KRONIKA MEST ŠTEVILKA 1 / LETNIK VI SLOVENSKI H V LJUBLJANI, APRILA 1939 PEŠ PO SLOVENIJI LETA 1828. Adalbert J. Krickel (Konec.) Majhne ovire me danes silijo, da ostanem še v Ljub¬ ljani, in tudi prijateljstvo ima svoj delež, da danes še nisem mogel dalje. Dopoldne sem prebil v knjižnici. Zvečer sem šel s Castellizem v šiško, pol ure peš od Ljubljane. Pot naju je vodila po velikem drevoredu, ki je prav prijetno sprehajališče. Tu je bilo torej, kjer sem s temi prijaznimi ljudmi sklenil tudi zanaprej prijateljstvo za večno in kjer sem se v užitka boga¬ tem pogovoru spominjal prijetnih ur na Ogrskem, ker sem z njimi mnogo govoril o svojem popotovanju. 15. novembra 1828. Stran do Vrhnike. Logatec Odbila je ura slovesa in po dolgih grdih dnevih mi je Bog za odhod podaril svetal, jasen dan. Sonce je sijalo svetlo, jug je prinašal prijetno toploto in tako sem vesel in Židane volje, ker se je polegla tudi moja bolehnost, pričel svojo pot na Vrhniko. Kdo opiše mojo veliko radost, ko sem v prekrasnem kraju zagledal najvišjo goro na Kranjskem, Triglav, 4 " in znameniti Ljubelj poleg drugih visokih planin, bleščečih se v najčistejšem snegu. Ona gora je naj¬ višja na vsem svojem dosedanjem popotovanju. Ima tri vrhove, ki se vidijo kakor sladkorne glave, in še mnogo drugih stranskih škrbin. Sveta groza prevza¬ me popotnika, ko zagleda tega velikana, kako se dviga čez druge bližje orjake kot oče velikanov čez svoje otroke. Ne da se skoro misliti prijetnejšega kraja, kakršna je ta od Ljubljane proti Vrhniki. Po vedno lepih cestah gredoč, ob strani najbujnejši trav¬ niki in naj lepše polje, okoli in okoli po vrhovih hri¬ bov in holmov cerkve in domačije, kraj ob kraju, na levi Krim , 47 za Ljubljančane vremenski prerok, kakor Scheckel za Štajerce, uživaš skozi in skozi samo pri¬ jetnost. Kakor je Kranjska majhna, sem na svoji hoji od Zagreba do Ljubljane in na svojem sedanjem potu nameril na veliko Kranjcev, ki se razlikujejo po narečju, šegah in navadah. Bolj izobraženi Gorenjec, 40 V izvirniku »Terglou«. 47 V izvirniku »Grim«. 48 V izvirniku »Wasser-Kroate«, ki jih pa ni na našem jugu in avtor najbrž tako imenuje Primorce. kupčevalski Kočevar, maščevalni Čič, Istran, Libur- nijec, Primorec ; 48 vsak ti poda drugo podobo. Opisovanje podrobnosti obleke raznih prebivalcev Kranjske bi bilo tu pač preobširno in je v več spisih pogosto bila že dosti popisana. Kranjci imajo sploh svojo narodno nošo še iz davnin, toda z več razkošja . 48 Njim najljubša barva je modra in pozimi imajo vsi modre plašče. Zato jih imenujejo tudi modroplaščar- je . 60 ženske imajo rade temnorjavo barvo, rdeče ob¬ šito . 51 Jope in krila so večidel iste barve. Gorenjec se večkrat nosi po modernem kroju. Mlada dekleta pa niso za glavno barvo in se nosijo po svojem okusu. Najbolj zanimanja vredni prebivalci Kranjske so Kočevarji, ki se najmanj razlikujejo od drugih Kranj¬ cev. Prehodil sem nekaj krajev, kjer so stanovali Kočevarji, od njih glavnega mesta sem bil pa samo tri ure daleč. Kočevje leži v novomeškem okraju. Vse gospostvo se imenuje vojvodina in knez Auersperg je njen po¬ sestnik. Med Kranjci je menda Kočevar po srcu naj¬ boljši. Mahne jo v vse dežele Evrope, kjer se kupčuje z italijanskimi pridelki. Prebivajo pod visokimi go¬ rami in je mnogo revnih, med kramarji so pa tudi premožni. 49 Pisec pač misli, da je sedanja noša razkošnejša. 50 V izvirniku »Blaumantler«, toda tujec se je hudo ure¬ zal, ker »plaščar« pri nas tudi še dandanes pomeni rokov¬ njača in sploh raztrganega potepuha. Gorenjec ti razloži besedo, da je »plašar« tisti, ki se ga ljudje plaše — pla- ščarju bi pa dejal »plajšar«. 51 Rjave in rdeče podstavljene so bile imenitne »žlahtne jope« dolge do srede stegen. > STEKLO PORCELAN KERAMIKA KRISTAL STEKLO • LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA ŠTEV. 10 Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne in gospodinjstvo • OTM31S TVISIUR VMIlAIVtiBR NVTBOUOd OTM31S • 1 * Zaloga okenskih Šip, šip za strehe, vzor¬ čnih in ornamentnih šip, zrcal in podob z okvirom in brez okvira. Vsakovrstne čajne garniture. Gostilniška posoda iz stekla in porcelana. Umivalne garniture. Telefon Jtev. 31-96 Ustanovljene 1864. PAUSCBIN Dve milji od Ljubljane se krasna okolica spremeni v prijetno ozko dolino, kjer namesto visokega go¬ rovja stopijo hribi z gozdovi in griči, na njih pa ka¬ kor naslonjena leži Vrhnika. Vrhnika je dolg kraj z nekaterimi raztrošeno leže¬ čimi lepimi hišami in blatnimi cestami. Kraj ima prav obilo vode. Reka Ljubljanica izvira nekaj minut pred mestom tako močno, da pol ure od izvira nosi že splave. Nekdaj je baje tu stal Nauportus, ki ga Strabon označuje za naselbino Tavriskov. Tako je bil tudi kraj nekdaj važnejši nego sedaj. Za Vrhniko se pa gre čez visoki hrib Raskovec, 32 kjer od kraja ves prevzet uživaš čudovito lepi razgled na ljubljansko in vrhniško stran, kmalu si pa med skalovjem, bre- zdni ter prepadi in lepi svet je zdaj popotnikom precej dolgo zaprt. Poleg grozne 53 divjine ni tukaj nič spo¬ mina vrednega razen prelepa cesta, ki se po polževo zavija okrog hriba, se po višini najmanj 2000 čevljev spet spusti navzdol in se izpelje v majhno ravnino, kjer leži trg Logatec. Mesec je sijal svetlo, zato sem lahko pospešil svoje korake. Dospevši v gostilno ni¬ sem našel snažne, pač pa poceni postrežbo. nisem videl ničesar razen nekaj luž 53 in travnikom podoben, nizek svet. Obdano je z gorovjem, kjer sta Javornik in Slivnica * * * * 5 " najvišja, ki na njem ne najde samo botanik bogatega plena, temveč najdejo tudi čist kristal. Za dolžino jezera navajajo l'/ t ure, širino na M ure. Ima pet otokov, kjer je Kranjec, ki me je vodil, največjega imenoval Vornek 57 in kraj na njem Otok. Nagli obtok jezera povzroča visoka gora Javor¬ nik. Ta ima v svoji notranjosti strašne doline, poži¬ ralnike in luknje, kjer potem po dolgem deževju ali stajanem snegu nastala voda pada v jezero. Zdaj je pa imelo zelo malo vode. Kakor postane vreme suho, se izgubi. To jezero, naj bo suho ali mokro, daje neskončno množino divjačine. V tem, po svoji vrsti edinem jezeru, lahko v enem letu love in orjejo. Črni oblaki so naju spomnili na povratek domu in sredi pota sva bila res obilno namočena. 