OgŠtno tekoči račun št. 24. — Conto cor rente con lapostä.                                                                                                        •                                                               ~na številka 20 stolink.
Izliaja:
Kakpondeljckin cetrtek
popoldnc.
Mane za celo teto 15 L
„ pot tctn S ,
„ cetrt  „     4 ¦;.: -
*Q inozemstvo cc1'-   <-
™Q naročita hrez  do-
Poslane naročnine se tie
more/no ozirati.
Qfyovorni urednik:
Polde Kcmperlc.
QORffKAf/KAiM
št. 7i     V Gonci, v pondeljek 15. septembra 1924.  Leto vu.
frunkirana pisma se
sprejemajo.   Oglasi
rainnujo po dogovoru
se plac'ajo v nuprvj.
1st izdaja konsorcij
GOR1ŠKE STRAŽE"
T/sk Zadružne tiskarne
v Gorki
Riva Piazzutta St.  18.
Uprava in uredništvo:
ulica Mumvli štev. 5.
(prej Sctiole).    —
Zopet zaplenjeni.
.'.Naš list jc navajen, da ga razni vi-
,,J1jn nižji oblastniki in njihovi poma-
)^\ ne tfledajo ravno ljuboziiivo. Do-
[.IVel in pretrpcl jc že toliko presenct-
iivrii „ukrepov«, tj.a nas nič več ne
^ctmdi. Kar sc je pa zgodilo z zad-
!° ^evilko, je tako neobieajiio, da
,1 VzI>udilo začudenja- samo pri nas,
lv":Jvcč tiuli \- itali.iunski iavnosti.
tl.^«fi se je zgodilo? Bili snio gaplen-
l011'! Toda zaplcmbe listov so ix>sta-
^. vzudnjem času v naši syobodoijub-
' yzavi tako vsakdanje, da se zanje
§.lee ne zineni. Plenjeiije naše zaduje
Svevi|ke je bilo pit tako izredno in
/jjievrstno, da si je podprefekt   Ni-
''°tti priboril z   njim   brezdvonmo
"venstvo. Ustvaril je skoro goto-vo
v.Sehnost, slučaj. kakoršnega zgodo-
na eenzure ne pozna. Naj kratko
^iiio: Cetrtkova številka »Ooriške
tria?'e<{ -'c 1)ila dvakrat, pravzaprav
krut zaplenjena in je se 1e po pre-
J^'nju vsch teli ovir v petek po-
¦ ^'e srečno izšla.
,,,^° snio v četrtek popoldne kakor
z'J.aiJ|K) -poslali prve štcvilkc v cen-
„ r°: nisnu». niti zdaleka slutili. kaj
$|.Sc<ika. Prej kot navadrio so pa pri-
^l Poyodat dva policijska or.gana.
neJ-e 'ist zaplcnjcn ter sta da la od-
•}? ,' Par tisoč do takrat natiskanih
z'n?^s>v' Ebenem so polisijski agoHti
^JVočjti naglico zastražili tobakar-
; ln takoj odiiesli izvode nanrenjene
V^Prodajo.
oshmec dr. Besedinjak je odšel na
DL™fcktur<> ngovarjat radi za-
V7i ' za kattT(> »ismo vedeli vzro-
t ' Jti g. poslancc protcstiral,
?' ,Se je izvršila zaplcmba brez to-
i^Y'e^a nra(j,1Cjra odloka in brez
PreKL)L>."»kriiTiiiiirancija članka. Pod-
Het., je povedal poslancu. da so
^ atci'a luesta v političneni pregledu
Pre ° Koc'i P° svetu« neresnična in
sraic>stra. ter da je vsled te«a predla-
&v wPrc^'^n v Vidmn zaplembo.
ker nik '"" sicer tudi ni nKajai. toda
rna Se ie tikal njejrovc osebe, ga ni
bila zapleniti. Odlok, s katerim je
a °arejcfui prva zaplcniba sc glasi:
0(1Prefekt goriškega okrožja.
kv "> *l'"i uKoiovil. da 70ta štcvilka -Ooriš-
"ö Z"*' z <lm> tL L '"• VSl'l>ull< v Munl:u
n,,   rv' strani pod naslovom  »Kaj sv nodi
s'i ) (f"J' ncri'snicnv in tcndenrijozm1 \w-
/öu" Viftoinhc o politicncm pnložaju. ki
\'ič(> l)(>Vzr'>iiii> incd prcbivalsivom nconra-
*«/jT '"zh"rti'"ic in ustvarjajo iwvarnost
H\Miv"i° iuvncua mini, svm na nnillaxi kr.
lfi. j 'I* d"(> /:>- I"1'!" 1<)21 M- 326S '" - d"1'
t>refl'l'(' W2-I. ši. 1081, po nurocilu Kospodu
WvIUuta f"rl<wskc pokraiinc odrcdil za-
k'r ° "»leinene štcvilkc (ioriškc Si raze*
'>V(.J"!Ot7/ vurnostnim organom. tla takoj
(''<> zpnrnjo odrcdbo.
""C(l n. svpfcmhra  l*)2<t.
Podprefckt
NU'ollotti.
Nn?P's'u razKovora poslanca Be-
k pjjff^ s podprefektoin smo črtali
^e ČIlcKa prcgleda skoro brez iz-
^öbeoVs.a (>na nicsta, ki niso vsebovala
''fenslf-i0 l>rGStslvljcnili poročil iz ita-
Dl>stii- listov. Crtana mcsta smo
sWo ?razna' bcla' ker "n tehnično
Ürjre. ni niogoöe izpolniti. To tako
^kln > ¦ ^tevilk(> smo v petek pred-
e tiskali. Osuplo smo pa potfle-
dali in se začudili. ko so nani    var- ;
. nostni organi prišli   povedat. da   je
:- tudi ta   izdaja   »Straže«  zaplenjena.
! Kot vzrok so policaji navedli    pobe-
ljena mesta. Zopet so nam odnesli par
tisoč ravno tiskanili izvodov.
Odlok o zaplembi smo dobili še Ie
popoldne in se glasi:
Goriški podprefekt;
Kcr seni ugotovil ,du U' it. 70. »Ooriške
Straže«, zaph'tijiria z    včcrajšnjo   odrcUbo,
priobi'ila dunes zopct Clanck pod naslovom ,
¦Kaj se nodi po svetu?« v bistvu iwspreme- [
; njenega in so bila samo nekatcra mesta   po- \
; Inljena; ker sent naditljc ugotovil, da   omc-
i njeni članck v svoji ecloti vschujc    razbur-
\ I jive ptulatke,  vsled Cesar sc ne more do-
voliti izdaja lista s pobeljenimi mesti, ki bi ;
! med obHnstvom napravile utis. da so vse-
bovalc še tezjc in scnzacijonalnejše    vcsJi;
j kcr sem tako dognal, da obstajujo šc vcdfio
razlogt. ki so udlocili'prejsno zaplembo   in
\ ker jc šc bolj razvidna ncopraviccnost raz- j
burjenja, ki bi ga člaack povzročil med pre- j
bivalstvom, sem na podlagi kr. odloka z due !
! 15. julija 1523 slew 3268 in z due 10. julija ¦
| 1921 St.  1081 po uarocilu gospoda prclckta \
j furtanskc pokrajine, odredil zaplembo ' po- '
! novno tiskanega lista ter naročil varnostnim j
organoni, da takoj izvcdcjo zgornjo odrcdbo.
(lorica 12.. septembra 1921.
Podprefekt                             i
i                              Nicollotti.
