoč, vendar zaman.
2RT VI-VOZNIKOVE UTRUJENOSTI
V torek, 22. avgusta, zjutraj seje pri vasi Podboršt na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Novo Gačič iz Prnjavora je najverjetneje zaradi preutrujenosti zapeljal na levo stran ceste in trčil v zadrski tovornjak. Na mestu nesreče je umrl njegov sopotnik Dobrivoje Mijatovič, voznika in drugega sopotnika Nedeljka Saviča pa so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je Gačič podlegel poškodbam.
POL URE PO NESREČI UMRL
V brežiški bolnišnici je prejšnjo sredo okoli 16.50 umrl 15-letni Bojan Lovrenčič iz Kajuhovega naselja 5 v Kočevju. Bojan se je pol ure pred tem v Dobovi namenil prečkati cesto. Skočil je izza traktoma, ki ga je s travnika pripeljal njegov 52-letni stric Franc Zidarič iz Sela, vendar je po cesti takrat vozila 24-letna Olga Molan iz Blatnega. Mladega Bojana je zadela in zbila po cestišču, dobil pa je tako hude poškodbe, da jim je čez pol ure podlegel.
še starejši od mene!’
Laičeva živi sama v sobi v hiši na Kolodvorski 32. Ven že nekaj let ne more, ker jo noge ne držijo več tako, kot bi rada, vendar si še vedno sama pripravi zajtrk, pospravi sobo, nečakinja pa ji vsak dan prinese kosilo in ji, kolikor ji čas dopušča, dela družbo. „Včasih me še prosi, da skupaj popevava,” je po belokranjsko povedala Weissova. „Teta zna še stare ljudske pesmi, najraje pa ima ljubezenske. Redno bere časopise in knjige in spremi ja dogajanja po svetu. Nadvse rada ima in spoštuje Tita in nikoli ne pozabi povedati, da tako dobrega človeka pri nas še ni bilo.”
Redna obiskovalka tete Nanikeje tudi upokojena učiteljica Vida Lužar. „Teta Nanika je služila še pri mojem dedu. Sicer pa je imela trdo življenje, saj je bila od malih nog po svetu. Ko je bila moja hčerka stara deset let, jo je teta Nanika začela vikati, čeprav smo ji vsi dopovedovali, da to ni treba. Kot kuharica je pred 80 leti služila pri zagrebških bogatih Zidih in tam je bila taka na-
Laičeva izhaja iz družine, v kateri je bilo deset otrok. Ko sojo prejšnji teden obiskali predstavniki Rdečega križa in so ji deklice dale darilo za visok jubilej in šopek rož, kijih ima tako rada, je bila vidno ganjena. Med drugim je povedala, daje šla od doma služit že z osmimi leti; služila je v Novem mestu, Trebnjem, Zagrebu in drugje. Povsod so jo imeli zaradi njene skromnosti, marljivosti in poštenosti radi, bila pa je tudi odlična kuharica.
„Teta ima še sedaj dober apetit”, je povedala nečakinja. „Zal so ji malo opešale noge pa tudi sliši bolj slabo; lahko in rada pa še bere in ima izvrsten spomin. Še sedaj se večkrat spomni na hudo letalsko nesrečo angleškega aviona na Brniku in kadar prebere, da se je kakemu
Angležu pri nas pripetila ne: pravi, da Angleži pri nas res nin>*f sreče.” Vse življenje je bila Lai' zelo natančna, že kar pedantP ,,Ko se je oblačila, je stala na stol da si ne bi zmečkala obleke.” T° ji pozna še danes: njena soba je in vedno pospravljena, pa tudi svoj videz še skrbi: tam, kjer se o la dotikajo kože, se redno nia^ cinkovo mastjo, da ne bi do“ vnetja.	.
Najbolj jo tare osamljen^ Laičeva nima otrok, saj ni bila pjjj čena, v Črnomlju živi še (v. 91-letna sestra Helena Lapa® mati Helene Weiss, vendar je sta*0 obe priklenila v sobo in se že lep nista videli. Ana kar ne more t* meti, da sestra ne more k njej, k0'( ima „komaj” 91; ona je namreč" v teh letih še zelo čila.
„Nikar me ne slikajte,” sc je $ nila teta Nanika, „nisem nič lep* Ko smo ji vsi, ki smo jo obisk' zatrdili, da je gotovo najlepša sto*] nica v Beli krajini, pa se nasmejala.	A!