18. novembra 1828. Kamniti svet. Postojna. Jame. Idrija Pri Planini v majhni dolini stoji na skalnatem griču lep star stražni stolp, ki teče Unec okoli njega, kjer mi pa nikdo ni mogel dati kakršnega koli pojas- 55 V izvirniku je sicer »Lacken«, vendar pa pisec menda ni mislil, da je jezero slano. 3 " V izvirniku »Slivinza«. 37 V mislih ima pisec Otoški grič s 571 m visokim vrhom Orljek. Tudi Franc Anton Steinberg v svoji »Grundlichc Nachricht von dem Czirknitzer-See« ima ime Vornek. Tujskoprometna zveza Ljubljana, Tyrševa cesta 11 Tujskoprometna zveza Maribor, Trg svobode-Grad 16 . novembra 1828. Planina Kjer zdaj stoji Logatec, je menda stal rimski Lon- gaticum. 34 Popoldne sem odrinil proti Planini. Okolico Planine smatra več popotnikov za nezani¬ mivo. Planina se deli na Zgornjo in Spodnjo Planino. Čeprav jo s treh strani oklepajo visoki hribi, leži prav romantično. Ker je bilo Cerkniško jezero od tod samo dve uri daleč, sem ga jutri sklenil obiskati z vodnikom. 17. novembra 1828. Cerkniško jezero Kazalo je na dež, ali nisva se oplašila kratkega pota in šla ob hribih, nato je šlo navkreber, navzdol skozi gozd, kjer nisva srečala žive duše, in naposled sva stala pred najčudovitejšim jezerom sveta, kjer pa 32 V izvirniku »Rakosa«. 53 V izvirniku je sicer »fruchtbar«, kar je pa najbrž tiskovna napaka namesto »furchtbare Wildnisz«, ker bi bila »rodovitna divjina« v skalovju, brezdnih in prepadih pač prečudna. 5 ‘‘ v izvirniku kar »Logaticum«. PUTNIK BEOGRAD &. d. PODROBNE INFORMACIJE IN PRO¬ SPEKTI vseh turističnih krajev Slovenije, zdravilišč, letovišč, planinskih postojank, kakor tudi posameznih turističnih obra¬ tov, hotelov, penzionov itd. Brezplačni nasveti, prospekti, programi, rute, ter vse ostale usluge in navodila za potovanja v tu- in inozemstvo. Vse vozne karte za železniški, pomorski in zračni promet v tu- in inozemstvu; nakup in prodaja valut, kreditna pisma, potovalni čeki in hotelski boni, splošno priljubljeni izleti. Poslovalnice Tujskoprometnih zvez Putnika v Ljubljani in Mari¬ boru : Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Kranj, Bled, Rogaška Slatina, Št. lij, Jesenice, G. Radgona, Korensko sedlo, Planina pri Rakeku, Jezerski vrh, Dravograd - Meža Vsi dohodki prometni / 2 * nila, ker je vse govorilo po kranjsko, jezik, ki mi je v ušesih zvenel tako divje. Ko prideš mimo stolpa, jo gre navkreber, toda tako po polževo zavito, da onkraj vidiš nadaljevanje ceste. Kamnito pobočje vodi do višine, ki je zares dosti visoka. Previdnost vlade je ta dve uri dolgi most 58 postavila, da ne bi kdo po naključju padel v prepad. Naglo jo gre zdaj navzdol in hitro smo čez ogal hri¬ ba v prav svojevrstnem kraju sveta, ki bi ga lahko imenoval kamnitega. Zdel sem se prestavljenega v petrejsko Arabijo, same kamnite hribe in pečine vidiš. Kmalu nato smo v Postojni, kamor sem rabil pičle štiri ure hoda, ker poti gredo naprej in nazaj, dočim ravna zračna črta med Planino in Postojno znese komaj nekaj nad eno nemško miljo. Postojno sem menil za večji kraj. Je pa trg s 195 hiš, ki je v njem sedež kresije. 59 Zgodaj prišedši sem kosil v najboljši, kjer je bilo baš nekaj tujcev, ki so si hoteli ogledati Postojnsko jamo. Zaradi te prilike sem jo tudi jaz videl, ko bi je drugače ne bi bil videl, ker za eno ali tudi več oseb, to je enako, velja 2 fl. 30 kr. C. M. in tudi 3 fl. Bil sem peta oseba in me je radovednost veljala 45 kr. C. M. Prav za prav se natanko preračunjeno 2 fl. 30 kr. ne sme zdeti preveč. Vstopnina velja 30 kr. Trije nosači ba¬ kel morajo biti. Vsaki dobi 30 kr. in napitnina za vse, kar je pa vsakemu na izbiro, ali da ali ne znaša tudi 30 kr. Jama je pičle pol ure od kraja. Tja vodi naslednja pot: Mimo cerkve med bednimi hišami po zelo mo¬ krem travniku, kjer na pravo v grozovito dolino po¬ nosno gledajo razvaline postojnskega gradu, nato mimo mlina, kjer se Pivka peneče meče v vhod skalne jame, ki je takoj zraven. Ne daleč proč je na tem kamnitem polju majhna vas, obdana z redko hosto. Jama je zaprta z dvemi omrežji in z vrati. Kdor je videl jame in špilje v Agteleku in Szilicah na Ogr¬ skem, jamo pri Almaschu, 90 solne jame v Maros- Ujvaru in Wieliczki, tega Postojnska jama ne bo zanimala tako, kakor tistega, ki ga še ni prevzelo občudovanje nobene tako velike znamenitosti prirode. 58 Z mostom seveda misli samo cesto z zidano ograjo. 59 Kresija = Kreisamt = okrožni urad, v Postojni za Notranjsko, v Novem mestu za Dolenjsko in v Ljubljani za Gorenjsko. Pisec jih je opisal že prej pri popotovanju po Ogr¬ skem in Sedmograškem. Grof Hohenvvart 01 je to jamo obširno popisal. Razen tega so jo, ker leži ob veliki cesti iz Trsta na Dunaj, drugi dosti opisovali in ogledovali. V spodnji vhod se ne more zaradi skoraj nepre¬ stane vode. Pravkar je namreč zaradi pogostega dežja mala reka Pivka tako narasla, da je poplavila ves 01 Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart (Ljubljančan 1771. 