Vs>i ruzgreli in nevoi.jin snio pri-1
čeli pripravljati tretjo izdajo. Ker |
smo slišali, da so oblastnike zlx>dla v I
prvi vrsti l>ela mesta, smo iih posku- :
sali  zakriti s kratkim  naznanilom  o i
zaplembi, kakor razvidite iz lista,   ki
ste ga po dolgem, liiučnem čakanju
pr^jeli.                                                  j
Ker smo pa z dosedaiijima konfiska-
cijama več tisočev   izvodov   vtrpeli \
ogromno gmotno škodo, smo natisnili I
samo toliko izvodov te tretje izdaje,
kolikor jih rabimo za cenzuro. Po pri-
lično enournem čakanju smo se tele-
fonično obrnili na podprcfekturo,   da
bi izvedeli kakšna usoda čaka tretjo
izdajo. Okameneli smo. ko smo čuli
ncizprosno sod bo:   /Hidi ta izdaja je
zdplcnjena. Politični    ])re},rled    inora
biti izpolnjen z enakimi črkami!« Bili .
smo v resnici tako prcscncčeni. da ni- ,
smo vedeli, kako    ukreniti.    da    bo i
ustrezeno oblastvn, ki ie nastopalo z
vsemi policijskimi sredstvi in da bo-
do naši ljudje dobili svoj    list.   Pri-
pravljalii smo sc ravno, da izpopolni-
it!O preganjani    politični    preglcd    s
kratkim poročilorn o kitajski   držav-
Ijanski vojski, ko je okrog drnge ure
popoldne prišel v tiskarno zastopnik <
policijskega komisarjata in povedal,
da se tretja izdaja lahko tiska.
Oddahnili smo se. Končno smo ven-
dar vedeli pri čem da smo in kaj sine- j
mo tiskati. To zasledovano tretio iz-
dajo ste, upamo, srečno dobili v roke.
Sedaj veste, kakšen križev pot je mo-
ra'a prehoditi in pretrpeti naša »Stra-
za«, prednt) je prisla do vas. Vi ste ;
je pa zato bili tern bolj veseli in vain ¦
je sedaj šc toliko ljubša.
Kaj se qocli po svetu?
Fašistovski poslanec
I   Armando Casalini umorjen.
Zopet prctrcsa italijansko in    sve-
i tovno javnost nov, frozen zlocin, ki
se je dogodil v Rimn in kojega žrtev
I je postal poslanec, zastopnik italijan-
; skega ljndstva v rimskcm   pailamen-
tti.
Javnost stoji še vedno pod pretres-
Ijivim ntisom, ki ga je vzbudil zločin
i nad    poslancem    Matteottijcm,     še
vedno ni razkrita grozna ta.ina, v ka-
le ro je zavit ta nečloveški unior, še
zdaj niso v rokab pravicc vsi krivei,
sc vedno sc zvija vse notranje ]X)li-
tično življenje naše države v   bolest-
nib krčih, ki jib je izzval ta  nepriča-
kovani dogodek, šc ni ustavljen plaz,
ki je po tistili strašnib dnevili začei
pritiskati in ogrožati dozdevno    ne-
l>orušeno stavlx) fašistovske   organi-
zacije in že stojimo pred novo žrtvijo
surove, razpaljene strasti. že stojimo
pred novim grobom italijanskega po-
Aslaiica, ki je padel zadet od zahrbtne
morilčcve roke. S strahom in s   tre-
petom na ustnali se vprašujc javnost,
odkod ta pobesnelost in podivjanost,
; ki potiska Ijndem morilno orodie   v
! roke. Odkod to zastrnpljeno in   nio-
i reče ozračje, ki tlači vse javno življc-
! njc? Očitno so pognali svoje gnilc sa-
dove slaba semena, ki so bila polože-
na   v   razboljeno   čbveško družbo.
I Pravica, poštcnost, enakost. Ijubezen
I in vsa druga zdrava načela iavnega
življenja so postali   osovraženi   pa-
storki, sila, moč, krivica in druga ne-
kulturna sredstva so bila proglašena
j za smernice človcškega žitia in bitja.
i Ali je potem kaj čudncga   in   prese-
netljivega, ce   posa;mezniki    skušajo j
doseči svoj cilj s   silo, z   orožjem? |
Kot vibar gre zato skozi svet klic: |
Ljudstva, narodi streznite se! Vrnite |
se k večnoveljavnim zakonom brat-
stva,   ljubezni   in   svobodoljubnosti,
sjx)štuje pravico in ne delajte nikomur |
krivice! Le tem potoni mora ozdra- ;
viti bolno človeštv<j in lc poteni bodo
nehali grozns   zločini   kakor   je   bil i
umor nad Matteottiiem in ie   sedanji [
umor poslanca Casalinija.
Kako se je izvršil umor?
Poislanec Armando Cas^ilini je sta-
noval s svojo družino, obstoječo    iz
žene in ixitero otrok, od katerih ima
najstarejsi 14 let, v drugem nadstro-
pju neke vile v bližini Porta Trionfale
v Riniu. V petek  predpold^ne okrog
10. nre je odsel nesrečni poslanec    s j
H letno hčerko Lidijo v mesto naku-
povat razne potrebščine. Nekaj    ko-
rakov od vile je počakal na tramvaj, \
ki je kmaiu prišel. Poslanec ie vstopil j
in sedel s hčerko blizu vlioda    tako,
oa je kazal vratoin lirbct. Pri nasled-
njeni postajališcu je skoči! na z'.id'vii :
del  tiamvajskega voza  neki človek,
visok, vitek, liiočan, zelo slabo i ble-
cen. Pristopll je k   vratom,   pogledal
lickoüko okrog, potegnil iz žepa re- j
volver in nenadoina trikrat zaporedo- |
ma ustrel.il na poslanca Casaliniju. ki j
mu je kazal brbet. Ko je minu! prvi ,
bip presenečenja, sta neki delavec in j
neki orožniški maršal skočila na na-
padalca, ki je držal $c vedno revol-
ver v rokab. Ker je streljal tudi proti
njima, sta ga za   trenutek   izpustila.
! Atentator je pa porabil ta hip, ter sko-
cil iz tramvaja. Padel je sicer neko-
liko, a se hitro pobral in ztičel bežati.
Delavec, maršal in neki fašist so ga
zasledovali, pri čemer je padlo Se več
strelov. Končno ga je ustavil neki fi-
nančni stražnik, ki je naperil proti
njemu svojo puško. Brez posebnega
odpora se je pustil aretirati.
Žaloigra v tramvajskem vozu.
Med tem se je odigrala v notranjo-
sti tramvajskega voza pretresljiva
zaloigra. i^oslanec Casalini ie bil za-
det od dveh krogel in sicer v tilnik in
v sence. Krvaveč iz obeli ran se je
zgrudil na naslonjalo sedeža. Soix/t-
niki so mu priskočili na poinoC in rnu
skušali ustaviti kri z žepnimi robei.
Uboga ličerka se je oklenila nesrec-
nega očeta, ga kiieala z najsladkejši-
mi imeni in ga poljubljala po lieih, to-
da oče ni dal odgovora. Padel je bil
v nczavest in slišalo se ie sarno rahlo
brojxjce dihanje. Prestrasena deklica
ie skušala s pomočjo sopotnikov 6im
udobnejše položiti očeta na sedež.
Med tem ie tramvaj z veliko brzino
odliitel dalje, dokler ni srečal avto-
mobila, na katerega so položili-iežko
ranjenega poslanca in ga sxJpeljali v
bolnišnico. Tain so zdravniki ugoto-
vili, da je obtičala ena krogla v mož-
ganih. Hotcli so jo s liitro operaeijo
(xJstraniti. Med tem ko so se priprav-
Ijali, je pa nesrecni ranj&nec ob 11 uri
in jx)j izdihnil.
Družina ob rakvi.
Km-alu ko je poslanec Casalini za-
tisnil oči, je priliitela v bolnišnico nje-
gova žena s štirimi hčerkami. Naj-
starejša Lidija, ki ga je spreinljala, je
imela se okrvavljeno vso obleko.