' "‘"•'j.
pša sto* je ve^i
Medved prišel na janjčke
Moril v hlevu hotela Pugled — Vdrl je skozi streho Škoda ocenjena na 5000 din
Ana Laič, teta Nanika
vada, ki je tudi kasneje ni opustila.” Ravno Lužarjevi je teta Nanika pred dnevi potarnala, da ni več pri dobrem zdravju. „Če bi me noge bolj držale, bi tako rada še kam šla,” je dejala. Najbolj jo vleče na Mirno goro, v Svibnik, kjer je preživela svoja otroška leta, pa morje si tako želi enkrat videti.
■i
:
■
s
od 15. avgusta do 9. septembra 1978
ŽENSKI j OTROŠKI MOŠKI
KONFEKCIJI
PERILU
PLETENINAM
OBUTVI
USNJENI KONFEKCIJI [
■
c
I
■
■
■
S*°
v
Brunarica Hotela Pugled Kočevje pri Dolgi vasi je priljubljena izletniška točka Kočevcev. Tu je več naprav za letno rekreacijo, pozimi pa edino kočevsko smučišče. Vse občane privabljajo sem tudi janjčki na ražnju, ki jih pečejo vsako popoldne.
Kaže, da se je za okusne janjčke razvedelo ne le med Kočevci in okoličani, ampak tudi med medvedi. V noči s ponedeljka na torek, s 7. na 8. avgust, si je hotel z nanjčki postreči medved. Poizkušal je odtrgati deske s hlevske stene, vendar mu to ni uspelo. Zato je vlomil skozi streho tako, da jo je pregrizel in scefral. Vdora mu niso preprečile niti colo debele deske.
V hlevu je bilo tokrat 14 janjč-kov. Dva je ubil, jima preparal trebuhe in oglodal rebra, tretjemu je zlomil hrbtenico in noge, enega pa je po gostiji odnesel s seboj v gozd.
V torek so uslužbenci hotela Pugled našli razcefrano streho hleva in preplašene janjčke, ki so se stiskali v kotu. Na stenah so bile praske medvedovih krempljev. Škodo cenijo na okoli 5.000 din.
Lovci so ocenili, da je med'' tehtal okoli 130 do 140 kg. Vod** hotela so svetovali, naj bi janr preselil drugam, ker se medved* vrača na ,Jeraj zločina”. Preži*j janjčke so že preselili v bolj stajo v bližini. Škodo bo ho* poravnalo Gojitveno lovišče l* „Medved”, saj je to iyihov revir-.
pRl'
—MM
i r' ft ****** fi » .* «
DIVJI LJUBITELJ SLADKARIJ - Posnetek verjetno ne bi bil prav nič nenavaden, če sladkosnednež na posnetku ne bi bil divji zajec. Novomeščan Jože Moškon ga je našel vsega nebogljenega pred svojo zidanico na Trški gori. Z zajcem sta postala velika prijatelja. Celo čokolado in napolitanke si delt MU»	s	*.r-	v
Slavček tudi na veliki plošči
Novomeški ansambel povabili v Ljubljano
Prijatelji ansambla .Slavčf^ so prepričani, da o novomešj^ fantih, ki so se zbrali septern® * 1977, niti ne bi bilo potre' pisati. Ivan Šiška (orgle, voka1'’ Slavko Plut (harmonika), 1° ^ Poredoš (bas kitara), Fr8^ Urbančič (ritem kitara, vokal) Štefanija Šiška (vokal) so n8^ reč v kratkem času dokazali, so dobri muzikanti Vodja SJav, ka Ivan Šiška je o mladem i®,
znanem	narodnozabavne*
ansamblu povedal naslednje: „Zbral sem muzikante, » dobro spoznajo na svoje & ' Pri izbiri sem imel srečno r°V kajti že na prvi vaji smo ugot° li, da smo za skupaj. Tako s® se kmalu predstavili poslušale in takoj so nas sprejeli. D® *Ty. res dobri, je dokazal tudi ned® ni zamejski festival nar0 „rj zabavne glasbe v Števerjan*1 V, Novi Gorici. Nastopilo je ansamblov. Bili smo ocenjeni, žal pa v finalu, r smo imeli lepo priložnost zmagamo, nismo nastopili. ^ Ta čas .Slavček* igra i" P £ po veselicah, obenem pa se p pravlja na snemanje za RT j
■ ,	„	,rr n