1844.) je bil predsednik c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko in tedaj tudi predsednik kuratorija deželnega muzeja v Ljubljani, njegov mecen in pravi organizator. L. 1837. je k Schaffenrathovim risbam Postojnske jame napisal nemško besedilo. j UH. ttket trnova LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠTEV. 4 Stavbinska, galanterijska in ornamentska kleparnica, pokrivanje streh z Poitno čekovni lepenko in lesnim cementom, naprave strelovodov. Oblastveno dovoljeno račun Štev. 10.771 podjetje za izvrševanje vodovodnih del in sanitarnih naprav 3 * Hoj, jjm. AMte j/l d jma.? ANT. KRISPER ISŠS Ljubljana, Mestni trg 26, Stritarjeva 1,3 28 ** v ^ e spodnji del jame. Dva sežnja više je torej pravi in vedno zaprti vhod. Pridemo, kakor pri Agleteku, v različne dvorane in sobane iz apnenca, kjer kapniki tvorijo vsakovrstne podobe, ki so prav posebne za oko. Prostor, kjer sta¬ laktiti na videz tvorijo velikanski nasip, kamniti most in dalje notri so krasotni kapniški hodniki zbu¬ dili mojo največjo pozornost. Toda videl sem, da je tu umetnost prišla prirodi velikokrat na pomoč, in so lastniki ali najemniki te, že zaradi snažnosti ogleda vredne jame spravili gledalcem mnogo težav s pota, ker je bila nekdaj tudi zelo vlažna ter spolzka in je sedaj večidel trdnih, suhih tal. Trije vodniki s svo¬ jimi baklami pa niso dosti, da bi razkrili vso krasoto te jame, temveč je za to treba večje razsvetljave. 27. novembra pričakujejo Nj. c. kr. Visokost nadvoj¬ vodo Rainerja, podkralja lombardsko beneškega kra¬ ljestva, ko bo jama popolnoma razsvetljena. To bo pač prireditev, za oko edinstvena svoje vrste. Jam ima Kranjska toliko na prebitek, kakor morda nobena druga dežela na svetu, zlasti take velikosti. Dve uri od Postojne je menda Magdalenska jama, ki z lepoto še prekaša Postojnsko. Če stopiš vanjo z go¬ rečo baklo, se ti zdi, da si prišel v začarano dvorano vil. V jami pri Podpeči ne najdeš kapnika, ker je kamen v njej sama opoka, 02 ki ima popolnoma rjavo barvo. Tik Podpeči so v jami pri Kumpoljah lepi kapniki. Pri Purgi 03 blizu gradu grofa Cobenzla je zelo velika. 62 Stinkstein, Stinkschiefer = smrdljivec, svinjski ka¬ men, opoka. 63 V izvirniku Burg, toda tega imena ne pozna niti Val¬ vasor niti poznejši imeniki, je pa najbrž vasica Purga blizu Sv. Trojice nad Cerknico. Poznajo se še razvaline utrdbe ali gradu — Burga. Cobenzlov grad je bil v Planini. (Konec.) SPOMIN NA »SLOVENSKO KOLONIJO" NA AVSTR. DUNAJU Dr. Fr. Gosti »Cesarski Dunaj«, proslavljen v slovenskih narod¬ nih pesmih in pripovedkah, je bil vedno velikega po¬ mena za naš narod, ki je stoletja živel v mejah mo¬ narhije, katere prestolno mesto je bil. Tam se je ve¬ drilo, še večkrat pa oblačilo vreme narodnemu živ¬ ljenju. V ustavni dobi so se tam v državnem zboru udeleževali tudi poslanci slovenskega naroda politič¬ nega življenja ter borili za pravice preziranega in za¬ tiranega naroda. Med poslanci so bili mnogi vsestran¬ sko izobraženi možje, mnogi dobri govorniki, a tudi marsikateri povsem brezpomembni možje ter celo marsikateri tujerodni plemenitaši, od katerih si naši voditelji vsled njihove veljave in njihovega vpliva niso obetali ugodnih uspehov. Na Dunaju so si na visokih šolah pridobivali mnogi Slovenci znanje in usposobljenje za razne stroke udej¬ stvovanja; tam so zlasti v zadnjih časih službovali nekateri slovenski državni uradniki, tam pa so tudi stalno bivali nekateri slovenski trgovci in obrtniki po¬ leg nekaterih pripadnikov drugih stanov. V zimskem času so ondi iskali in našli zaslužka tudi mnogi kroš¬ njarji in kostanj ar ji. Dunaj — kot stolica mnogojezične Avstrije — ni bil nemško mesto v strogem pomenu besede, štel je med svojimi prebivalci prav veliko število pripadnikov raznih, zlasti slovanskih narodnosti, predvsem Čehov, saj je bil znan pregovor (seveda ogromno pretiran), da je na Dunaju vsak drugi človek Čeh in vsak tretji Žid, in vsled te kozmopolitičnosti so bili pristni Du¬ najčani znani po svoji dobrodušnosti, prijazni vsaki narodnosti ter do nobene niso čutili preziranja ali nasprotstva, kaj še sovražnosti. Posamezni Slovenci so se sicer tudi prej shajali največ v kavarnah ali gostilnah, nekatere obitelji so občevale tudi med seboj -— znane so nam tudi neka¬ tere javne prireditve — prava središča pa so si osno- STROJNO PODJETJE R.WILLMANN LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. S TELEFON 20-55 Beneški jarmeniki,cirkularke, nihalne žage najnovejše kon¬ strukcije, brusilni stroji. Že¬ lezni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. / Trans- misijski deli, kakor: osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. / Elektro- tovorna in jamska dvigala, vitlji in dvigalne ter trans¬ portne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila stro¬ jev. Ponudbe brezplačno, a na željo strokovnjaški obisk. ' / vali šele sčasoma, ko se je njihovo število bolj pomno¬ žilo ter so zato občutili potrebo večje skupnosti. Naj¬ prej visokošolci v akad. društvu »Sloveniji«; pozneje drugi sloji v društvih ali klubih. Upam, da bo zanimalo, ako podam obris življenja dunajskih Slovencev v zadnjih desetletjih prošlega veka in v pričetku sedanjega stoletja, saj sc pri tem spominjam mnogih naših veljakov, katerih pretežno večino že krije hladna zemlja. Tyrševa cesta 2 (Hotel Slon) TELEFON ŠTEV. 31-4» in vse drage kamne, žlahtni nakit v platini, zlatu in srebru Najugodnejši nakup in prodaja! I. Ko sem jeseni 1881!. prišel na Dunaj, je bila »Slo¬ venija« ognjišče takrat še ujedinjenega slovenskega dijaštva, ki je gojilo lepo kolegialnost in prijateljstvo, a tudi vzajemnost z drugimi slovanskimi dijaškimi društvi. Predsedoval je Malija Murko, ki je čakal na svojo slovesno promocijo »sub auspiciis imperatoris«. »Slovenija« je takrat, v zvezi z drugimi slovanskimi akad. društvi, pripravljala veliko proslavo 70 letnice vseučiliškega profesorja, svetovnoznanega slavista dr. Fr. Miklošiča. Dr. Murko je z neumorno delavnostjo dosegel krasno proslavo svojega učitelja in ožjega ro¬ jaka. Z dr. Murkom, ki je potoval po Rusiji, jo pro- učaval ter o nji podal v »Lj. Zvonu« zanimivo obširno poročilo in pozneje poučeval ruščino na raznih dunaj¬ skih zavodih, smo ostali dijaki v ožjih prijateljskih stikih i nadalje. Postal je vseučiliški profesor v Grad¬ cu, Lipsiji (Leipzig) in Pragi, kjer živi, dočim sinova delujeta v ožji domovini. Priložnostno sem se sešel z njim v poznejših letih ali dopisoval v raznih prilikah. V odboru »Slovenije« so bili tedaj Fran Dolenec, ki je umrl kratko po dovršenih juridičnih študijah za jetiko. Uničene