Obup in groza sta jim odsevala iz
oci, ko so povpraševale po svojern
dragem. Poskusali so jili pregovoriti.
da bi ne obiskale takoj mrtvega tru-
pla, toda vstrajale so na svoji z-ahtevi.
Priliitele so usiniljene sestre in
spremljale ženo in hčerke v sobo.
kjer je med svečami in evetjem Jezal
na nirtvaškcm odru umorieni posla-
nec. Silen, krčevit jok je pretresel
mater in zapuščcne sirote. Tudi se-
stre in maloštevilni navzoči se niso
inogli ubranit! <'J* f>;i je pretresljiv
prizor.
Poslanec Casalini.
Poslanec Casalini sc je rodil I. 188.H
v Forli. Bil je pravzaprav sainouk in
ni dovršil rednih študijev, -itelo se jt*
bavil z organizatorienirn del^m. Spo-
Cetka je bil repuhiikanec: postal je <*b-
činski svetnik in ix>zneie deželni po-
slanec. Do leta 19J6 je urejeval re-
pnblikansko glasilo >'Pensicro Ro-
magnolo«, pozneje pa dnevnik *V>L'I-
niziativa«. Končrio je bil pred sttrimi
leti izgnan iz republikanske stranke,
ker je preveč siinpatirizal s fasistov-
skim gibanjem. Sedaj je bil generalni
podtajnik fašistovskih sindikatov. 7a-
vel je razmeroma skromno in se jc
njegovo inie lc malokrat čulo v jav-
nosti.
Morilec.
Morilec se imenuje Ivan Corvi, ro-
jen leta 1H96 v Tcglio, pokraiina Son-
drio. Pred 14timi meseci ga je spr ;j;l
gostilniwir Pozzi, v čegar vili je sta-
iu.val poslanec Casalini v službo kot
cinaja. Takrat je Pozzi zidal ome-
njeno vilo. Ko je bilo v maju delo do-
vrsL'pr-, je stopil k_ot euvai v s!u/Jr>
Stran 2._________________________________________________»GORIŠKA STRATA«
k nekemu Ceccarelli.iu, ki je gradil v
bližini vile Pozzi drugo vilo. Ta Cec-
carelli je izjavil, da je bil Corvi zelo
udan pijači ter se je mnogokrat
nesramno opil. Poznal je dobro dru-
žino poslanca Casalinija in ie več-
krat prišel v njegovo stanovanje, kjer
je izvršil kako malo opravilo, za kar
je bil dobro nagrajen. Pred kratkirn
je bil odslovljen iz službe. Od tedaj
ga ni bilo videti pogosto v okolici
Casalinijevcga stanovanja. Zadnji to-
rek je bil zadnjikrat pri Casaliniju.
Obnašal se je zelo neolikano in je
bil očividno pijan. Rekel ie tudi Ca-
saliiiijevi gospe: »Boste vidcla, da
bom v kratkem izvršil zločin. Ubil
bom Pozzijevo ženo in njenega sina,
ker mi nocejo dati psa.« Gospa je bila
presencčena od te izjave, toda ji ni
pripisovala posebne važnosti, ker
Corvija ni smatrala za resnega; po-
tolažila ga je in potem je mirno od-
Sel.
Posledice.
Bati se je bilo, da bo umor poslan-
ca Casalinija še bolj razpalil že itak
razgrete strankarske strasti. Nevar-
nost je pretila, da bodo fašisti, ki so
bili vsled Matteottijevega umora po-
tisnjeni v defenzivo, porabili umor
svojega tovariša za ponovno in nasil-
no strahovanje svojih političnih nas-
protnikov. Skoro bi rekli proti priča-
kovanju. se pa ta bojazen do danes
ni vdejstvila. Vodstvo fašistovske
stranke z Mussolinijein na čelu je
ohranilo iiladno kri in je odločno po-
zvalo svoje somišljenike, naj ostane-
jo mirni in naj opuste vsa kaznjiva
nasilja. Poziv je imcl uspeh. Če iz-
vzamemo par lažjih slučajev. ni umor
povzrocil nikakih hujših izgredov in
nemirov. Brezdvomno je k temu pri-
pomoglo tudi dejstvo, da Corvi ni bil
izrazit pristaš nobcnc stranke. da se
za politiko ni brigal in ni imei no-
benega tovariša, temveč je umor iz-
vršil na lastno pest. Tudi okolščina,
da je bil udan pijači, je uplivala zelo
pomirjevalno.
Pogreb žrtve se bo vršil danes v
Rim u.
Položaj naših koroških
rojakov.
Kerje^položaj koroških Slovencev,
ki žive v Nemški Avstriji, v marsičem
sličen našernu in ker je med nami
marsikdo, ki se je boril za osvoboje-
' nje naših koroških bratov, bo gotovo
naše bravce zanimalo, kako se jim
godi pod tujo vlado. Prinašamo zato
po glasilu koroških Slovencev »Ko-
roškem Slovencu«, ki se tiska na Du-
naju, kratko sliko o položaju.
»Koroški Slovenec« piše:
Minula bodo kmalu že štiri leta. od-
kar se je vršil plebiscit na Koroškem
in so neinški   voditclji v deželi   dali
nam Slovencem slovešna za^otovila, i
kako hočejo varovati našoi iezikovno \
in narodno posebnost ter skrbeti za
naš duševni in gospodarski procvit:
obljubili so nam izpolnjevati mirovno ;
pogodbo v kolikor se nanaša na var-
stvo manjšin, torej vse naj.bol.i-se, kar
bi mogli pričakovati od dobrcga so-
seda.
Ko.maj pa je minul plebiscit, že so
bile pozabljene vse obljube. Namesto
obljub in zajamčenih pravic je    za- .
vladala trda roka sile po slovenskem
Korotanu po gesliu:  »Und folgst du !
nicht willig, so brauch' ich Gewalt!«
Ni pomagalo nič, da   smo   Slovenci j
priznali s plebiscitom ustvarjena dej-
stva in se podvrgli vsem dolžnostim j
nasproti deželi in državi. katcri   pri- j
padaino. S pomočjo »Heimatdiensta« |
(neka narodna milica op. ur.) so se
vrgli na iskanjc in preganjanje vele-
izdajnikov — in iredentistov. h kate-
rim prištevajo koroške oblasti vsake-
ga Slovenca, ki ni zatajil svojega ma-
terinega jezika.   Slučaj   sodnijskega
preganjanja g. Antona Gastina   radi
veleizdajniških letakov je dovolj zna-
čilen. Po skoraj poldrugoletnem za-
vlačevanju    obtožbe in    zaslisevanju
mnogotorih prič je bil g. Gastl kljtib |
gorostasnemu  izpričevanju  in nedo- j
kazanim obdolžitvam s strani polici-
sta Spitzerja in njegovega pomočni-
ka Kreinerja pri drugi porotni obrav-
navi — oproščen, ker kljub vsestran-
skemu obravnavanju ni bilo mogoče
najti nič kaznjivega. Takih slučajev
bi se dalo zbrati prav lepo število. 0
naših pnivicah, ki jih   vživamo   kot \
»enakopravni«  sodezelani,  nam  naj- ;
l^olje priča trnjeva    pot"  slovenskih !
šol v Št. Rupert«, St. Jakobu in v Se- !
lali, pa tudi sleherni slovenski otrok, I
ki obiskuje utrakvistično (dvojezično) j
šolo na Koroškcm, bo   lahko-   pričal, j
kako se varuje naša jezikovna in na- |
rodna posebnost v teh sol ah.
DNEVNE VESTI.
Važno za davkoplačevalce.
1     Davkoplačevalci, ki se čutijo priza-
i deti radi zaostalih   davkov in   sicer
radi:
|     /. hišnonajemninskega davka,
|    2. davka na vojne dobieke.
|    3. osebno-dohodninskega davka in
4. obrtnega davka
na} se zglasi'w v tajništvu Kmetsko -
i delavske zveze, Via Mameli si. .5 v
1 ceiriek, pctek in soboto od 8—/ ure
\ popoldne. Skupine Kmctske - delav-
' ske zveze naj pošljejo svojega za-
! stopnika.
Tujnistvo Kmeisko - delavske
zveze v Gorici.
\ Kaj  poroča  posl.  dr. Besednjak?
j     Jetniškim cuvajem. Jctniške straže, ki so
i prosile posl. Hcscdnjaka za posredovanje v
! Rimu, obveščamo, da jc njihova zadeva vsaj
dclorna ujfodno  rešcna.  Ministrstvo jc dalo
višjemu sodišču v Trstu ukaz, naj izplača
odpusčenim stražam dvc tretjini   pokojnine.
i Trcba bo še posredovati. da sc njihova po-
j kojnina končno urvdi in da sc    plačajo   vsi
• zastanki.
;     Idrijskim nularjcm! Uslužbcnci idrijskega
¦ rudokopa so sc obrnili na našcga   poslanca,
| naj  posredujc v Rimu  pri vladi, da sc iz-
| plača pokojnina vpokojenim rudarjem in da
sc  končno   asimilirajo  vsi  uslu/.benci   rndo-
kop;i  /, onimi iz ostalcua kraljcstva.
Dr. Idescdnjak jc posredoval pri    vladi    z
uspcliom  in jc podrobno informiral o vseni
rudarje. — V dopolnilo dajemo rudarjem na
znanjc Sc slcdcčc obvestilo, ki jja jc ravnn-
! kar   prejcl  posl. Besednjak   iz  Rima:
Prihodnji   uradni  list  ministrstva za    na-
rodno Kospodarstvo  bo    priobčil    natančnc
podatke o izvršeni grospodarski    in    pravni
| asimikiciji prizadctckra osobja idrijskcjfa ru-
; dokopa.   Vsi   uslux.bcnci  bodo  z   asimilacijo
zlinljšali  svoj   polo/.aj.  Lc šcst  jih jc, ki  nc
IxkIo občutili takoj gospodarskc koristi, ker
so vlckli prcvisokc predujmc, ki jih bodo
morali scdaj vračati v obrokih.                        I
Vsak posamcznik bo prejcl posebno mad- j
no obvestilo.
0. Kraus Andrei, "aj sc oglasi v tajništvu
Pol. društvo »Edinosti« v Oorici. Via Ma-
melli 5.
7ai poštne uslužbence.    Na    posredovaujc
posl.  Bcsednjaka  jc poštno  ministrstvo po-
zvalo najviSji računski dvor    v Rimu,    naj
čimprcj   urcdi  vprašanjc  zastankov, ki    jih j
pričakujcjo  poštni  uslužbcnci  za  čas  od  1. !
julija 1920 do 1.   deccmbra  1923    v   smislu |
ckonomičiic asimilacijc.                                    i
Ncštcto odpuščcnih poStnih ushi/.benccv
sc jc prito/.ilo na ministrstvo. Poštno mi-
nistrstvo jc odgovorilo, da so se izvrSile vse
odpustitvc premišljcno in da naj zato usluž-
i benci ne pricakujejo zopctncya vsprcjema v
sliižbo.
Za po toči poškodovane.
Posl. Besednjak jc vlo/.il intcrpclacijo na
notranjc ministerstvo in na niinistcrstvo na-
; rodnega Rospodarstva, da izve kaj jc, ozi-
roma misli vlada ukreniti v prid prebival-
stvu Spodnjc Idrijc in okolice, Nemškcjia
Ruta in okolice, kjcr jc toča pobila ves Ictni
! pridclck.
: I'-nako intcrpclacijo jc posl. Besednjak
vlo/.il  v  prid  prcbivalstvn     «ori.ške  podprc-
; fekturc.
Svoboda tiska.
" Zaplemba zadnje ^(ioriskc Stražc«
, je vzbudila občo pozornost. Naše in
vse italiiansko časopisje je obsirno
poročaln o novovpcljanem naoinu
konfisc'ranja. Doktor Mario Nordio,
predsediiik casnikarjev .lulijske Kra-
jine iz Trsta, ki se je ta dan niudil v
Gorici, jc posredoval pri podprcfektu
radi piv»;ü«ostili zaplemb goriškep
Casopisja lcr zaliteval več svoi)('Je-
^!jcgov i!;<o\oi pa ni imcl iispcha-
Odličiic.nu časiiikarju smo za nie^oV
korak vseeno hvaležni!
Popravek.
Zlobni tiskarski škrat nam je ^
predzadnji številki z vso nagajivostjo
posegel v podlistck. Odstavek »^0
vikarja do kanonika«, ki jc tvoril KO-
nee podlistka v omenjeni štcvilki, ^
je vtihotapil v list veliko prezgodaj i»
ga zaenkrat črtajte. Podlistck se Pr^'
vilno nadaljuje s poglavjem »RuflJ^
ali čnie kozc,« ki ga pričcnjciino P0"
občevati danes. Toliko v pojasnilo-
Novi senatorji.
V kratkern bo imenovanih več n^
vih senatorjev. Kakor se čuje, bost^
med novoimenovanimi senatorji ^
ljevine tudi slavna opcrna koinpp"1'
sta Mascagni in Puccini ter italij^11'
ski poslanik v Beogradu, general t>0'
drero.
Vinski davek odpravljen.
Zadnji m.inisterski svet je skier"-
da se odpravi s 15. septembrom vlIl]
ski davek, ki je bil pred kratkim 7^y
7A\x\ od 20 lir na 15 lir.
Istotako se je znižal tudi pmmetyj
davek na vino od 1 odstotka na   ';
odstotka, kar velja tudi za most i
grozdje.
Prometna pristojbina se ne bo ^
birala več pri vsakem prodajnerft c
nu, temvec saino enkrat in sicc'r ist
časno z užitnino.
Ministerski svet jc tudi sklcnil»
se zniža o'beinska užitnina od vina-
Naši vojaki pišejo...
Prijatclj lista nam jc poslal alcdečc zl
čilno   plsemce,   ki   na   \e prejel od "ö
fantov ¦ vojukov:   Tukaj ni slabo z;<   n&'_
samo v ncdcljo imamo dolgi čas. Ko v
deljo zjutraj vstanemo, Skrtaco v rokc v
memo, kasarno frigat  začnemo.  ])onia<
hlcK
v ncdcljo zjutraj vstali smo, v pražno on'
se oblekli smo. Ko ubiti zvon zazvouil   •
mi pri cerkvi zbrani smo bili žc; ko v    t
-hIO'
mestu k masi zazvoni, v nascm sreu *rt
narcdi in na dom spomin zbudi. — Pozdr
vsem domaciuoni in zavcdni »Ooriški ^  ,j
ži«!  Bajc Karol, Crnigoj  Stanko,    Bata^ •
Anton, Križaj Pavel.
Kvaternica na   mirenskem  g«*aö '
j    Romarska cerkev ^alostnc  M^o
1 Bo/Je na Gradu je   privabila   vs|' (
leto tisoče romarjev.   Zato sc bo Ko
Ictos obhajala kvaternica, v   neü ^
dne 21. scpteinbra prav slovcsrio-
predvečer ob 7. uri bodo litanijc s *.%
blagoslovom. V nedeljo bo prva o0"^
služba ob 6. uri, druga pa ob 10.     s
in sicer levitirana  pcta  sv.  inaSije,
pridigo v porušeni cerkvi, ako b°-0,
i po vreme. Popoldne ob 3. uri pa
I do pete litanije s   sv.   blagoslov^
I Ravnokar se zida nova ecrkev^k^
Cerovsčkov qospod
Življenje   Valentina  Staniča
(Spisal : Joža Lovrenčič)
(Dal je.)