so bile vse mule, ki smo jih stavili na tega izredno talentiranega rojaka. — Henrik Tuma, ki je kot učitelj napravil gimnazijski maturitetni izpit in študiral pravo. Kot odvetnik v Gorici se je udele¬ ževal političnega življenja in njegovih borb, po raz¬ sulu pa je živel v Ljubljani. Bil je izboren planinec in alpinski pisatelj, življenje naju je večkrat privedlo skupaj. — Anton Mahkovec je vstopil v službo pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, Janko Babnik je postal odličen pravnik, bil dolgo prideljen ministrstvu na Dunaju in v Jugoslaviji postal predsednik višjega sodišča ljubljanskega. Z njim sem bil vedno v prija¬ teljskih stikih. — Ti uče Treo je postal odvetnik v Go¬ rici, /. Rosina pa v Celju. Torej vrsta zaslužnih slo¬ venskih rojakov! Telefon 39-22 N JT E ki ga potrebujete za: -** ” čevlje, torbice, pasove in ro- l|| T kavice dobite po zmernih cenah v trgovini usnja in čevljarskih potrebščin KAREL PEČENKO Ljubljana, Sv. Petra cesta 41 Velika zaloga ur vseh vrst, jedilni pribor v pravem in alpaka srebru, kromu, alpaka itd., razne namizne servise, tase za serviranje, kovinske umetnine in druga pri¬ merna darila za krst, poroko, birmo, god, rojstni dan itd. Od vrstnikov sem nekatere omenil v spisu »Moji sošolci« v lanskem letniku »Kronike«. Od drugih naj se spomnim zlasti dveh, s katerima me je vezalo srčno prijateljstvo. — Iz Novega mesta je prišel izredno na¬ darjeni, ljubeznivi medicinec J os. Pajnič, žal, da nam je tega vrlega mladeniča čez nekaj let ugrabila huda bolezen na ledvicah, pretrpel je nevarno operacijo in po nji legel v tuji zemlji v prezgodnji grob. — Drugi Otokar Rijbar, sin očeta Čeha in matere Slovenke iz ugledne dunajske rodbine. Postal je odvetnik in na¬ rodni voditelj Slovencev v Trstu in odločilen član v ministrstvu v Jugoslaviji. — Karel Zakrajšek (bra¬ tranec mojega sošolca) je postal zdravnik v Škofji Loki in deluje kot tak še sedaj v Mariboru. Z njim sta prišla (leto za menoj) tudi Mihael Markič (po¬ zneje profesor v Novem mestu) in Josip Kržišnik (ki ni bil z istoimenskim mojim sošolcem v nobenem so¬ rodstvu). Oba sta že kot gimnazijca priobčevala pesmi v »Lj. Zvonu«. Bil je to Krekov letnik, že v gimnaziji literarno in socialno se izobrazujoč. Jan. Kreka sem pač dobro poznal, a z njim nisem bil v nikakih ožjih stikih. V dokaj poznejših letih sva se enkrat vozila na ljubljanskem tramvaju. Po- prašal me je, koliko je ura in šaljivo pripomnil: »Vi¬ diš, še vedno se nisem tako daleč povzpel, da bi si kupil uro.« Kržišnik je iz Dunaja pridno sodeloval pri »Slov. Narodu« (prevodi romanov za feljton) in pri Hribar- Tavčarjevem »Slovanu«, študiral je 3 leta modro- slovje, potem pa šel v bogoslovnico v Maribor, umrl je kot dekan v Ilirski Bistrici. Obiskal sem ga enkrat v bogoslovnici, vozeč se z Dunaja domov na počitnice. Ko sem bil zdravnik v Lainzu, dobim od njega pismo prilično te vsebine: »Kot dijak sem zahajal h Kell- nerju na obed. Vsled dijaške mizerije smo obično »pisali« in račun priložnostno poravnavali. Ostal sem na dolgu nekaj nad 30 gld. šele sedaj morem porav¬ nati ta stari dolg (bil je tedaj že duhovnik). Stopi h Kellnerju in poizvedi in poplačaj ter mi sporoči, da Ti povrnem.« Opravil sem naročilo. Keliner v pričetku ni hotel ničesar sprejeti, češ da je revnim dijakom od srca rad pomagal in nikdar ni računal na kako povračilo, pregovoril sem ga pa vendar, a nikakor ni hotel vzeti več nego polovico naznačene vsote. — Ta epizoda, katero omenjam v označbo razmer, je obema v čast. 3 * M_, SUHE BARVE, OLJNATE BARVE, LAKE, EMAJL-LAKE, FIRNEŽE ter vse pleskarske in slikarske potrebščine kupite najugodneje pri domači tovarni Hedič-zankl TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV družba z o. z. LJUBLJANA V teku let so prihajali še mnogi drugi tovariši, ven¬ dar jih ne bom mnogo našteval. Omenim samo neka¬ tere, s katerimi sem se bolj sprijateljil. Fran Regalhj je bil izboren jurist. Umrl je 1924. kot podpredsednik dež. sodišča v Ljubljani. Anton Bulovec je bil velik šaljivec in izborno zabaval družbo. Ker je pogosto pripovedoval izrodke svoje bujne domišljije, si je pri¬ dobil ime »lažnivi Kljukec« in marsikdaj je slišal: »Tone, Ti pa tako lažeš, da slednjič sam sebi verja¬ meš.« Umrl je kot upoštevan član sodišča v Ljubljani. V »Sloveniji« je bilo živahno. Redne seje so bile vsak mesec, potem pa zabavni večeri, ki so sc odliko¬ vali po svoji originalnosti. Zelo uspela je parodija Murkove promocije, kateri se je sam najbolj smejal. Duša teh večerov je bil »Drašlerjev Fik« (pravo ime naj zamolčim), škoda, da je pozneje povsem propa¬ del. čez vrsto let me je obiskal v največji poletni vro¬ čini v haveloku. »Gosti, bodi mi dobrotnik in podari mi kake hlače!« mi reče in dvigne havelok. In kaj za¬ gledam? Dvoje hlačnic je viselo, z vrvco privezanih, na njem, manjkala je vsa zgornja plat. Taka siroma- ščina je zadela nadarjenega študenta, izgubljenca. Seveda sem mu ustregel. Nekaj let pozneje je umrl, reven in bolan, na Moravskem. V »Sloveniji« je bil »literarni odsek«, ki je družil precejšnje število članov, bila so berila, kritike in ži¬ vahni literarni razgovori. (V »Slov. Narodu« 1890. sem podal o tem dvoje pregledov.) Zelo marljiv član je bil Jos. Mantuani. Bil je 4 leta starejši od mene, a prišel 2 leti za menoj na Dunaj, ker se je prvotno učil tapetništva in šele po več letih nadaljeval svoje gimnazijske študije. Posvetil se je umetniškim in glasbeno - zgodovinskim študijam. Z raznimi podpo¬ rami mu je bilo omogočeno potovanje po Avstriji in Nemčiji, da je zasledoval delovanje našega rojaka Gallusa (Petelina), in je res odkril več njegovih doslej še neznanih ali pozabljenih skladb. Napisal je o njem obširno monografijo. Postal je uradnik dvorne knjiž¬ nice na Dunaju in kasneje ravnatelj muzeja v Ljub¬ ljani. Umrl je 18. marca 1933. Z njim sem bil v naj¬ boljšem prijateljskem razmerju, ker je bilo med na¬ šima rodbinama živahno občevanje. Z Mantuanijem sem se udeležil narodopisne razstave v Pragi 1891., kamor so dunajski Čehi, zlasti dijaštvo, priredili po¬ seben vlak. Ostala sva teden dni v Pragi ter se sezna¬ nila z vsemi znamenitostmi mesta. Razstava mi je pokazala slavno prošlost in bogato kulturo češkega naroda. Slišal sem tu »Prodano nevesto« ter Dvorakov Obiščite Rogaško Slatino Že nad 300 let zdravi naše svetovnoznano zdravilišče Rogaška Slatina s čudodelno močjosvojih mineral¬ nih voda vse bolezni želodca, čreves, je¬ ter, žolčnika, ledvic, mehurja i. dr. Razno¬ vrstna terapevtična sredstva zdravljenja. Najmoderneje ure¬ jeni številni hoteli, penzioni, odlične re¬ stavracije in diete¬ tične kuhinje. Prvo¬ vrstna godba, plesi in druge prireditve za zabavo in kratek čas. Veliko športno kopa¬ lišče. - Tenis, krasni izleti itd. V pred- in posezoni znatni po¬ pusti. Odprto tudi po¬ zimi. Dobre železni¬ ške in cestne zveze SLOVITI Z D R A V-l L N I VRELCI o TEHPEL O STYRIA o DONAT o Prospekte in vse informacije dajeta brezplačno: Zdravilišče Rogaška Slatina in Občina Rogaška Slatina O* oratorij »Stabat mater« v veličastni proizvedbi v na¬ rodnem divadlu. Pozneje sta v »književnem odseku« delovala zlasti Fr. Milčinski in Rado Murnik, oba izborna humorista. Milčinski je tudi zelo zaslužen za mladinsko oskrb. Vsi ti humoristi so se tudi v zabavnih delih sej »Slo¬ venije« udeleževali z berili in z izdajo »Krokarja«, ki je brez dvoma presegal vse slov. humoristične liste. »Slovenija« je vsako leto priredila koncert s komer- zom. Sodelovali so kot solisti razni slovenski ali slo¬ vanski umetniki, tamburaši hrvatskega akad. društva »Zvonimir« ter pevci, poleg »Slovenjanov« tudi člani slovanskega pevskega društva. Na teh koncertih je vodil petje Jan .lirik, dunajski poštni uradnik in na¬ vdušen Čeh ter velik prijatelj Slovencev, ki je bil za svoje zasluge imenovan za »častnega pevovodjo Slo¬ venije« ter obdarovan z lepo taktirko. Te prireditve so bile kljub prostovoljnim prispev¬ kom posetnikov vedno pasivne ter so stroške krili posamezni društveniki. Predlagal sem, naj se mesto komerza priredi ples, ki bo brez dvoma privabil več občinstva, zlasti dam. Kljub nasprotstvu nekaterih se je predlog sprejel. Slavnost pri »Zlatem križu« v Ma- riahelferici je bila izborno obiskana in donesla 86 gld. dobička v prid podpornemu društvu za slov. visoko- šolce in to kljub temu, da smo imeli nerazmerno več izdatkov za prireditev (Fahrbachova priljubljena godba za ples, plesni učitelj, za kotiljone, lična dam¬ ska darila itd.). Opogumnjeni po tem uspehu so drugo Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Tyrševacesla6 Nasproti nebotičniku Telefon štev. 28-35 Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec najboljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. Naročilo točno po povzetju leto priredili »Slovenjani« slavnost s plesom že v Ronacherjevi dvorani. »Slovenija« je imela skupno z »Zvonimirom« svojo čitalnico, imela je lepo knjižnico, po nasvetu muzi¬ kalno in književno izobraženega Vladimirja Foer¬ sterja, sina našega skladatelja, je prirejala znanstvene ekskurzije, tako v zvezdarno, v državno tiskarno (kjer so celo pokazali, kako se tiskajo bankovci), v muzeje in Štefanovo cerkev. Tako je dajala priliko za širšo izobrazbo svojih članov. Ko je došel na Dunaj izredno talentirani Janko Vencajz (umrl za grižo takoj po dovršenih pravoslov- nih študijah) ter uresničil idejo o dijaškem listu »Vesna«, se je pojavil razdor med dijaštvom, mnogo usodnejši pa je bil kratko nato oni, ki ga je povzročil Josip Dolenc KRZNAR Cjubljana, Sv. Petra cesta št. 19 TELEFON 22-62 Velika zaloga kožuhovine Strojenje in barvanje kož Shramba čez poletje PRVI SPECIALNI ATELJE ZA OKVIRJENJE SLIK ZALOGA SLIK JULIJ KLEIN LJUBLJANA, WOLFOVA UL. 4 Telefonsko številka 33-80 dr. Anton Mahnič in katoliški shod. Ustanovilo se je novo »katoliško« akad. društvo »Danica«. — O vsem tem ne bom razpravljal, čas je zacelil stare rane in ne kaže, da bi jih obnavljal. Starega edinstva ni bilo več, dasi so si ločenci večinoma ostali še stari prija¬ telji. II. Dijaki so na Dunaju bivali večinoma le za časa študij, odhajali so stari, prihajali novi, le malokateri so se ondi ustavili. Pač pa je štel Dunaj večje število inteligentov, ki so bili ondi v raznih službah. Tudi ti so začutili potrebo svojega središča in se organizirali v »slovenskem literarnem klubu«, ki pa je štel mnogo članov, ki niso bili literati. Načeloval je starosta du¬ najskih Slovencev, Ivan Navratil. Priobčeval je tedaj v »letopisih slovenske Matice« več let zelo zanimivo razpravo o narodnih običajih ter o njih spraševal vse dijake in kostanjarje. Sem ter tja ga je kak hudo- inušnež tudi nalagal, ne iz zlobe, temveč ker ni poznal velike vrednosti takih objav ter se ni mogel drugače odkrižati spraševalca. — Sem ter tja sc je udeležil tudi prof. Jos. Stritar. Bil je tedaj že velik posebnež, če je napovedal prihod in berilo, morala je bili sobana skrajno malo razsvetljena, nihče ni smel kaditi, vsi so morali molčati kot v grobu. Ko je končal berilo, ni smelo biti odobravanja. Obično sc je takoj nato poslovil — in tedaj je šele zavladala obča živahnost. Redna gosta sta bila tudi prof. dr. Janko Pajk in njegova soproga Pavlina Pajkova, pisateljica romanov po vzoru svojčas oboževanih nemških pisateljic Mar- litt in VVcrner. Enkrat mi je sicer zatrjevala, da je v vsaki njeni povesti resnično jedro dogodek iz nje¬ nega življenja, a verjel ji tega nisem, kakor bi ji najbrž ne bil tudi noben drugi. »Nova struja«, zlasti njen glavni glasnik, Fran Govekar, so bili strogi kri¬ tiki in nasprotniki. Radi so videli ti »patriarhi«, ka¬ kor so jih zvali dijaki, ako je prišlo nekaj pevcev in oživilo njih večere, drugače pa mladina ni veliko za¬ hajala mednje. Pač pa so si člani tega kluba stekli za dijaštvo veliko zaslugo, ker so ustanovili na Du¬ naju »podporno društvo za slovenske visokošolce«, ki je tudi iz domovine dobivalo doneske ter marsikomu omogočilo in olajšalo bivanje na Dunaju za časa nje¬ govih študij. Ker sem že omenjal literarne klube »Slovenije« in starejših dunajskih Slovencev, naj pripomnim še, da smo se zbirali od 1896. sotrudniki »Ljub. Zvona« v Hcrnalsu v Ederjevi gostilni pri krvavicah. Slikali smo sc v spomin in je čez leta objavil sliko »Dom in svet« ter (v slabši reprodukciji) tudi »Jutro« 1. maja 1926. — Bili smo to: Iv. Cankar, I. Eller (sedaj vse- učiliški profesor v Ljubljani), Fr. Gosti, Fr. Govekar, Fcrd. Jančar (ki je umrl po dovršenih študijah), An¬ ton Majaron (tudi prav mlad umrl), škrjanec (umrl kot jurist), Fr. Vidic (poznejši translator in urednik drž. zakonika na Dunaju, živi v Kamniku kot umi- rovljeni dvorni svetnik Jugoslavije) in Oton Župan¬ čič. — »Jutro« je takrat priobčilo tudi pregled po¬ znejšega delovanja posameznih članov (menda iz pe¬ resa Fr. Govekarja). Na Dunaju nas je obiskal Andrej Gaberšček iz Gorice, ki je potem v 1. zvezku svoje cV* »Slov. salonske knjižnice« prinesel objavo Govekar- jevih novelic »O te ženske«. Živahno pa je bilo dopi¬ sovanje z urednikom »Lj. Zvona« prof. Bezkom. V tej družbi smo se razgovarjali tudi mnogo o slo¬ venski dramatiki in delali načrte o slovenskih delih. Jaz sem menil, da Jurčič-Kersnikovi »Rokovnjači« kar kričijo po odru in zasnoval scenerijo; tovariš Go¬ vekar se je lotil izdelave kot narodne igre s petjem. Njegova ideja, da uvede »Mlade vojake«, mi ni uga¬ jala, vendar se je izkazala kot zelo efektna in Par¬ mova koračnica na Stritarjeve verze je postala zelo priljubljena narodna popevka. »Rokovnjači« so več let navduševali občinstvo ter polnili slovensko gleda¬ lišče. Govekar nam je z njimi podal prvo izvirno na¬ rodno igro, katere niso prekosili nobeni novejši slični proizvodi. III. Dijaki, starejši inteligenti, začasno tudi »Zvonovci« so tako imeli redne sestanke, a velika množica sred¬ njih in nižjih stanov je bila še brez svojega središča. To jim je ustvaril Jak. Pukl z ustanovitvijo društva »Zvezda«. Takoj drugi večer, ko sem prišel na Dunaj, sem sc podal k večerji v »Mihaelsko klet« v neki stranski ulici od Grabna, v malo, neznatno gostilno (pozneje je bila tam cvetličarna), ker so baje tja zahajali ne¬ kateri Slovenci. Tu sem se sešel in osebno seznanil z Jakobom Puklom, o katerem sem že prej čul in čital. Bil je že izven študij in zaposlen pri nekem od¬ vetniku ter sodeloval pri »Vaterlandu«, tedaj po Slo¬ venskem zelo razširjenem konservativnem dnevniku. Letos slovi sedemdesetletnico obstoja širom naokrog znana ljubljanska manufakturno veletrgovina r.Miklauc M »PRI ŠKOFU« Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 Hedarska ulica Tvrdka posebno slovi po solidni in dobri postrežbi in ima zato velik krog stalnih odjemalcev. Ima veliko izbiro vseh vrst moških kamgarnov in suknov ter volnenega, svi¬ lenega in perilnega blaga za damske obleke V proslavo sedemdesetletnice se je tvrdka letos po¬ sebno bogato založila in nudi poleg kvalitetnega blaga velike ugodnosti v cenoh. Priporočamo odjemal¬ cem iz vseh slojev, da se v izdatni meri poslužijo teh ugodnih nakupov ki je bil Slovencem prijazen, čez par let se je oženil s premožno vdovo ter sc naselil v Enzersdorfu. Po smrti prve žene sc je poročil z vdovo LIoydovega ka¬ pitana. Obiskovali so ga večkrat znanci iz domovine, pogosto tudi dunajski Slovenci, saj je bil vedno z njimi v prijateljskih stikih. »Zvezda« je imela namen, gojiti znanje in prijatelj¬ stvo med dunajskimi Slovenci brez razlike stanu, pri¬ rejati sestanke, kjer so se vršila razna predavanja in petje ter neprisiljena prosta zabava, v poletju tudi izleti v okolico. Društvu je predsedoval Pukl, mene so volili za pod¬ predsednika. To je še bolj utrdilo prijateljsko vez med nama. V društvu »Zvezda« sem trikrat predaval: o posetu čeških toplic-zdravilišč, o »Grkih in blaznikih« ter o »dejanjih v nezavesti in omračenju«. Zadnji dve pre- Izbira ni težavna, če se odločite za dober aparat znamke • K.ortinQ ki si je pridobil sloves in dvakratno priznanje (Grand Prix) na mednarodni razstavi v Parizu leta 1937. Dospela je nova pošiljka vseh tip aparatov KORTING, pa vas vljudno vabimo, da jih brezobvezno ogledate Najboljša Kolesa iz svetovnoznanih tvornic in vse nadomestne dele za kolesa ima vedno v zalogi glavno zastopstvo »VIKTORIJA* KOLES A. BIRKE, LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 9 , 9 * TMeltuCfi. PiuMiam j futdišce št. 10 v|lPi!dl0, TELEFON ST. 2 7 4 0 MAJIN JOSIP LJUBLJANA IVOEFOVa VC. 12 pleskar, ličar, tl ekorailvnl telefon s ob o slikar In 3068 črkoslikar 1198.5 m 2 . Nezazidanega prostora je 3771 m 2 , ki od¬ pade na vrtove. Vsako stanovanje bo imelo svoj zele- njadni vrt. Poslopja so podkletena. V kleteh stanovanjskih hiš sta dve pralnici, dve veliki sušilnici za perilo, štiri pršne kopeli in drvarnice. Vsaka hiša ima štiri stop¬ nišča, od koder je dohod na balkone. Vsaka hiša ima 24 stanovanj, ki obsegajo predsobo, stranišče, spalnico in obširno kuhinjo, v kateri pre¬ bije delavska družina večino dnevnega časa, služi ji za jedilnico in za dnevno sobo. Arhitekt je zato na¬ pravil kuhinjo kar najbolj udobno. Kuhinje so 6.5 m X 4,5 m velike, imajo v zidni niši vzidan umi¬ valnik in nad njim omaro. Praktična in ekonomska je rešitev kurjave v spalnici, ki jo segreva ogenj iz štedilnika. V spalnici je del stene ob kuhinji obložen z lončenimi ploščicami, ki jih grejejo vroči plini iz štedilnika. Poleti, ko je segrevanje nepotrebno, se kurjava izključi. Stanovanja so torej smiselno grajena in upoštevajo potrebe pa tudi premoženjske razmere delavskih dru¬ žin. Vseh 48 stanovanj je bilo že s 1. decembrom od¬ danih za res nizko ceno 250 din. Otroško zavetišče, ki stoji sredi med obema hišama, je enonadstropno in lahko sprejme 64 otrok. V pri- SPECIALNA TRGOVINA za zavese in lapelnisko pohištvo RUDOLF SEVER LJUBLJANA MARIJIN TRG 2 %■ se priporoča cenjenim odjemalcem 53 * PODJETJE CEMENTNIH IZDELKOV JOS. CIHLAR LJUBLJANA. TTRŠEVA CESTA (5i> Izdeluje: steklobetonske nadsve- tlobe sistema „Luxfer“, beton¬ ska okna za moderne stavbe, kot cerkve, tovarne i. dr., stopnice, terrazzotlak, stebre,umetni kamen in vsa v to stroko spadajoča dela Ima veliko zalogo: betonskih cevi, betonskih krivin, kame- ninaste cevi z vsemi fasonskimi komadi, drobljeni marmor vseh dimenzij, brusilne kamne i. dr. Cene in delo solidno Zahtevajte prospekte »Te CENTRALNE KURJAVE, VODOVODE, SANITARNE OPREME, PLINOVODE IN SPLOŠNO KLEPARSTVO IZVRŠUJE ZNANO PODJETJE Lovro Pičman LJUBLJANA ILIRSKA ULICA 15 TELEFON 29-11 tličju je otroški vrtec za otroke v starosti od 3 do 6 let, kjer je prostora za 40 otrok. Tu je najprej velik prostor, v katerem so stene v spodnjem delu obložene s črnim lesom, po katerem bodo otroci lahko svobodno risali in pisali, ter se vdajali željam svoje otroške fan¬ tazije. Poleg tega so v pritličju še umivalnica za otro¬ ke, kopalnice, kuhinja, garderoba in pisarna. V nadstropju sta dva večja prostora, eden za do¬ jenčke, drugi za one, ki že poskušajo prve, negotove korake v svet. Razen tega bo tu še kuhinja, umival¬ nica in soba za nadzorstvo. Zavetišče bo odprto s spomladjo. Pred zavetiščem na jugu sončen vrt z gugalnicami, vrtiljaki, peščenimi jamami, kjer se bo ves ta drobiž lahko gibal v svežem zraku. Na fasadah je slikar Pengov izdelal dva lepa okrogla sgrafita. Na enem je upodobil družino, na drugem pa prizor iz otroškega življenja. Stroški za zavetišče znašajo 380.000 din, za vso ko¬ lonijo skupaj pa 3,500.000 din. Na vsako stanovanje odpade nekaj pod 73.000 din. Stavbna dela je opravilo podjetje Vili Battelino. Z novo kolonijo je mestna občina storila veliko delo za ureditev stanovanjskih razmer v Ljubljani. ■¥■ * ¥ MESTNI TESARSKI MOJSTER ( 1 ALOJZIJ MAJERIČ LJUBLJANA ŠMART1NSKA CESTA 21 IZVRŠUJE VSA TESARSKA DELA PO LASTNIH IN DANIH NAČRTIH KALMUS & OGORELEC tovarna glinastih peči in štedilnikov LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA ŠT. 14 Peči, štedilniki, cevi iz kamenine za stranišča in kanalizacije, šamotne plošče za tlak, osteklenele ploščice za obložitev sten, ognjeno trdo in šamotno opeko, patentirane pekovske plošče itd. Meščanska šola na Viču Viška meščanska šola je prav za proslavo 10 letnice obstoja dobila novo šolsko poslopje, ki je bilo odprto na nedeljo, 26. novembra. šola stoji na oglu Tržaške ceste in Ceste XV. na 5200 m 2 veliki parceli. Poslopje je ob Cesti XV. 58 m dolgo, ob Tržaški pa 45 m. Ob Cesti XV. je prizidana še telovadnica in za njo javno stranišče. Poslopje je umaknjeno iz stavbne črte nazaj, tako da je pred njim obširen prostor, na katerem bo ob Cesti XV. živilski trg, ob Tržaški cesti pa vrt. Projektant ing. arh. Glanc je dal poslopju naslednjo dispozicijo prostorov: Vhod je iz Tržaške ceste po širokem, položnem stop¬ nišču, ki vodi v vestibul visokega pritličja. Tu so pro- 55 * WLt I dobavlja svojii številnim naioi nikom lepe sobn opreme — kako tudi vsa stavbn PRODUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV LJUBLJANA -VIČ T • I e f o n 24-10 Ing. BOLESLAV LIKAR LJUBLJANA Slomškova ulica 27 * Centralne kurjave Instalacija vodovodov Zavaruje vse! Življenje požar vlom steklo jamstvo nexgode avto-rlzlke transport točo SLAVI JA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA Glavno ravnateljstvo V LJUBLJANI V NOVEM POSLOPJU GAJEVA ULICA ŠT. 2 Tefonske številke 21-75, 21-75, 21-77 stori namenjeni za obisk staršev: konferenčna soba, govorilnica, soba za zdravnike, ravnateljeva pisarna in knjižnica. Na isti strani je dvosobno hišnikovo stanovanje. Na drugi strani, ločeno od uradnih pro¬ storov, je 3 sobno ravnateljevo stanovanje s pritikli¬ nami in s posebnim vhodom. V pritličju je gospodinjska šola s kuhinjo, jedilnico, pomivalnico, shrambami in kletmi. Poleg nje je še velika delavnica za pouk v ročnih delih, centralna kur¬ java in drvarnice. Poslopje radi visoke talne vlage ni podkleteno. Prostor v glavnem poslopju je izrabljen zelo smo¬ trno. V vsakem nadstropju je 10 m dolga in 8 m široka avla, iz nje vodijo hodniki v učilnice. Na hod¬ nikih so garderobe za odlaganje plaščev, dežnikov in čevljev, kajti v učilnice bo dostop le v copatah. Učnih sob je 9 za posamezne razrede, ki so 9 m dolge in 6,25 m široke. V njih so mize in stolčki iz bukovine, dvojna tabla in tekoča voda ter seveda ventilacijske naprave. Prostora je za 40 učencev. Dvorana za fiziko je 12 m dolga in 6 m široka, s stopničastimi sedeži in moderno mizo za poizkuse. Prav tolika je risalnica. Razen teh prostorov so še po¬ sebni kabineti za fiziko, kemijo, zgodovino, zemljepis in prirodopis. Telovadnica, ki je poslopju posebej prizidana, je 24 m dolga in 12 m široka, ima lep, 7,60 X 5 m velik oder in je največja dvorana na Viču. Opremljena je z modernim telovadnim orodjem. Služila pa bo tudi kot gledališka dvorana in dvorana za kino predstave. Prostora ima za 200 sedežev. Vse poslopje je urejeno po najmodernejših načelih, enotno ogrevano s centralno kurjavo in tudi zračenje vseh prostorov je centralno. WOSTNER EDVARD m IVAN ml. SPLOSNO KLEPARSTVO KRITJE LESOCEMENTNIH STREH - NAPELJAVA STRELOVODOV-AVTO- GENO VARJENJE NAPELJAVA VODOVODOV IN SANITARNIH NAPRAV LJUBLJANA-MOSTE Zaloška cesta št. 21 57 * NAHTIGAL IN SIN JLJUBILJTANA TYRŠEVA CESTA 41 PoStnl čekovni račun št. 17.199 TELEFON 38-86 Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) Podružnica: Beograd, Uzun Mirkova 10 inštalacija vodovoda, plinovoda, centralne kurjave — Ključavničarstvo — Kleparstvo Obreslovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstni^ vrednostni^ papirjev, deviz in valut, borzna naročila predujmi in krediti vsake vrste , eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depozits itd. Telefon: 37-81, 37-82, 37-83,37-84 Brzo)avni naslov: Kredil Ljubljana Vsa stavba, z ureditvijo vrtov in igrišč, ki merijo 2400 m 8 , z vsemi instalacijskimi deli, bo stala 4;600.000 din. Poslopje so gradila naslednja domača podjetja in obrtniki: gradbena dela Anton Mavrič, tesarska dela Alojzij Majerič, kleparska dela Anton Fuhs in Franc Košenina, umetnokamnoseška dela Ivan Sedej, pečar- ska dela Kalmus & Ogorelec, slikarska dela Josip Marn, pleskarska Stane Mrak in Fr. Rebernik, elek¬ trično instalacijo mestna elektrarna, steklarska dela Ivan Jeran, mizarska dela Iva Umek in Prva zadruga ljubljanskih mizarjev, centralno kurjavo Teodor Kora, vodovodno instalacijo A. Košenina, parketarska dela A. Bokal, linolej J. Černe iz št. Vida, zavese R. Sever, ključavničarska dela Ivan Zorko, opremo Remec & Co. v Duplici pri Kamniku in telovadno orodje J. Ora- žem iz Ribnice, vsi drugi so pa iz Ljubljane, da je tudi to mestno poslopje delo samih slovenskih podjetnikov in obrtnikov. Gradbeno nadzorstvo je imel mestni ar¬ hitekt Ivo Spinčič. * * * _ MoroS» e ,.sTov^ Oglašujte v »Slovencu«! Zakaj? Ker je največji in najbolj raz¬ širjen sloven. dnevnik ier imajo zalo Naš najcenejši popoldnevnik »SLOVENSKI DOM« (na mesec slane le 12 din) je dober informativni dnevnik, ki ga priporoča¬ mo vsakomur, zlasli vsem lisfim, ki ne zmorejo naročnine za »Slovenca« Časopise naročale lahko pri vseh naših podružnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Pluju, Kranju, Novem meslu in na Jesenicah in pa pri glavni upravi v Ljubljani, JUGOSLOVANSKA TISKARNA TELEFON 31-77 LIČAR IN SOBOSLIKAR. LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 22 izvršuje vsa v lo široko spadajoča dela, solidno in po konkurenčnih .cenah Inženirji in stavbeniki »JASNIT« diazo-amoniak papir KOPIRNICA UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA Frančiškanska ulica 6 39 * v najmodernejših vzorcih • Postavitev vsakovrstnih štedilnikov in kaminov • Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic itd. z belimi in barvanimi inozemskimi email-ploščicami • Samotne in kmečke peči • Vsa v stroko spadajoča popravila izvršujem točno • Cene solidne I • Garancija za material in delo I TELEFON 33-57 Ljubljana i, Viška ulica 3 (Rožna dolina) Nad 100,000.000 din jamstvenih sredstev. Največje ljudsko zava¬ rovanje v Jugoslaviji KARITAS-zavarovanje za posmrtnino, za doto in za starostno preskrbo H A ] VEČ JI SLOVENSKI j « »no nojlopMh novjlih poslopij v ljubi ja »I Vsi zavarovanci prejemajo mesečnik »NASA MOČ«, ki iz¬ haja v 115.000 izvodih. Podružnice v Zagrebu, Splitu, Beogra¬ du, Mariboru in Celju ZAVAROVALNI ZAVOD JE POŽAR ŽIVLJENJE VLOM STEKLO VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI _ ZVONOVI JAMSTVO AVTOMOBILI KOLESA NEZGODE 60 * LJUBLJANA Tyrševa cesta 2 (Hotel Slon) TELEFON ŠTEV. 31-49 in vse drage kamne, žlahtni nakit v platini, zlatu in srebru Najugodnejši nakup in prodaja! Velika zaloga ur vseh vrst, jedilni pribor v pravem in alpaka srebru, kromu, alpaka itd, razne namizne servise, tase za serviranje, kovinske umetnine in druga pri¬ merna darila za krst, poroko, birmo, god, rojstni dan itd. I- TRPEŽNOST, PRAKTIČNOST IN UDOBNOST SO GLAVNE PREDNOSTI ŠLARAFIA JEKLENIH VLOŽKOV OPREMITE SI Z NJIMI TUDI VI SVOJE POSTELJE, FOTELE, COUCHE IN OTOMANE * POSTREŽE VAM M Ja. J | * TELEFON INTERURBAN 29-33 £. m. lem - smva LJUBLJANA — SLOMŠKOVA ULICA ŠTEV. 4 Kleparstvo, pokrivanje strel) z lepenko in lesnim cemen- poštno čekovni lom, naprave strelovodov. Oblastveno dovoljeno podjetje račun štev. io.77i za izvrševanje vodovodni0 del in sanitarnif) naprav 61 * Fran Ravnikar LJUBLJANA LINHARTOVA ULICA 25 Račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani štev. 24-15 TELEFON ŠTEV, 11.428 Specialni oddelek za tovarniško izdelavo modernih lesenih hiš Moderni predalčni nosilci za velike razpetine po lastnem patentu »Rafl« Lekarna »Pri angelu« Najmoderneje ure¬ jena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in inozemskih speciali¬ tet. / Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. / Izdeluje malinovec najboljše kakovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. LJUBLJANA Tyrševa cesta 6 Nasproti nebotičniku Telefon štev. 28-35 Nar o,čila točno po povzetju STROJNO PODJETJE R.WILLMANN LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 20-55 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše kon¬ strukcije, brusilni stroji. Že¬ lezni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. / Trans- misijski deli, kakor: osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. / Elektro- tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter trans¬ portne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila stro¬ jev. Ponudbe brezplačno, a na željo strokovnjaški obisk. MESTNA PODJETJA MARIBOR \Jst ELEKTRIČNE IN PLINSKE NAPELJAVE za Cj&spodinjstm, ofat in industrijo VAM DOBAVI: M. P. - PRODAJALNA, Glavni lrg 14 Telefon 25-23 INSTALIRA IN POPRAVI PA: M. P. - ELEKTRIČNO PODJETJE, Frančiškanska 8 23-23 odnosno M.P. - PLINARNA, Plinarniška 8 Te |ef °n Strokovni nasveti In proračuni neobvezni In brezplačni M_ , LAKE, EMAJL-LAKE, FIRNE2E slikarske potrebščine pri domači tovarni SUHE BARVE, OLJNATE BARVE ter vse pleskarske in kupite najugodneje EDIC-ZANKL , TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV družbo z o. z. LJUBLJANA D«°«0 # 0«°«C V TEKSTILNA INDUSTRIJA MARKO , ROSNER . MARIBOR #° Splošna toizacvtvb Umek 7uan ELEKTRIČNO STROJ. OBRAT JHuMiana - (ftUvce CESTA XI./12 ¥ TELEFON 34-58 Kleparska dela, vodovodne in plinske instalacije so slvar zaupanja obrnile se na podjelje JOŽE MIHELIČ splošno kleparstvo, vodovodne, toplovodne in plinske Instalacije LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA ŠT. 41 TELEFON 49-69 Izvršuje projekte 63 * MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA « NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNO VARNI ZAVOD Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA 64 *