XI.
Runie ali erne koze.
Lepega pomladnega dne. ko je se-
d«l gospod za mizo in prestavljal iz
Beckerjeve Mildihaimske pesmarice
pesmi na slovenski jezik, kot jih je že
prej tudi na Banjščicah, je vstopila
v župnišče Martinovka in prašala po
gospodu. Gospod jo je slišal in je kar
stopil iz izbe v vežo.
»No, Martinovka, kaj pa bo nove-
ga?«
»Bolezen, gospod. Jojt joi, še unirl
mi bo otrok, tak je!«
»Pa vendar ne! Kaj mu pa je?«
»Ves živ je, ves v runjah, kar gnoii
se!«
»Huda stvar, mati, je to, iiuda!
Bomo videli, če se bo dalo kaj porna-
gati.«
In se je gospod napravil in odšcl
k Martinovim. Poglodal    je    fantka»
121etnega Tončka, in jc videl. da   je
' res ves živ.
»Undo,« jc rekel gospod, »morate
paziti in skrbcti, da ne pridejo ne vaši
nc drugi otroci k Tončku. Runje so
močno nalezljive!    Njemu    samemu
i bo tcžko kaj pomagati sedaj. Pa po^
i skusite vseeno! Mažite ga   z   vodo,
I stisnjeno iz bezgovega cveta, potcm
I pa z brezovim sokom in še z brinje-
| vim oljem! Včasih to poniaga. Križ
bo, križ z runjami, da nisem na to
mislil! No, pa bomo skušali bolezen
omejiti!« je sklenil in Martinovka in
Martin in še par gostov, ki so bili v
gostilni, so zaupno i>ogledali   v   go-
spoda.
»Bog daj!« so rekli vsi.
Gospod pa je zaprosil vinski ko-
zarec in majhno žličko in ko mu jc
Martinovka oboje dala, je stopil, ne
da bi kaj rekel, k bolncmu Tončku v
sobo. Mati je stopila za njim, Martin
in drugi so pa ugibali, kaj bo gospod
napravil.
»Na vse se razume gospod, a da
bi runje pregnal, skoraj nc morem
verjeti,« je menil Martin.
>'Tezko bo, težko,« so mu pritrjeva-
li rnožaki in vedeli povedati. kako je
že v Avčah ta in oni za- runjami u-
mrl, kako v Kanalu in še tu in tain
po bližnjih vasch ob cesti.
»Saj smo videli doma pred šesti-
mi leti, koliko jih jc šlo pod drn radi
te bolezni. Kdor je bil rahel in slabc
; krvi, je šel, drugim je pa pustila svo-
je znamenje, da sc jih bo vcdcla og-
niti, ko spct pride,« ie v šalo zavil
bridko resnico Raholin in nagnil si-
lo žganega.
»Redkim prizanese, pravijo, ^0 ^
cue zares divjati. Vestt, vojska, K",
in la kot a so sestrc, koder gre Pr^j
I prideta z njo ali za njo   tudi^ ^T
dve,« je modroval Klcnjak in so »j 0
tovil: »Vojsko smo prestali. lia.  .aV-
; in lakoto moramo pa šc biti priP1'
(ljcni!«                                                 (
Kalabut jc bil pa hud.             „. $
»Kaj bi samo bolezni in linde c¦ ¦
: čakali in govorili o njih, še kadas "
i dejo, pridejo prezgodaj in sc jih °.(je,
saiino! Cc govoriš o volku. res pr(i(r
Zato molčimo o kugi in lakoti i'1 ^,v
vorimo rajši o zdravju in poljn»
ko kaže!«     .                            . ^0<
! »Kako kaže, slabo kaže, saj ,Or
I raš vedcti! Kako bo dobro kaZ ^
če je bil april suh kakor zlcpa i]C ^
ix)lovico maja imamo in tudi »e j
bilo poštcncga dežja!« je nstr
Strgar Kalabutovi želji.«
(Dalje prided
>OOR1ŠKA STRATA«
Stran 3.
v zadnjih 300 letih že četrta cerkev
na Gradu. Pri novi cerkvi bo treba
zgraditi »sv. štenge« ali stopnice, ro-
ttarsko liišo za duliovne va.ic in za
Prenočišča, dva nova oltarja. sv. Jo-
2e[a in sv. Ane, poteni oskrbcti 1110-
Ročne zvonove v obeli zvonikih in ve-
{ičastne orgljc. Zato se družba misi-
i°narjev na Gradu priporoča veniim
["oinarjcm, da bi mogla pripraviti 2a-
jostni Materi Božji primcrno svetiš-
cei romarjem pa obilo duhovnega ve-
Sejja na toliko priljubljeni bož.ii poti
Pri >'Sv. štengaih«.
Slovenskim staršem !
Bliža se čas, ko popeljete vase
1Tlalčkc, fantičc in deklice. k šoloob-
Veznemu vpisova-nju.
Stariši,' ko vpišetc svojce v sole ne
Jovolitc pačiti vaših prisinih imen!
Ini^ ki ste ga podcdovali od svojili
dedov, jc za vas častno in zaliteva
tl't}i vaš ponos, da ga oliraiiitc nepo-
Pačcncga. Še večje važnosti jc pa
^•ivilno pisano imc za vase gospo-
darsko življcn.ic. Prigodi se laliko,
da boste vsled popačencga imena
"iieli pri raznih oblastvih in zavodih
nil|ogo neprilik ter da boste vtrpeli
°^ntrio škodo. Zato pazitc!
Iz Genove v Buon Aires
v 13 72 dnevih.
. Agcncija Lloyd Sabaudo v Oorici
lav'ja. ila pojde dnc f>. novcmbra iz-
^anrcdni transport iz Oenove v La
' '-'to mimo Rio Janiero in Santos ter
"°spc v Buon Aires 20. nov. t. 1. Pre-
v°z se bo izvršil z brzoparnikom
*Conte Rosso«. Udobnost v vseh
jreli razredili je izredna. Na paro-
ororiu so zdravniki, bolniea in dunov-
n'^. Nadalnjc informacije du.ie za-
stopnik 1\ Rosich, Oorica. Via Con-
tavale 4.
Odprto pismo.
Vcleučcni nospod
Roberto Nicolotti
podprefckt
v Qoricl.
^ zadnjem času nic zasledujejo kraljcvi
Or°Žniki na dežcli, kar sc ne more jjoditi
^cz VašcRa nalosa. Iskali so me v Sv.
^1"'*1'. Pa so ondotnemu žnpniku prcbrskali
VlSe knjicc, poizvcdovali so po mcni v Što-
maž» in so me v žiipnišču iskali cclo mi
llilP'. Zadnjc dni so tnc iskali na diihovskih
c^niijskili konfcrencah.
^ospod podprefckt! Zdi sc mi velika pu-
iruta časa, da me iščetc tarn, kjer me ni,
nit'Mo dd me iščcte turn, kjer sem in stanu-
^crn- Ccmu me iSčctc cialcč okrojr po dc/cli,
0  Pa ilobro veste, da staiiujun 1c par sto
^trov od Vas? Vi in Vaši špiceljni poznatc
V>Se 'Hojc korake, saj jc moje dclovanjc pio-
z°r!1(> ko beli dan in nimam nikakih tajno-
l   '• Cemn torej tisto donkišotsko rokoinav-
lanJ(-  P') dcžcli?
^c'i' je oOitno, da poznatt tako maio po-
stav<^ kakor še nobedcn Vaš prcdnik, si dc-
^^.'ujom Vas opozoriti na zakonske določbe,
1  Urojiij*cjo vpraSanjc hi.šnih preiskav. Po
^onii imajo orožniki pravico vrsiti liiine
J^^iskave samo na podlajfi pismencjia na-
°Ka sodnijc. Nikdar pa nimate pravicc od-
'^a(i Preiskave v liiši miroljubnili držav-
lan<)v, o katerih z vso «otovostjo vestc. da
llniajo v stanovanju ne kanonov nc stro.inili
u-^ ne driiKCKa orožja.
,J:>ravtako se mi zdi umcstno, da Vam na-
j ertl v pouk par bcsed o dckanijskih kon-
^^"^ah, ker je tiidi očitno. da teli nc poz-
a'°< ko iščete na njili meiic.
^j je dekanijska konferenca?
^^»nijska konferenca je sestanek duliov-
|'kov cne dckanije. Te konfercnce se vr^ijo
'° Prcdpisih ^koiijstva v jfotovcm času. Na
Olifcrcncah,  ki  jim  predscdujc  dckan,    s.c
)r'iviiavajo naloKc iz    dušncffa    pastirstva
0 11;<voclilii, škofijstcv. To sc ne Kodi samo
0 ^ofijah v naSih novih pokrajinah, ampak
vL Vsch Skofijah na Francoskcm, na Nem-
em- na AnjrlcSkem, na Kitajskem. na Fin-
skem. na Estonskcm in tudi po mnogih .ško-
fijah naše države, razen v onih, kjer je cer-
kveno življcnjc in sploh kultura na zelo
nizki stopinji. Na te konlcrencc so vabljeni
duliovniki iz dekanata in je torej ncmoKočc,
da hi me ondi našli. ker ne spadam v no-
beno dekanijo  jroriškc nadškofijc.
V upanju, da boste vzeli te moje bescde /,a
dobro, Vas, veleučeni krospod komendator,
vdano pozdravljam
Sčck Virsilii
bivši drž.  poslana.
Mestne novice.
* Pomka. Zadnji četrtek sc jc poročil «.
Avgiist Kozman, vodja Ljndskc posojilniee v
Ooriei, z gdč. Irnio Zanarjevo iz 2aye pri
Boven.  liilo srečno!
¦'f Smrfna lcnsa. Umrla je v (ioriei v visoki
starosti krospa Josipina (labršček. mati An-
dreja in dr. Franca Ciabrščeka. Naj poeiva
v mini!
Vsi tisti mladeniči, ki želi.io pristo-
piti k mandolinističnemu krožkn, ma-
jo še čas, da se vpišejo.
Vpisiije se v pondel.iek. torek, če-
triek in pctek od 17.30 do 19.30. Vi-«
S. Giovanni št. 7. dvor.
_____         Odhor.
'   Cene na goriškem trgu
due  1.5. scptcmbra   1924.
Fižol v stročjn 40 do 70 vin. kjj; «rozdje
70 vin. do ] L ku: brcskvc 90 vin. do 2.50 L
kjf; fig-c 50 do 50 vin. k«; liruske 40 vin. do
1.10 L kß; jabolka 50 do 70 vin. kc: paradiž-
niki 10 do 20 vin. kg; kronipir ¦•*" ''" 4n \m
kK; CcSpijc 1.60 L kc.
Darovi.
V.u    Slovi'itsko sirotišči'«: \'. n. ^. Karoli-
na Leban, učiteljica, v pocastitev    blagopo- ,
l<ojne (labrijclc Oorjup 20 L; namesto venca I
na «rob pok.  k.  LJlaKa  Franca,  člana  nad-
zorniStva  zadruge v Kanaln daruje ista 50
Lir.  «ospa dr.  Serjunova, ker  se  ni  monla
ndele/iti pojrreba R. Oabrijele (Jorjup 20 Lir.
N. N. U) L. Botr poplača.i!
Za »Aloizijeviščv«: Trije  g«. iz    Skrbine ,
darovali 1.' 10. — Srčna hvala!                        :
Za »Slovensko sirotfiče«: P. n. Anton
Brcščak 50 L, ker se vsled odsotnosti ni
mogel udele/iti poirreba pokojne jfospc Oa-
bršček. Okrajna posojilnica v Kanalu mestt^ |
venca na grob pok. Franca Ulaga 50 L. —
Boy plača.i in obndi nmo^o dobrotnikov!
Listnica uredništva.
A'. li. Modrcj pri Sv. Luciji: Poslanca dr.
Besednjaka |)red koncem mesecn ne bo v
(lorici. Ct imate kako nujno zadevo, pišite
na njetfov naslov na tajništvo »Edinosti« Via
Mameli 5.
Valuta.
I)ne 13. septembra si dobi! :
za KK) franc, frankov                           122 Lir
za 100 belfi. frankov 113.50 do H4. Lir
/a 100 švic. frankov 429. do 431 - Lir
v/a 100 češ.-slov. krön (>8.25 do <)K.75 Lir
za 100 dinarjev                30.30 do   30.00 Lir !
za 1      šterlin«                101.8TJ do 10.'.-  Lir j
za 1      dolar                     22.7(i do   22.85 Lir j
za 1      zlato marko            5.45 do     5.55 Lir
za 100 avst. krön              3.2    do   3.3   cent.
Beneške obligacije.
Due 13. sept. : Srednji ktirs L. 83.40, v
Trstu 83.40, v Milanu 83.50, v Rimu 83.25 L.
Kaj je novega na deželi?
Podgora.
Naš koiuisar Marinic ie izdal, ozi-
roma pod]>isal italijansko brosuro-
kjer nam naštcva vsc dobrote, ki bo-
do nas osrečile, ko se priklopi našii
ubčina k Gorici. Med drugini pravi v
tej hrosuri tudi, da imajo naši obrt-
niki lctno 40.000 lir več v svojih že-
pih, če smo ločeni od mesta. To je
vse naše obrtnike močno razburilo in
pravijo, da bi bili voljni plačati ta
znesek občini, če bi iia bila iivedla.
Zadeva je važna in ji moramo zato
posvetiti malo več pozornosti. Nast.i-
ne vprašanje: kdo ima prav? (lotovo
jib je mnoKO, ki mislijo, da je dpbicok
našib obrtnikov ncizmeren. Ce pa
porazdelimo -10.000 lir na 50 naših
obrtnikov prideino do zaključka, da
dobi vsak le 800 lir letno. To bi bilo
tedaj toliko, kolikor zasluži naš dela-
vec v šestib ali osmili tednih. So pa
pri tern ludi iz.ieine. kajti niso vsi naši
obrtniki deležni eiiakfjji« dobička. So
med njiiiii tudi taki krčmarji n. pr.,
ki ne iztočijo včasili ves dan toliko,
kolikor zgori zvcčer petroleja v njüi
svetilkah. Taki »osti« pač niso delež-
ni nikakih dobičkov in se jim nc mo-
re tedaj prav nič očitati. Na.i bo že
kakorkoli, mi zastopamo vedno sta-
liščc, da je v tern oziru le samopomoč
ljudstvu v korist, naj spadamo poteni
že k vaški ali mestni občini. V za-
družništvu je naša največja pomoč.
Zato priporočamo ustanovitev kon-
suniov in osmic ali zadnižnih gostiln
v vseb dciili naše občine. 1Jotcin bo-
do tudi naši tr^ovci prodajali boljše
in cenejše blago ter bomo v naših
podgorskib gostilnah iahko Pili za
isti denar kot sedaj vino, ki bo vredno
tcjja imena. Združite sc torei kmetje
in delavei ter ustanovitc si stalne os-
mice ali zadružne Rosliliic, kjer naj
se toči v prvi vrsti vino nridelano v
nasili vinogradib, v konsumnih društ-
vib pa naj naše delovno ljudstvo sa-
mo sodclujc pri nakupu in razprodaji
vsch življcnskih notrebščin. Od go-
riške občine ne pričakujemo zboljša-
nja našesra položaja prav v nohenem
oziru. Pomagajmo si sami, ker oblju-
be drugib, nam povsem tujih ljudi. so
prazne!
Rihemberk.                     ;
V nedeljo, due 21. t. m. pjjiuji naše
kršcansko soe. iz. društvo v prosto-
j rih »Posojilnice« večjo društveno pri- j
I reditev. Začetek ob 3   uri   ix)]x>ldne. j
Na vsporedu je petje in Kreko'va igra j
»Turski križ«. Po igri prosta zabava \
\ s srečolovom, šaljivo pošto itd.   Ker j
' je ta dan bendimska kvaternica, ki že !
I po starodavnem običaju privabi mno-
i go ljudi v našo prijazno občino, upa- j
mo, da bodo tudi prireditcv   posetili |
, vsi okoličani polnostevilno!
,                       Podmelec.
i (Spominska plošat vie. Ar. Ivariu Ko-
košarju, župniku - skhulatelju.)
Na željo nekaterih gg. sobratov -
duhovnikov   je   pripravil    podpisani
vse, česar je treba, da se laliko določ-
no dogovorimo o spominski plošci, ki
naj bi se čini poprej vzdila nad grob
pok. vie. g. Ivana Kokosaria. Napis
na piosči bi se glasil:
/van Kokošar.
skladatclj.
Roien v hudajužni 13. aprilu 1860.   '<
Ujiirl na Gruhovem 16. maja 1923.
»Dragocen rubin v zhitcm okovu  ie
ubrana ulasba ...
Smaragd v zlatem prstamt ie pevski
zbor...«
Sir. 7.-8.
Plošča bi stala s prevozom in vsem
delom skupaj okrog Lit. 300.—. Bila
bi iz sivega marmorja, velikost 70
em X 50 cm, z napisom v zlatih čr-
kah. ~ K«dar se nabere dovolj pri-
spevkov, naroči podpisani kamnose-
ku, naj delo izvrši. Seznam prispev-
kov in imena onih, ki bodo kaj dali,
se priobčijo nazadnje v »Gor. Straži«
ali pa v »Zborniku«, prav tako tudi
končni račun s preostankom. oziroma
primanjkljajem. — Vsi prispevki in
morebitni nasveti glede na plosco ali
napis naj se p(j«ljejo na naslov: Ivan
Kovačič, župnik. Podmelec. P. Pie<8-
melze. Friuli.
Srpenica.
Naše društvo vStol« ie hotelo pri-
rediti včeraj 14. t. m. več.ie dnjštvenc»
slavje. Imelo je že tozadevno dovo-
Ijenje. Predpoldne, ko je bilo že vse
pripravlieno. se pa pripelje v vas ob-
činski komisar iz Kobarida in naroti
prirediteljem, da naj vsled imnorai
posl. Casalinija opuste prireditcv, ker
so tudi drugod v državi ukiniene vs©
slične svečanosti. V sUičaiu. da bi tej
zalitevi ne vstregli. ne prevziinic od-
govornosti, če prideju fašisti. Ker so
se komisarju pridruzili tudi karabi-
nerji, je drustvo res odpov&dalo vese-
lico. Na.ibrze se bo vrsila prihodnjo
nedeljo dnc 21. t. m.
Veiike Žablje.
(Neprevidnost ali nesreiaJ
V  četrtek 4. t. in. predpoldne   je
dirjal   skozi   vas hlapec   konjskejja
kupca R(jrnana Paljka iz Lokavca s
trovpreženim vozorn, ob katerem so
bili razen sprednjih treb koni še stir-
je prosto privezani. Kdeu posledn^ih
je brcnil po cesti idočjga mizarskega
vajenca s tako silo v glavo, da je ob-
ležal ves v krvi v obcestnem   jaridi.
Zadal run je kake 3 cm dolgo in pre-
cej globoko rano in se drugu ix>skod-
be ki jih je povzročil pa dec. Niti krik
fanta niti vrišč ljudi nista mogla za-
interesirati voznika,   da   bi    vstavD.
temveč je oddirjal z isto hi'           %-
Ije. Vajenca so pa takoj <,•..->   k
okrajnemu zdravniku.
Podsabotin.
V  soboto smo ixjlozili temdjni ka-
men za našo vikarijsko   cerkev   Sv.
Miklavža. Obnovitveno delo se je žt
pričelo in prav dobro napreduje. Po-
družno cerkev v Podsenici imamo že
popravljeno, tako da bo na^a    maJa
duliovnija imela    kmalu dve   cerkvi.
Za hitro ^rraditev or>eh cerkva sj je
stekel rnnogo zaslug skrbni in vestni
inž. Adami, ki v<xli v Kojskem obno-
vitvena dela za vsa Brda.
Iz Kojskega.
Dne 3. t. m. je urnrla obče spo*to-
vana in priljubljena gosp-a T /""
Marinič, stara 80 let. To je i
mnogoštevilno olx;instvo, ki s& jt-
udeležilo pogreba. — Izreka se pri-
srčna zahvala g. dekanu Francu Ma-
riniču, rnonsignoru Ludoviku Kumär-
ju, bliznjim in dalnjim sorodnikowi
ter vsein drugirn ' znancern. Iskren^
hvala domači godbi in vsem daroval-
cem vencev. Pokojniei svetila večna
luč!
Grahovo ob Bači.
(jospod orožniški maršal nas je za-
pustil. S tern je višja varnostna oblast
pokazala, da našc ljudi veliko bolje
razume kot njeni krajevni zastopmiki.
Tu se prav lepp zahvaJjuiemo za i»-
inoč v tej neprijdni zadevi predv.%«
tebi, draga ^floriska Straza«, taj-
nistvu Kmetsko - delavske zveze m
pa posl an cu ^. Besednjaku, kj smo ga
izvolili kljub sitnosthn gospoda mar-
šala in ga bomo se volili. če na.rn Bog
da zdravje in pravo pamet. Prcpri-
čali smo se, da vzlrajno, iK>steno in
odločno delo vendarle nekaj zaJcAe.
^al nam je, da so pri stvari trpek-
najmiroliubneiše in najiiglodnejšc
osebe naše vasi, ki niso imele z ure«d-
ništvom »(ioriške Straže« ntkake
zveze. Zato so bile vse nakane goto-
vih sovaščanov proti njim ne le ne-
upravičene, ampak tudi brezpredrnet-
ne. Z dotičnirni junaki, ki jim bijc
pod črno fašistovsko srajco rdeče
komunistično sree. bo že še obraču-
nala »Goriška Straža«, ki vendaiic
tako ne laže, kot pravi na* go«po<i
občinski tajnik.
(irahovski postni urad se- je po-
maknil iz središči^ na vrh vas.i.
Stran 4.
»CiORIŠKA STRA2A«
Vpis,
Zahvala.
Globoko potrti vsled nepozabnc in rujnadomestljive izgubu našega Ijuhljc-
nega sina ozirqma brata
Igrtacija Podberščeka,
sl' iskreno zahvaljujemo Cast. g.   duhovniku,   vsem prijaleljem in znancem,
poscbno fantom in dekletom iz Morskega in Kanala, za polnosttevilno sprem-
stvo blagega pokojnika   na zadnji poti   k   veCnenui   počitku. — Bog vsem
skupaj stotcro povrni ! Tebi Nace pa rahla Ti bodi domača zemljica:
Kanal, dne 9. septembra 1924
Žalujoče diii/.ino:
Podberšček, Pelicon in Českelj
Cons. V 67/17
Vslcd sklepa občnega zbora z dne j
3. avgusta 1924. se zabeleži pri Stav-'
beni zadrugi Miren-Sovodn.ie v likvi- ;
daciji izbris likvidatorjev Antona :
Ferlat, Ivana Beltram, Angela Bon, \
Josipa Cearo in Franca Žigou ter
vpis novih likvidatorjev Dr. Leoi>olda ,
Bobič,  Avgusta Pelikan,  željka  Vi-
žintin, Angela Bon in Josipa Bon s
tem, da je Dr. Leopold Bobič poob-
laščen za zadrugo obvezno sam pod-
pisovati s pristavkom svojega pod-
pisa pisani ali pritisnjcni tvrdki.
Tribunal za civilne in kazenskestvari
odd. HI.
V Gorici, dne 10. septembra 1929.
Dr. Bonne.
L. S. Za točnost odpravka
vodja pisarne Polli /•• f.
Brje.
Braluo in i^vsko društvo iz Brji
j>e najsnčnejše zadivaljuje vsem gg.
trgovcem iz Oorice in Ajdovščine za
darove darovane za srečkanie pri ve-
selici d"e 31. avg. Vsem: Bog plačaj!
Dalje se zahval.iuje g. konservatori-
stu .Jugu 7AX blagohotno sodelovanje
in g. Sever ju za spremljanje na liar-
nioniju pcvskemu zboru iz^marij in
tainb. zboru iz Sela ter sploli vsem,
ki so pripoinogli, da je prireditev tako
leno uspela.
Podbrdo.
Meja med kali jo in Jugoslavijo na
Petrovcm -brdu je bila prejsnji teden
določcna. Pred zasedbo je mejila Pri-
morsko in Kranjsko razvodna črta.
Po zasedbi je celo Sorica pfišla pod
Italijo. Kasneje je bila Sorica izpraz-
ujena in meja jc bila poinaknjena
proti zapadu, a vendar ne do raz-
vodne črte. Ostalo je še šest sorških
his |K>d' Italijo, ki so čakale, kam bo-
do pripadle, ko se nieia definitivtio
določi. Upanje, da bo šla meja po
razvodni črti, se ni izix>lnilo. Veleiw)-
sestnik Poliman. ki ima veliko sveta
v Jugoslavs, jc pripadel k Italiii. Me-
jo so namreč ravno tarn začrtali pre-
cej preč od razvodnc črte ozir. bivše
!>riniorsko - kranjske meje. Pripadla
pa. sta posestnika Plašajtar in Rov-
tar k Jugoslaviji. ker se meja privije
zapadno od Plaša.itarja na razvodno
črto in se potem vspenja na Porezen.
Od šestoricc sorških bis so prišle tri
pod Italijo in tri pod Jugoslavijo. V
oetrtek dne 4. septembra sta obe ko-
mislji — italijanska in jugoslovanska
postaivilc niejnike, Takoj je vse blago
onili trch bivsili Italijanov. a sedanjih
Jugoslovanov, ki bi ga hoteli k nam
prinesti, pripeljati ali prignati, zapad-
lo carini. I'manio torej mejo!
IZURJK-N KROJAŠKI POMOCNJK
išče službe pri kakšnem kroi. mojstru
v mestu ali na deželi. Naslov pove
uprava.
Zdravnik
t&r.-RADO SFILIGOJ
se je preselil
na Travnik st. 5, I.
(nasproti lekarne).
POZOR! Pri Jos. Sborsil v Gorici, via
Ascoli št. 18 pritlwje, se dobi velika
izbera kurji'ga in gosjega perja za
»ostelje in podzglavnike po rutj-
nižHh konkurenauh cenah. POZOR
MA STEV. 18.
Nas zobozdravnik
doktor Lojz Kroigher
specialist za bolezni v ustih in na zobeti,
sprejenfl za vsa zobozdravniška in zobo-
tehniSho opravila
v GORICI - na Travniku 20.
| STROJNO ključavničarstvo zelo
! dobro vpeljano se po ceni proda v
\ večjem mestu v Jugoslaviji. Naslov
; pri upravi »G. Str.«.
RADIOLOGIÜNI ZAVOD
zdravnikov
doktorja I. Baderja
in
I doktorja I. Smerchinicha
(Seminiška ulica 24
Tel. 1 — 17.)
zopet ordinira ob delav-
1      nikih od 8 — 12.
Ob pondeljkih, sredah in
¦ petkih od 3. - 6. popoldne
Objava *)
Stavbenezadpuge Miren-Souodnje
v lihvidaciji.
Goriško dvorno  sodišce je odre-
J dilo s sklepom z dne 10. t. rn., ki ga
! priobču/eino six>daj,  vpis  likvidacij-
skega odbora jx>d vodstvotn Dr. Le-
opolda Bobiča.
Kakor je bilo že   napovcdanu,   je
I morala zmagati krepka večina sed-
i mih nad nasilno manjšino V. Batis-
tiča, P. Ursiča, I. Beltrama in I. Fer-
lata, ki so   bili vrli vsega   izključeni
kot škodljivci zadruge.
S tem bi bila križeva pot, na katero
je spravil zadrugo A. Ferlat. konča-
na in likvidacijski posli. ki so se mo-
rali radi Ferlatovega skodljivega na-
stopa dne 24. julija t. I. ustaviti. se
bodo   zilavo   nadaljevali.
Nepopisna blamaža, ki so jo doži-
veli A. Ferlat in njegovi tovariši, jim
ne bo pustila mirovati in skušali 1x>do
še sitnariti, ali naj si zapomnijo dob-
ro: Vsa škoda in vsi stroški, ki
so jih povzročili in jih se pov-
zrocijn zadrugi, jim bodo do zad-
nje stotinke obračunjeni nrt kon-
čni   likvidaciji   njih   deležev!
Če je kdo imel z A. Ferlatom v
zadnjem času kako opravilo v zade-
vah podpisane zadruge, naj to javi
pismeno ali osebno v uradnem proš-
toru v hiši g. Evgenije Manisič v
Mirnu st. 115.
Odslej dalje se   bodo   sprejemale
stranke ob torkih in ]>etkili od 8—10
ure na uradnem mestu.
Miren, dne 12. septembra 1924.
Za >Stavbeno zadrugo Miren so-
vodnje v likvidaciji«
Dr. Leopold Bobir.
likvidator.
Stavbena zadruga  Miren - Sovodnje
v likvidaciji*)
opozarja vse interesente, dajedr.Bobič & Com.
zakulisnim potom spet dosegel pri sodniji
nekako registracijo ki pa nima nobene zako-
nite veljave, ampak lahko si dr. Bobič do-
tični sodnijski akt mirnim potom dene v
okvir v večen spomin njegovih blamaž.
Zato se tim potom ponovno svari vse in-
teresente, da ne gredo na limanice dr. Bo-
biču in dr. ker so bili ti glasom uradnega
lista z dne 21. avgusta 1924. st. 187 izbrisani
iz njih vsiljene likvidacije.
Pravomočni likvidatorji so edino le
Anton Ferlat, Ivan Beltram, Angel Bonjosip Cearo
Franc Žigon.
Miren, dne 15. septembra 1924.        A. Ferlat
*) Za članke pod tem naslovoni odgovarja uredništvo lc toliko kolikor mu zakon vclcva.
Prva slovenska tvrdka
JOSIP KERŠEVANI
Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno)
priporoča  svojo  trgovino  najizvrstnejših  Sivalnih   strojev   iz svetovno
i    znane nemške tovarne ,MUNDLOS\ dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA",
belgijskih pušk ter vse k temu  spadajoče predmete.
BrezplaCen   poduk   v   umetnem   vezenju,  šivanju  in   krpanju.
Lastna mehanična delavnica  in  popravljavnica  Piazza  Duomo 5
(vogal ulica Rabatta).
|P O D R|U Z N I C A
Ljuhljanshe hreditne hanhe u Goriči
Corso Verdi „Trgovski Domu
Telefon št. 50 — Brzojavni   naslov: Ljubljanska banka
Delniška glavnica
in rezerve:
Din. 50,000.000
CENTRALA
LJUBLJANA
Rezerva   SHS
Din.
10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor,
Metkovič,  Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved
vezane vloge po dogovoru.
Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja.
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje