the oldest and most popular slovenian newspaper in unted states of america.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških.
ŠTEV. (NO.) 166
CHICAGO, ILL., SREDA, 27. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 27, 1930
letnik xxxix.
OSEMDESET JUGOSLOVANOV BO POSTAVLJENIH 1. SEPTEMBRA PRED POSEBNO FAŠISTIČNO SODI-ŠČE. — OBDOLŽENI SO ZAROTE, UMOROV, POŽIGOV IN VOHUNSTVA.
Trst, Italija. — Križev pot, Po katerem mora hoditi jugoslovanski živelj v zasedenem ozemlju, še davno ni končan, Ni do prihodnje postaje bodo Pnspeli naši mučeniki prihodki ponedeljek, 1. septembra, ■^ga dne je namreč naznanje-n°> da se bo pričela obsežna fazPrava pred posebnim fašističnim sodiščem v Trstu proti .^emdesetim obtožencem, ka-erih imena kažejo, da so vsi %oslovanskega pokolenja. Obtožnica govori o najhujših z'cčinih, kakor so terorizirali6. umori, vohunstvo, požigi itd.
Od obtožencev je pet, kateri s° označeni kot vodje tajne Potniške organizacije, katera da je izvršila več napadov z orožjem na člane fašizma, na !°iaŠtvo ali na karabinerje. — opisuje se ji tudi znani °mbni napad, ki se je izvršil ^ Preteklem februarju na ura-* fašistovskega lista "Popolo 'Trieste", pri čemer je bil 't neki poročevalec, trije Ip&i pa težko ranjeni. Proti osebam se bo vodila tožba k niih odsotnosti, ker so po-e£Hili, preko meje in obsojeni 0(*°» ako se ne vrnejo tekom
dni po razglasu sodila.
Kakor je to posebno sodišče
!p0ročil0
listom v objavo, zna-stevilo zločinov, ki so se iz-!lsili v pokrajini Venezia Giu-
ha teko
MKAKE VOJNE NEVARNOSTI
NJEGA VPRAŠAJTE, KOLIKO JE URA
sku
čin,
im zadnjih štirih let, Pno 99, in seveda se pri namigava, da so vsi zlo-5} Jugoslovani, ^ak bo izid razprave proti v toŽencem, se lahko z goto-že v naprej napove. — |/°bna fašistična iznajdljivost Zllala tudi najbolj miroljub-
"etnu
%
naprtiti zločine, O- kate-
m nikoli niti sanjal, in po
bi,avic? se je bati, da bomo dole,' V naš narodni koledar po-^ Oortana še druge muče-
ugrabil 10-letno deklico
s. ^alparaiso, Ind. — Farmar-
*uela ...
ivec, 271etni C. Dellin-jjj,.-Je do zadnje zime služil
k njemu kot na obisk ter
3e
jfarmerju E. Fosterju skozi v let. Preteklo nedeljo se je k njemu kot na obisk ter tej priliki vzel farmer-^.lOletno hčerko in še par „ deklic z okolice na vož: Žer z avtom. Ko se je pa z ve-
jice riii1' ^ izpustil druEe de" ob(j 'v farrnarjevo hčer pa je
d !n odarvel z njo- Na ji jn k}ic so se zbrali farmer-
bitei - pričeli zasledovati ugra-sy0iJa' Poster je sam šel po '»»tek Vt0 -in pri te.i PrilikJ našel bell; V n^em> v katerem mu je ger Javil, da se je s tem
Odlični ameriški državnik ne vidi, da bi Evropi pretila vojna nevarnost. — Splošno ljudsko mnenje je odločno proti vojni.
—O-
Chicago, 111. — Fr. B. Kellogg, oče takozvanega Kellog-govega pakta za večni svetovni mir, katerega je podpisala pretežna večina vseh civiliziranih držav, se je udeležil tukajšnje konvencije ameriških pravnikov. Mož, ki je zdaj star 74 let, je bil pred kratkim imenovan v svetovno razsodišče. Imel je daljši razgovor s časnikarji in nj,egovo mnenje o svetovnem položaju je pač vredno upoštevanja.
Kakor se je izrazil, v Evropi ne obstoja taka nevarnost za vojno, kakor bi se dozdevalo, ako se površno pregleda položaj. Mednarodno gibanje za mir je namreč v močnejšem razmahu, kakor je bilo kdaj. Res je, da obstojajo med posameznimi državami sovraštva, nezaupanje in strah druge pred drugo, vendar pa se lahko zanesemo, da ne bodo ta dejstva zmešala vladam glav, da bi podvzele najskrajnejše. Ni pričakovati, da bi se kdaj povrnilo podobno leto, kakor je bilo'1914, kajti v vsej Evropi so stalno mogočne sile na delu za mir. Vsaka država, ki goji agresivne namene, bo gotovo temeljito prej vzeta v poštev posledice, ki bi izvirale iz oboroženega napada. Niti na Balkanu, ki se splošno imenuje kotel Evrope, se ni bati nikake nevarnosti.
Pred leti so odločevale o vojni ali miru visoke glave, danes odločuje ljudstvo, in ni je močnejše sile na svetu, kakor je ljudsko mnenje. Ljudsko mnenje pa je z vojno popolnoma obravnalo.
-o——
Z AVTOMOBILOM V PRODAJALNO
Chicago, 111. — Prodajalec z obleko,- Wm. Schenk, 1903 Larrabie St., je začuden pogledal, kakega odjemalca je dobil, ko se je kar celi avtomobil pripeljal skozi okno v njegovo trgovino. Izkazalo pa se je. da voznik, 171etni Paul Hal-mos, ni sploh nameraval ničesar kupiti, ampak, da je le izgubil kontrolo nad avtomobilom, prejadral nato cestni hodnik in se junaško pognal skozi Qkno.
i	-o-
Ch. P. Buettner, ki ga vidimo zgoraj na sli^ci, je važna osebnost pri upravi Zed. držav. Njegova naloga je namreč paziti, da ure v zakladniškem departmentu vedno pravilno kažejo. V delu ima na sliki ravno uro, ki je brez vsake hibe "ronala" neprestano od leta 1832.
da
in da jo bo
C^0111 povrnil k njemu
ubil, de "
h. Zadevo naznani šeri-
**anii -	kijuV temu. na-
110 30 konČ
v Wiscohsmu.

Te

AMER.
slovenca!
i lon chaney bolan
Los Angeles,, Cal. — Znameniti filmski igralec, Lon Chaney, takozvani "mož s tisoč obrazi", je resno zbolel in go 'morale biti izvršene nad njim že dve transfuziji krvi. Zdravniki pa poročajo, da se Stanje obrača na bolje.
BAND1T1 0R0 P Ali MESTO
Banditi, preoblečeni v vojake,
strahovali mesto.
Praga, Čehoslovaška. — V
moravsko mesto Durakovce je preteklo soboto prikorakalo 7 banditoV, vsi oblečeni v ukradene vojaške obleke in pred njimi je stopal "narednik". — Odločno so korakali po glavni cesti in jo zavili naravnost pred mestno hišo. Pozvali so župana in mu naznanili, da so bili poslani semkaj, da poiščejo nekega dezerterja. Zagrozili so, ako tekom ene ure dezerterja ne najdejo, bo moralo mesto plačati kazni 5000 čeških kron.
Nato so pridno pričeli "iskati dezerterja". Hodili so po hišah, strašili prebivalstvo in zahtevali denarne kazni od njega. Skupno so na ta način nabrali 20,000 kron, dokler ni župan opazil, s kakimi "vojaki" ima opravka. Poklical je orož-ništvo-, ki je dva bandita ujelo. Ostalih sedem je pa pred begom iz maščevanja še zažgalo županovo hišo.
-o--
OGROMEN PARNIK V NAČRTU
t Vichy, Francija. — Francoska vlada je izvršila potrebna pogajanja s parobrodno družbo Francoska linija za zgraditev ogromnega parnika, ki bo stal 30 milijonov dolarjev, od katerega bo plačala vlada dve tretjini. Kolosalni parnik, ki bo imel biti zgrajen v štirih letih, bo mogel voziti okrog 5000 potnikov. Dolg bo 1000 čevljev. V slučaju vojne se bo lahko izpremenil v vojno kri-žarko.
S KONVENCIJE K, S. K, J.
Konvencija nadaljuje s pre-urejevanjem pravil. — Sprejet je predlog, da se pri 20-letnem zavarovanju uvede posojila na zavarovalninskc police.
Waukegan, 111. — V pond'e-ljek se je konvencija še celi dan bavila s preurejevanjem pravil. Čitajo se točka za točko in o istih se sproti debatira, nekatera ostanejo v veljavi, kakor so bila dosedaj, dočim se nekatera spremeni, kakor bolj kaže praktičnost pri poslovanju.
Eden izmed najnaprednejših korakov, ki ga je storila zbornica na tej konvenciji, bo vsekakor predlog, ki je bil sprejet od zbornice v ponde-ljek popoldne, in to je, da se uvede posojila na zavaroval-ninske police 201etnega zavarovanja. Svote, kakor tudi obresti od posojil, ki se bodo zahtevale, bo določil gl. odbor v dogovoru z aktuarjem, ter vse poslovanje v tem oziru, kakor bo to bolj kazalo v praksi. Gotovo je, da je s tem storjen velik korak naprej. Zlasti mladina, ko dozori za samostojno življenje, ali ako kdo rabi nujno posojila, bodisi v enem ali drugem oziru, in si bo istega lahko izposodil pod določenimi poboji na svojo zava-rovalninsko polico pri jednoti, si bo to zapomnil in bo tako ostal moralno navezan na svojo slovensko jednoto za vse svoje žive dni. Do posojila na svoje zavarovalninske police bodo imeli pravico samo člani, ki bodo imeli 201etno zavarovalnino.	v
KRIŽEMSVETA
—	Washington, D. C.— Kakor se da sklepati iz izkazov prejšnjega leta, se bo tekom leta 1930 poslužilo najmanj 200,000 potnikov aeroplanske redne potniške službe. V letu 1929 se je vozilo v Zed. državah okrog 150,000 potnikov. Vseh licenciranih aeroplanov je 6786.
—	Kalgoorlie, Avstralija.— Avstralski ministerski predsednik, J. H. Scullin, je nevarno zbolel, ko se je nahajal na svoji poti v London, da se udeleži konference, ki se bo vršila px-ihodnji mesec.
—	Jeruzalem, Palestina. — V soboto so Arabci proglasili po celi Palestini splošno stavko kot protest proti angleški oblasti. Stavka pa ni bila u-spešna in se je po večini niso udeleževali, razen v Jeruzalemu.
—	Riga, Latvija. — Latvij-ska zveza industrijalcev in trgovska zbornica ste vložili pri v.ladi protest, ker se je dovolilo dvem rusko-latvijskim družbam, da smejo prodajati sovjetske poljedelske stroje v Latviji.
—	Quincy, 111. — Pri zadnji suši so vse reke v osrednjem zapadu izgubile mnogo vode. Tako je reka Mississippi nižja, kakor je bila kdaj tekom zadnjih 50 let.
—	Brusel, Belgija. — Preteklo nedeljo je 50,000 Flam-cev praznovalo spominski dan v čast svojim padlim rojakom v vojni. Pri tej priliki je neki belgijski letalec metal letake, v katerih so bili Flamci označeni kot strahopetci. Prišlo je do pretepov, v katerih je bilo 50 oseb ranjenih.
—	Cleveland, O.—Na doma-zabavo, ki jo je priredil
Iz Jugoslavije«
STRAŠEN KONEC FANTOVSKEGA PREPIRA. — VELIKO NEURJE NA HRVATSKEM. — ZASTRUPLJENJE Z GOBAMI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE NO-VICE.
Napad z vilami v Spodnjih Pir-ničah.
Ljubljana, 6. avg.— V splošno bolnico so davi pripeljali 17etnega dninarja Josipa Lav-riča iz Zg. Pirnič, ki je postal žrtev napada svojega tovariša, kovača Jerneja Zajca iz Spod. Pirnič. Imenovana sta bila poprej e dobra znanca in sta fan-tovala skupaj. Zadnje dneve pa se je njuno prijateljstvo iz neznanega vzroka ohladilo in pričela sta se naravnost sovražiti. Sovražnosti so prihajale na dan v raznih nastopih. — Snoči sta se oba fanta zopet pošteno sprla. Na vasi je' bil velik kraval, ki je trajal pozno v noč. Lavrič je šel spat in je hotel zjutraj spet na delo. Komaj pa je prišel na cesto, je skočil predenj podivjani Zaje ter ga napadel z vilami. Lavrič se je skušal umakniti, a se mu ni posrečilo. Zaje ga je z vso silo sunil z vilami v prsa. Z vzklikom: "Jezus, Marija!" je napadanec odskočil, a ga je podivjanec že drugič in še tretjič sunil v prsa, ,da se je nato zgrudil ves v krvi na tla. Nezavestnega Lavriča so s prvim dopoldanskim vlakom prepeljali v ljubljansko' bolnico. Lavrič je bil še vse dopoldne v bolnici nezavesten, a šele proti poldnevu se je zavedel ter je kratko pojasnil žalosten dogodek. Lavrič ima na več mestih predrta pljuča. Prizadete mu rane so smrtnonevarne.
co
prodajalec zemljišč, R. S. Dunham, je vdrlo pet roparjev. Gostje pa so se jim odločno postavili v bran in se pretepali z njimi, dokler ni prispela policija. Od gostov je bil ubit dijak M. Wilkinson. Ujeli so tri roparje, od katerih sta bila dva ranjena.
— Chicago, 111.—Avtomobilske nesreče so zahtevale preteklo nedeljo v chicaškem Cook okraju zopet šest Človeških življenj. S tem je narastlo število človeških žrtev od novega leta dalje na 639.
— Queensport, Nova Scotia. — Semkaj so prileteli preteklo nedeljo štirje nemški letalci pod vodstvom kapitana W. von Gronau, ki so namenjeni v New York. Za svoj polet so vzeli popolnoma novo pot, namreč iz Nemčije preko Islandije, Grinlandije in Labradorja.
Verske točke so se nekoliko spremenile na skupen predlog in nasvet vseh navzočih čč. gg. duhovnikov.
Kakor smo že poročali včeraj, je agitacija glede prihodnje konvencije zelo močna za Chicago in Milwaukee. Kakor izgleda, bo Chicaga v tem oziru najbrže zmagala.
Neurje na Hrvatskem.
Petrinja, 6. avg. — Danes popoldne med 3. in 4. uro se je izlila nad mestom in okolico vse doli do Siska strahovita ploha s točo. Toča je padala tako gosto, da je uničila skoro polovico poljskih posevkov. Ob 4. se je nebo naglo zvedri-lo in solnce je začelo tako pripekati, da se seljaki boje, da jim bo ožgalo še to, kar je o-stalo po neurju.
--o-
Kraljica zraka v Belgradu.
V nedeljo zjutraj, 3. avg., je priletela na zemunsko letališče s potniškim letalom znana angleška letalka Em. Johnson. Letalka je bila dobro razpoložena in je pripovedovala novinarjem o svojem rekordnem poletu.
-o-
Strupene gobe.
Zagreb, 7. avg. — Danes popoldne so prepeljali v bolnico urddnika Jugoslovanske banke Nikola Popoviča. Na dopoldanskem izletu je nabral neke gobe, ki mu jih je žena priredila za kosilo. Kmalu zatem so se pojavili znaki za-strupljenja. Njegovo stanje je zelo kritično.
je umrl Josip Bahovec, oče ve-letrgovca Bahovca. — V Mariboru je umrla Matilda Vrhove, soproga zvaničnika mariborske policije, stara 47 let. — V Tržiču so pokopali Ivana Majcen v starosti 91 let. — V Ljubljani je umrla Marija Rebolj.
—-o-
Nova maša.
Naš rojak g. Josip Kuk, sa-lezijanec, je imel 10. avgusta v farni cerkvi v Konjicah prvo sv. mašo. Zadnji premicijant je bil njegov bratranec, ki je imel premicijo baš ob izbruhu svetovne vojne.
-o-
Nesreča na žagi.
Posestniku Jožetu Plut na Vrtači, občina Semič, ki je že 70 let star, je cirkularka odrezala palec na roki, ko je žagal deske za popravo svinjaka. V kandijsko bolnišnico je prinesel v papir zavit prst in vprašal, če mu ga lahko nazaj pritisnejo.
—:—o-
Nesrečen padec na dvoriščp.
Nedavno je padla na domačem dvorišču 481etna sobarica Terezija Ogradijeva iz Celja in si zlomila desno nogo nad gležnjem. Tudi njo so morali oddati v bolnico.
-o-
Ribištvo brez kart.
Iz Slov. Bistrice javljajo, da se je razpaslo ribištvo brez ribiških kart. Orožniki vsak dan konfiscirajo kakšen "sak" • in ribiče naznanijo, pa jim vendar nikoli ni kazni dovolj.
-o-
Z desnico v mlatilnico.
Posestnik Fr. Kumer iz Št. Pavla pri Preboldu je zašel z desno roko na domačem dvorišču v mlatilnico, ki mu jo je strašno razmesarila in je moral poiskati pomoč v celjski bolnici. Kumerjeva poškodba je zelo resna.
-o-
Vaščani obkolili šoferja.
Blizu gostilne Kastelic v Žabji vasi je avto treščil v voz s tako silo, da ste posestnica Ivana Renuša in njena 51etna hčerka odleteli z voza. Deklica je zadobila hude poškodbe. Šofer je hotel voziti naprej, pa so mu vaščani zastavili pot in ga zadržali tako dolgo, da je prišla orožniška patrulja, ki je ugotovila, da je kriv nesreče šofer.
-o—■—
Smrtna kota.
V Nevljah pri Kamniku je umrl Anton Novak. — V Št. Jerneju je umrla Neža Zibert, urarjeva žena. — V Ljubljani
Um »e je omračil
631etnemu posestniku, J. Elgi-ču pri Sv. Jurju ob Pesnici. Morali so ga zvežati in odpeljati v mariborsko splošno u-mobolnico.
-o--1
Umrla pri igri.
V Šidroku pri Ošjeku je igrala žena grofa Aladarja Janko-viča "bridge". Zaradi nelepe igre svojega soigralca se je tako razburila, da jo je zadela kap in je umrla.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 27. avgusta 1930
i 'AMERIKANSKI SUOVENEC
j Prvi in najstarejši slovenski U	list v Ameriki.
Ki ' • Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ____________________________________$5.00
Za pol leta -------------------------------- 2.50
Za četrt leta .................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .............................$6 00
Za pol leta ...................................... 3.00
Za četrt leta —.............................. 175
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
..$5.00 .. 2.50
Subscription:
For one year .....................
For half a year .............—
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ............................-......$6.00
For half a year ......-U...................... 3.00
For three, months ............................
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	____
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______
po vsej Uniji. Nevarnost je tu, in kakor papež svari, je bližja kakor si sami mislimo. Kdor zna misliti, in ima oči odprte, bo moral pritrditi.
Ali naj stojimo križem rok, ali naj pustimo, da gre, kakor pač gre? S tem bi dosledno priznali resničnost in opravičenost boljševizma in ekonomsko opravičenost komunizma. Priznali bi tako, da se kapitalizem mora pobijati s komunizmom, in bi bil komunizem sredstvo, da se zajezi zlo kapitalizma. Zlo bi hoteli odpraviti z zlom. Da je komunizem zgrešen nauk, o tem pri količkaj razsodnih ljudeh ni dvoma, ker je pač zgrešena doktrina, vsaj na zgolj materialističnem nazira-nju, v katerem se kot marksizem ponuja. Vsi resni krogi so v tem edini, da se mora propaganda takega napačnega nauka Obraniti, da se moramo nauku ustavljati. Zato je papež govoril in hotel Amerikance opozoriti na obrambno delo.
Kako naj se obranimo komunizma? Tu je treba resnega preudarka, in bi prav nič ne bilo pomagano, ako bi samole ropotali in rohneli zoper propagando in zoper komuniste, ki jo širijo.
J. M. Trunk:
Amerikanski boljševizem
I.
Popolnoma opravičemo lahko govorimo o — amerikan-skem boljševizmu, kakor- govorimo o ruskem boljševizmu. Med njima mora biti toraj neka razlika, in obstaja, saj bi drugače morali govoriti le o boljševizmu sploh.
Malo čudna prikazen je pred nami. Neki krogi v Ameriki so postali precej nervozni radi — ruskega boljševizma. Se razume, da tega ne marajo. Dolžijo sovjete, da širijo pri nas propagando za njih ruski boljševizem in komunizem, ker so-vjeti diplomatično niso priznani, ampak smo z njimi v tesnih trgovinskih zvezah, ko tako kaže. Biznes je biznes in tega si želimo še več, ampak z biznesom pri sovjetih prihaja sem tudi propaganda, tako se trdi, in te propagande nočemo, ker nočemo ruskega komunizma. Sovjeti pa zopet trdijo svoje, namreč, da ne vodijo nobene propagande za njih ideje, in ako jih Amerikanci še nadalje obdolžujejo te propagande, pretijo s pretrganjem trgovinskih zvez, pri čemur bi za Ameriko odpadlo -kakih sto milijončkov. Saj se razumemo. Ako sovjeti ne vršijo nobene propagande, kakor zatrjujejo, in bi jih Amerikanci obdolževali čisto po nedolžnem, čemu potem pretiti z odpadom biznesa? Ako ni propagande, bodo tudi Amerikanci spoznali, da je ni, in biznes bi šel lahko naprej.
Je vse le slepomišenje. Stalin je slovesno izjavil na zadnjem kongresu, da bo oko sovjetov obrnjeno na propagando, in kakor miš ne more pustiti mišenja, tako pač niti sovjeti propagande.
To je ena stran, ki zadene bolj ruski komunizem in širjenje tega pri nas.
Imamo pa tudi amerikanski boljševizem. Treba ga je-umdti prav. Komunizem je pač komunizem kot nauk, in na sebi ne more biti razlike med komunizmom in komunizmom, toraj ne ruskega, niti amerikanskega komunizma. Razlika je bolj v tem, kako se širi, kako se dela komunizem.
-Moramo konštatirati, da ne bo. nesporazumljenja. Komunizem ali boljševizem hoče podreti kapitalizem. Tako jc slovesno izjavil tudi Stalin. Kapitalizem je zlo, o tem ni sporekanja. Ali je komunizem dober nauk? Slep bi bil vsak, ki bi to trdil. Ravno radi tega, ker smatrajo komunizem za slab, izguešen nauk, se ga Amerikanci bojijo, in se bojijo propagande in ga skušajo pobiti. Zlo se ne more odpraviti z zlom, kapitalizem ne s komunizmom. To stoji.
Malo drugače pa se pokaže slika, ako zasledujemo, kaj vodi pri nas v Ameriki v boljševizem, in kako hočejo boljševizem pobijati. Tu je point.
Papež ve, kaj govori, in kdaj naj govori. Pij XI. je sprejel v avdijenci rektorja katoliške univerze v Washingtonu, Msgr. Jamesa H. Ryana, govoril z njim o brezposelnosti v Ameriki in menil: "That is just the ripe time for the spread of bolshevism — žetev je tu za boljševizem."
Papež je gotovo zadel. Ni treba nobene Fisheve komisije niti civilne federacije, ki naj nam šele pove, da se širi propaganda po vsej deželi, da hodijo možje od delavca do delavca in ruvajo zoper vero, zdaj bolj, zdaj manj očitno, da hočejo spodkopati obstoječo obliko vlade tako v državah, kakor
KAKO SE GIBLJEJO PRI FARI SV. VIDA
Cleveland, O.
Začelo se bo, sem zavpil v nedeljo dne 3. avgusta, ko sem prišel od maše. Bil sem namreč pri sv. maši ob 8. uri in sem slišal, ko je Father Ponik-var povedal, ,da so hiše, katere se nahajajo na mestu, kjer se bo zidala cerkev, prodane. To je že nekak začetek, ker po moji misli bi se hiše ne prodale, ako bi ne mislili na zidavo cerkve. Kakor vse kaže, se bo začelo z delom še to leto, morebiti že meseca septembra. Vsak mora vedeti, da bo zidanje cerkve v eni največjih slovenskih naselbin, veliko delo. Cerkev bo gotovo tako velika, da bo odgovarjala vsem potrebam naše naselbine. Kakor imamo veliko šolo, ki se prišteva največjim v tem mestu, tako je skoraj gotovo, da bo tudi cerkev prednjačila. Dragi farani cerkve sv. Vida! Mi sedaj ne smemo reči, da je že vendar čas, da se začne in da bomo v- kratkem imeli novo crekev. O to še ni zadosti, ker nam je prav dobro znano, da fara nima dovolj nabranega derrarja, morebiti še polovico ne. Nova cerkev pa potrebuje vse, in vse je drago, vse stane denarja. Prispevki za novo cerkev so pa zelo malenkostni, to smo videli v zadnjem finančnem poročilu za 1. 1929, da je blagajna fare naraetla samo za 2,567.00. To je prav majhen napredek v tako veliki fari in za tako veliko in o-gromno delo. Res smo malomarni in malodarni vsi. Upajmo, da bo v tekočem letu kaj boljše, saj od sedaj naprej sfno prepričani, da se bo začelo z delom.
Slišalo se je celo govoriti od faranov, da ako bi' enkrat pričeli z delom, da bi takoj ta ali oni daroval po par sto dolarjev za to potrebno cerkev sv. Vida. Fara želi, da bi ti farani ostali vsi mož beseda in svoje
Dobila je prav krasna darila. Vsem se prav iz srca lepo zahvali za vse.
Gospa Štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Ora-žen, Pene Street, in je tam pustila čvrstega sinčka. Naše čestitke.
Mogoče, da je še kje kaj novic, pa sedaj ne vem zanje. — Kadar pe zopet moja košara napolni, bor, pa spet kaj poročala. Dobila sem pismo iz starega kraja, kjer pišejo,, da prav radi berejo in zasledujejo dopise iz Pueble, kakor tudi iz drugih naselbin. Iz te., i se vidi, kako v starem kraju radi čitajo novice. Priporočila bi, da kateremu je mogoče in ima katerega znanca ali sor nika v stari domovini, naj mu naroči Amer. Slovenca.
Josephine Meglen, zast.
obljubo izpolnili. Veliko faranov bi se s tem prebudilo iz spanja mračnosti in neverjetnosti. Cerkev bi se v kratkem sezidala in dolg bi se zmanjšal in fara bi napredovala, da bi ne bila samo na videz največja, ampak v resnic-i. Pisatelj tega dopisa bi želel, da bi vodstvo fare sv. Vida izvolilo poseben odbor, ki naj bi potrkal na vsa slovenska vrata, obiskal vsako slovensko družino in posameznika v tej obširni slovenski naselbini, pa naj bo reven ali bogat, da daruje po svojih močeh za novi hram sv. Vida. Lawrence Bandi.
-o-
SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE IZ PUEBLA.
Pueblo, Colo.
Zopet se je oglasila bela žena smrt pri družini Mr. in Mrs. Miklič in pokosila mlado življenje, Alberta Miklič, starega komaj 15 let. Zapušča še štiri brate in 3 sestre. Bil je član društva Marije Čistega Spočetja v mladinskem oddelku. Bolehal je že poprej dalj časa. Sedaj ga je pa pobrala smrt v 14 dneh. Umrl je v nedeljo, dne 17. avgusta, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb je bil dne 20. avgusta iz cerkve Marije Pomagaj ob veliki udeležbi ljudstva. Č. g. Anthony Roitz je daroval sv. mašo zadušnico in imel na sta-riše, brate in sestre pokojnega lep in ganljiv govor. Naj v., miru počiva v domači zemlji in naj mu sveti večna luč. Ostalim žalujočim pa naše sožalje. Stariši so tudi naročniki Amer. Slovenca.
Moja sestra Agnes Prelesnilt je odšla na oddih k svoji hčeri v Kalifornijo. Želim ji srečen povratek. — Na godovanju Mrs. Mary Kogovšek smo se prav fajn imeli. Godovanje je napravila sestra Frances Pet-kovšek kakor nekak Surprise party. Tistikrat je precej padal dež, kar je mnoge oviralo, da se niso tega party udeležili.
JUGOSLOVANSKEMU OB-
ČINSTVU V MINNESOTJ
V injenu Glavnega in Centralnega Odbora, Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minne-soti se tem potom vljudno vabi vse člane in članice, zveze, kakor tudi vse Slovence in o-stale Jugoslovane v Minnesota da se vdeleže Šestega Jugoslovanskega Sestanka, ki se b o letos vršil v mestu Gilbert, Minnesoti prihodnjo nedeljo dne 31. avgusta.
Zbiranje delegatov in vseh jugoslovanskih podpornih društev, ki so se odzvala povabilu in se bodo vdeležila parade, se prične točno ob 1:30 opopldan v Gilbert High School Auditorium. Od tam se prične velik pohod po mestu Gilbert s godbo na čelu. O podrobnosti dnevnega programa bo pa gotovo pripravljalni odbor objavil v raznih slovenskih časopisih.
Torej rojaki, vsi na čelo mesta Gilbert v nedeljo dne 31. avgusta. Pokažimo ameriški javnosti da se tudi mi zavedamo naše narodnosti, in za napredek celokupnega jugoslovanskega naroda v Minnesoti.
Kličem vsim na svidenje v mestu Gilbert prihodnjo nedeljo dne 31. avgusta.
John Movern, gl. tajnik A. J. Z. v Minnesoti.
-o-
IMENA DELEGATOV LOKALNIH KLUBOV AMER.
JUG. ZVEZE
Duluth, Minn.
A. J. Debevc, Jerry Levstik, Jos. Drobranich, Milke Lousin, Frank Dergantz, John P. Mu-hich, Anton Bouben, Ant. L. Muhich, Anton Debevc, John Mourin, Martin Erjavec, Matt Mejasich, John Fugina, Matt Miroslavich, John Fisher, John Malevich, John Garantini, Frank Mestek, John Intihar, Martin Marolt, Frank Intihar, Matt Miller, Joseph Intihar, Martin Miocich, Peter Junke, Marko Malkovich, Martin Jur-jevich, Frank Muhich, Anton Masel, John Nosan, Anton Oswald, Louis O. Merzu, Peter O-rezkovich, Val. Osolnik, Frank Peterlin, Frank Perusek, John Papaik, Louis Pucel, Tony Plesha, Dan Poznanovich, Marko Peshel, Kate Pashel, Marko Peshell, Rudolph Peshel, Mirko Rudman, Steve Ra-dakovich, Frank Rozinka, Anton Rozinka, Louis Radakovich, E. Resman, Matt Rebrovich, Joe Rukovina, John Skrinar, Jos. Sedey, Anton Sterle, John Strbel, Frank Steblay, Jack Setnikar, Jos. Sury, John Lorsa, John Shaver, Jos. Sertich, John Stipatich, M. T. Teplicky, Matt Thomas, Elis Tomasich, Math Usenik, John Usenik, John Vrhovnik, Max Volscan sek, Matt Znidarsich, Jerry Znidarsich.
Duluth, Klub No. 7. Frank Truden, Luci Truden, Louis Za-bukovec, Mrs. Mary Zabuko-vec Frank Carr, Anna Movern, Jos. Germ.
Biwabik, Klub N. 8. John Zallar, Matt Tometz, Jack Ka-rich, John Kralich, Frank Pezdirc, John Kure, John An-zelc, Luka Ribich, Valentin Be-zek, Gust Filipsich, Tony Po-lich.
John Movern, gl. tajnik A. J. Zveze.
-o-
NOVICE IZ JUŽNE AMERIKE.
Posvečenje in nova maša našega rojaka.
La Plata. — V tukajšnjem mestu je bil dne 25. julija posvečen v novomašnika slovenski rojak č. g. Ludvik Perni-šek. Posvetil ga je škof iz La Plate, Msgr. Alberti. Naslednjo nedeljo, dne 27. julija, je naš novomašnik daroval prvo sveto daritev v Fortin Marce-dosu, v provinci j i Rio Negra. J C. g. novomašniku kličemo:
MlM
Stric in nečak. — Striček,
nocoj se mi je sanjalo, da si mi posodil 20 dolarjev.
—	Posodil, da sem ti jih>
praviš? Kdaj mi jih pa vrneš?
* * *
Lahko in hitro. — Rad bi
vedel, kaj misli o meni tvoja žena.
—	To ni težko zvedeti. Kar
sedi na njen novi klobuk.
* * *
Beračeva samohvala. —• JaZ
sem tako dobrega srca, za vsakega imam odprto roko!
* * *
Nova mamica. — Vdovec je poročil že precej staro žensk0 in jo je predstavil svojim otrokom: Tu vidite sedaj vašo novo mamico! — Najmlajši jo Je zelo nezaupno gledal. —- 0c€ ga je pa vprašal: Kaj tako čudno gledaš? — Sinček: Re" kel si, da je nova mamica, Pa
tako stara izgleda!
* *
Baharija.— Prvi kmet: Pobito vreme! Še stelje in drv fle moremo pripraviti, tako dezU' je! — Drugi kmet: O, pri nas pa j"e stelje, da se kar že gn°l dela iz nje in drv, da jih kar kurimo!
^ :j: :}:
Sodba, -t- Stanin ženin sf prvič predstavi njeni družin1; Po njegovem odhodu PraNl oče:	. J
—	Stana nima slabega ok«' sa, kaj mamica?
—	Za prvič naj bo, — flicnl
mati previdno.
* * *
Moderni otroci. — Kdo P3
te je pretepel, Karlek? GotoV oče! — Karlek: O ne, nje£0' va boljša polovica!
Ni vse zlato, kar se sveti! "
Učitelj: Ni vse zlato, kar ^ sveti. Povej mi kak tak Pre Vaš nos, £0'
Bog obilno blagoslovi njegova
Imena delegatov lokalnih^dela in pota. klubov Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, ki so se dosedaj priglasili za šesto letno konvencijo, ki se bo vršila v mestu Gilbert, prihodnjo nedeljo dne 31. avgusta.
Eveleth, Ameriški Jugoslovanski klub št. 1. J. A. Ambro-zich, Geo. Kotze, John Bayuk, Matt Kožar, Louis Baudek, Joseph Kokalj, Rudolph Ba-rich, Matt Kastelic, Lorance Botz, Frank Lousin, August Bratolich, Frank Lenich, Jerry Chernogoy, Frank Levstik, Martin Champa, John T aurich, John Debelak, Anton Lesar,
Buenos Aires. — Jugoslovanski izseljeniški komisar za Južno Ameriko g. Jovo Mar-četič je premeščen v Zagreb. Na njegovo mesto je bil imenovan za novega izseljemiške-ga komisarja g. Vjekoslav Vrančič, ki je nastopil svojo službo v 1. avgustom. G. J. Marčetič je svojo službo o-pravljal od leta 1926. Bil je vsem jugoslovanskim izseljencem vedno v pomoč in je pomagal, kjer je mogel. Ako ni mogel druzega storiti, je dal marsikateremu revežu, da si je šel kupit kosilo ali večorjo.
met! — Mihec: spod učitelj.
se
ni dovolj!
den
Bubikopf
Dva moška, med njimi e plešec, se razgovarjata. PlVl' Odkar so ženske ostrižene, P res ne veš, kdo je ženska kdo je moški! — Drugi, ki-1
plešast: E, kaj! Pleše pa vy dar le še ne spravijo skup3-)
Dober računar. — Učitelj Ti si domišljuješ, Janezek, | si najboljši računar. Povej 12 jabolk imaš, 3 poješ, kol^ jih še imaš?— Janezek: I111' jih 12. — Učitelj: Vidiš, ni res! — Janezek: Pa je! imam v želodcu, 9 pa na fl1*2
df fri
— Za jugoslov. častnega k° zula v Montevideo je bil novan Juan V. Desposita sedaj je bila ta precej števl naselbina brez vsake prave ščite.


GLASOVI IZ TEME DAVNIN
(Konec.)
"Jaz saj sem o tem prepričan," je mirneje nadaljeval. Slučaj je nanesel, da gredo moja raziskavanja v isti smeri .. . Kakor veš, sem tak norec, da zame otologija ne obstoja samo v visoki umetnosti, da bolnikom lopatim maščobo iz ušes. Mene od nekdaj zanimajo neki nepojasneni pojavi sluha . . . Povej, ali ne slišiš včasih posebno predno zaspiš, glasov, ki ti čisto jasno nekaj kličejo v uho, odlomek nezmi-selnega stavka, dve ali tri besede ... Jaz to slišim. Ali ne mora biti ysemirje polno govornih tresajev?. Od iznajdbe radia vemo, da more najenostavnejši aparat ujeti zvoke, ki jih je kdo pred par minutami proizvel nekje na Novi Zelandiji . . . Zakaj ne tudi besed, ki so bile izgovorjene
pred tisoči let?"
*
"fizikalna teorija ne pozna nobenega časnega konca valov. Beseda, ki je sedaj izgovorim nasproti tebi, mora še tisoče let valoviti dalje. Sanic ujeti jo je treba znati! Nič drugega nam ne manjka kakor neizmerno občutljiv radio-aparat, ki sprejema zvoke davnine, zadnje, najrahlejše tre-saje, ki se nikoli niso mogli popolnoma umiriti.
'! ak radioaparat . . .
Cuj. Pojasniti ti moram svoje današnje obnašanje, ki se ti je moralo tod in tam zdeti do-cela noro. Ta hiša v Wattman-novi ulici mi ni bila neznana. Pred par tedni so me bili povabili na neki konzilij: židovski trgovec Rubin je v tej hiši zblaznel, prav v tem-le stanovanju!"
Leonhardt napravi brzo kretnjo. Seveda! Od tod pozna to ime.
"Da," nadaljuje doktor, 'na ta način je tvoja sestra dobila stanovanje. Malo je manjkalo in . . . To ni zdravo stanovanje za nervozne ljudi. Onstran te tenke stene dela velik in ubog iznajditelj svoje poizkuse, poizkuse, ki so skozi steno prevajali'tihe in strašne glasove! Nič čudnega, če se je tisti, ki je ležal poleg postelje, čutil bolnega. Ta gospod Rubin si je še potem enkrat domišljal, da sliši glasove . . . Spravili sc ga v zavod za živčno bolne in jaz sem ga moral preiskati zaradi ugotovitve, če je njegov ušesni ustroj y redu. Priznam, da izprva nisem ničesar slutil. Potem ^em pa vedno moral zopet misliti na tega človeka. Kakor rečeno, tudi jaz poiz-. kušam v tej smeri, doslej brez uspeha in skoraj tudi brez upa. Toda vedel sem, da bi
moglo biti, morda kak čisto enostaven aparat, ki bi beležil tudi še zadnje najrahlejše tre-saje prastarih zvočnih valov."
"Pomisli, kaj se to pravi!" je nenadoma zavpil docent. "Vsako besedo, ki je bila kdaj izrečena, bi mogli slišati; vse tajne najdavnejše preteklosti bi bile odkrite!
Saj sem morda sam norec; ta gospod Elija Rubin, ki si je domišljal, da postelja govori z njim, mi ni šel iz glave. Včeraj sem šel prvič po tej ulici, in...
Ne, to ti povem, moj sin, za poklicnega opazovalca si dovolj slep. Ko sva včeraj prišla do te hiše, sem dobro videl, kako si začudeno zijal vame, o-pazil pa nisi nič, prav nič. Ko pojdeva od tu, prosim, dobro pazi na čudno razčlenjeno visoko anteno na tej strehi, anteno, ki ima obliko in je, o tem ne dvomim, iz kovinske zlitine, ki je doslej še nihče ni poznal. Jaz sem jo včeraj na prvi po-
gled opazil. Poslej sem sploh mislil samo na to, kako bi prišel v to hišo velike skrivnosti!
Ostalo boš polagoma sam umel. Nemudoma pride k meni tvoja sestra. V svoje presenečenje zvem, kje stanuje in kaj ji je. Nato sem zagrešil majhen medicinski zločin in jo z zvijačo spravil v sanatorij dr. I-Iiitterja — gotovo ne v njeno škodo — kjer sedaj, ko bo kmalu ura deset in je injekcija učinkovala, nedvomno že izvrstno spi. Igral sem dovolj spretno, da bi si vsaj za eno noč zagotovil to spalnico in nj^no skrivnostno steno . . ."
Dr. Hock utihne in si briše potno čelo. Dolgi Leonhardt pa razburjen koraka po sobi gori in doli.
"Toda še vedno te ne razumem popolnoma," de doktorju: "kaj pa se je zgodilo dvornemu svetniku?"
Dr. Hock vzdihne. "Nič kakor majhna neizogibna nezgo-
da pri poizkusu. Posrečilo se mu je že bilo ujeti glasove iz minulosti, toda njegov aparat še ni bil tako popoln, da bi jih bil mogel poljubno ločiti in razvozljati. Kakšen peklenski Babel glasov mora biti neprestano v svetovju, ki je na srečo našim grobim čutilom prikrit! Ne nepojmljivi tohuvabo-hu akustičnih valov, ki jih daje vesoljstvo, marveč samo majhen delec sva slišala midva za kratek trenotek — in ti si se onesvestil, a moje ravnotežje se je tudi nevarno majalo. Sedaj pa si predstavljaj starega učenjaka v sosednji sobi. On ni neprizadet kakor midva, marveč stoji v največjem, naj-silnejšem in najstrašnejšem trenotku svojega življenja, vse njegove strune so do skrajnosti napete; če so ob prvih njegovih poizkusil zblazneli sosedje — v kakšnem stanj^ so se morali nahajati potem njegovi živci! Akustičifa eks-
plozija, ki sva ji bila prič®
di midva, la . . ."
je n\ero
prepo

Po daljšem molku je sklCI'
PJ ;
docent: "Jutri bom skušal
iskati anteno in razbitine aparata
morda
tu'
Toda
ii«
upam ničesar. V dno duše " ( prepričan, da stari učenj^ ,, bo ozdravel in da mu "e..a)y mogel rešiti sla^e te vcb''j. ske iznajdbe, ki jo bo k j koli nekoč gotovo odkril drug iznajditelj; kajti jjj se začele razmikati meg1 ' ^ . zakrivajo zadnje tajne ni mogoče dvomiti." , Arnold H6ll«c«e"v. evel
pr<
P'"
f
Nedotakljiva. — Žena: JJjj
se Si
aV
povedujem ti ozirati očenašem pri besedah nas vsega hudega" vedn0 me.
-o—-
-. bftf"; Podpirajte trgovce m ° ^ ke, ki oglašajo v Am. Slo
e>*
M
Sreda, 27. avgusta 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
(?2P<>0o<><>0<X>00<>0<KKKX>0^
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo. Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York A v., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo. Colo. Porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. Porotnik: Edvard Tomšič, 313 E. Topeka Ave., Trinidad, Colo. 5- Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa n.a predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-||h narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. fdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega drti-stva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine.
Slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezo i
^^^ooooooooo<k>o<>ooo<>o<k^oooo<>oo<>oooooooooo<k>ooooo<)o-IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA Z. S. Z.
Denver, Colorado.
Ker se bliža čas izleta Coloradskih društev ZSZ., ki bo pri-n3o nedeljo, vas še enkrat poživljam vse, da se gotovo vsi beležite tega prvega izleta. Na izletu se boste imeli prilož-spoznati z drugimi člani iz Colorade. Zabave bo pa tudi za stare in mlade. Ako boste želeli, boste lahko obdali vse zanimive kraje v bližini, kakor: Woodman Sanato-Za jetične, ki je eden najboljših v Ameriki, Vrt bogov garden of the Gods), Jamo vetrov, (Cave of the Winds) in še znamenitih krajev skalovitega gorovja, (Rocky Mounts). Zatorej vsi tisti, kateri še niste videli vseh teh krasot, tl(jite, sedaj se vam nudi lepa prilika. Na tem izletu bo mno-članov, ki vam bodo rade volje pokazali vse. Ker bo drugi delavski dan, "Labor Day", bomo imeli dovolj časa za si
hodi
vse
ogledati.
toi d
društvo Slovan in Western Star iz Puebla, se bosta zbirala vorani sv. Jožefa na Grovu od 8. do 9. ure dopoldne in ka-u ^U ni pot znana bo šel lahko z nami., Torej člani iz Pue-i. 'Pridite vsi na Grove ne kasneje, kakor ob 9. uri dopoldne,
^i* M	v
U 9. dopoldne bomo odhajali. Ako bi pa kdo želel iti S( Je> ali kasneje, naj se ravna po sledečem nasvetu: Peljite K Po tlakovani cesti skozi Colorado Springs proti Denverju. <<],. pJidete nekako 4 milje iz Colo. Springs, boste videli napis ^ Knik ZSZ." Tam obrnete iz tlakovane ceste in še eno miljo pol> Pa boste na izletu, ^si na prvi izlet Coloradskih društev ZSZ. Na svidenje.
Anton Kochevar, glavni predsednik.
i •^s$$00<kkkhkk)<hk>0<>0000' ^
°ur Young ZSZ.
BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A.
Q	-------------
H 1 Sunday, August 10, Sup-llj,.0 Vice-President George C^Yich in company with Ve?*e Scci'etary Jersin and
Denver, Colo.
k' J°seph Shaball of Trail '^ers
'to fl
bliTrs Lodge motored to Pue-
assist the members of HjL 0 in organizing a Juve-
fh!, r&nch
S{)t. 10 We stopped in Colorado
On our way "to

and had a short talk " Bro. Mike Kapsh in rela-
PBJPPBWI
0 the State picnic to be ty near Colo. Springs Aug. "V,^ everything is coming ?Ust fiae, s0 make prepa-V0ls to be there and let us \v 8 VeiT large turnout and
^ the people in general G Ure a £°od and live
thei,e ^tion. Be sure and be
aioh.f and bring your friends « and
»u;. - don't forget the ' We nday. Aug. 31, 1930. JO,:3o ^'1'ived in Pueblo about and after a few Jt. jQ lukes we proceeded to See Hal1 where Slovan
• ir m 3 were holdin^ but got there
Mth , he meeting was over
v	nevertheless we got
V AVeVeral of the raem
inS I the hand shaking > a !ductions we just got
ell°\vs HnVGrsation a» Jfood
they meet'
L.U0n	,	iT J. CO.
inVUCd US t0
Z01 dlnner and we donc justice to
Allner li WG knew k> was
.^to* „ me. Supreme Pres.
JVp "'"lev afi — juotite
matle a«er the long drive We wish to thank
Bj'o. Kochevar and his wife for their hospitality.
After dinner we went back to the hall and got a surprise; the' Juveniles were in session, they had organized their Branch before and this was their second meeting; the meeting was under the supervision of Bro. Brayda, who is one of the Supervisers of the Branch. I wish to state that the children have done very well in conductiftg their meeting for the time they have been organized and have a very bright future; we were told by Bro. Anton'Rupar, Secretary of Western Star Lodge No. 16 that they have the applications of 22 new Juveniles. The order of business when we arrived, was a selection of a name for the Branch. Several names were offered and a vote w^s take on same, and by a unanimous vote the name of Pueblo Boosters' Juvenile Branch No. 3 was selected. — May you live up to your name and strive and boost for the ZSZ. organization.
Supreme Supervisor Miroslavich was called on for a speech, and he gave a very interesting talk on the aims and ideas of the Juvenile Branches a"nd the reason they are being organized. Bro. Sheball of Trail Blazers Lodge gave a talk on the progress of the United Comrades Branch No. 1 of Denver and of some of the event they have had. Bro. Jersin gave a short talk on the ideas of Juvenile Branches; short talks were given by Bros. Brayda, Rupar, Anton Kochevar, Matt Kochevar, Lesar and several other brothers who were in attendance and they
all pledged their support .to the Juveniles and lend them all the aid they possibly could to make their Branch a success; the Juveniles were then called on for speeches and they would make some of the elders ashamed of themselves the way they got up and made their speeches. After the meeting Bros. Miroslavich and Shaball played games with the children and all had a good time.
Bro. Brayda invited the elders to his home where we were treated royally and many things were discussed in relation to a bigger and better ZSZ., it was a sort of a booster meeting. While we were getting out of our cars Bro. Fred Sterle of Slovan Lodge No. 3 came across the street to greet us and we learned tha,t Bro. Sterle had been sick in the hospital and is at home now convalescing and that all during his sickness he has not asked for any sick benefit; if we had more members like Bro. Sterle, we would not have to pay any special assessments in the sick benefit fund and could pay members easy yho are deserving sick benefits. It is members like Bro. Sterle who encourage us to carry on the work for the organization and make us want to work that much harder.
After spending a couple of hours at Bro. Brayda's home, Bro., Matt Kochevar ! invited us to have supper with him at the Congress Hote\, but we declined his invitation, but not to be outdone Bro. Kochevar had a banquet prepared for us at the home of Bro. John Germ and it truly was a banquet fit for a king to sit down to, every one has done justice to the meal, and we must say that Mrs. Germ is a very splendid cook. Bro. Germ entertained us with several vocal selections and he sure is some singer; Bro. Germ you missed your calling, you should have gone on the concert stage where you could have made a very prominent name for ypur-self; with your voice and ability you could have attained a high standing in the musical world.
The time slipped away so fast that before we knew it the hour was past midnight and it was time for us to start our homeward journeys, so we had to bid every one good night and good-bye after having such a good time, and we take this means of thanking Sup. Pres. ^.nton Kochevar, Sup. Trustee Matt Kochevar, Bro. Frank Brayda, Pres. of Slovan Lodge,, Bro. Luis Lesar, Pres. of Western Star Lodge, Bro. Anton Rupar, Sec. of Western Star Lodge, Bro. John Germ and wife, Bro. John Trontel and family and Bro. Louis An-zick for your kindness and hospitality and for the way you entertained us during our short stay in your city and may we have the pleasure of repaying you back some time in the near future. By this little trip we know we have welded the bond of good-fellowship closer as all our aims seem to be the same, a closer unity among the'Slovenian people.
Dedicated to Pueblo Boosters Branch No. 3: Here is wishing you luck and success,
May your efforts never be- in vain,
To your Branch give your best And on your fair name there
will be no stain, For the good work you are doing
You shall be repaid manyfold, When you get old and gray Proudly fou will say
Some of the work I've done for the W. S. A.
Joseph Shaball, Pres.
TOWN TOPICS by the Lightning Bug
The meeting that was held on Monday, August 18, was rather quiet and seemed like the day after an important holiday.
Joseph Yurko, was promoted to the office which was vacated by the deceased William Lesser, as Pres. of the Board of Trustees and the members elected Frank Grande to the board.
George Miroslavich asks all members who are interested in taking part in the coming minstrel show to kindly give their name to him and he will try to find a place for them.
Everything went along smoothly until the fire whistle at Swift & Co. started blowing then Matt Chermas went on a mad run, the only reason the members could see. for this act is that Matt owns a share in the company and he couldn't afford to lose any money.
The Trail Blazers memorial services brought many a tear into the eyes of the members as it was brought into use for the first time since the founding of this lodge. Many admit they had never seen such a spectacle before. It was indeed wonderful but we hope that we may not have to use it again for some time.
"Scotty" Trontel is saving all the stray pennies he can get as he is planning to go to Europe sometime in the near future. He even wants to get paid to do a "Tight Rope Walk". Can you imagine such a thing?
It seems every day you pick up the daily paper you read about the Drouth that is doing a great damage, it seems so bad that even the appeal was made to the government. Funny, we don't have any here, but I understand it his Pueblo pretty bad following the departure of Joseph Shaball, Geo. Miroslavich and Anthony Jersin who were in that city a few weeks ago. *
Joseph Shaball was the driver on this trip and broke all speed records and came close in breaking his neck when he run into a post. Mr. Jersin then relieved him • and luckily there was no traffic as he had the possession of the whole road. This was his first driving experience. Geo. Miroslavich was in the back seat when the trip was started from Pueblo, but he suddenly disappeared. Mr. Shaball and Mr. Jersin made a frantic search thinking he probably fell out but after some time they found him asleep on the floor of the car.
The members will see very little of Joseph Shaball for the next few weeks as his Father-in-law, Mr. Emil Forman of Elizabeth, N. J. who is a U. S. Government Interpreter stationed at Ellis Island, N. Y. will be here after an absence of 27 years. Joe is going to do the entertaining.
Frank Grande was intending to buy a stove and as he was looking through a catalogue one attracted his eye. After looking it over Frank wanted to see what it lopked like at the back so he turned the page over and was very surprised to see the stove gone.
Katherine Mershe and Julia Turk attend many of the meetings and seem to enjoy them immensly, they always keep these days open. Glad to see you girls and be present as often as you can.
Matt Grum had a terrible time smoking one of Steve Ma-lensek's ropes, the thing just wouldn't burn and finally gave it up as a bad job.
Oi, Oi, mine goodness grape-nuts, John Peketz interprets Jewish. He read one of their papers and the fellows though^ John was getting buggy.
The Kalcevic family is always among the present at all the meetings they certainly should get a lot of credit. John Kalcevic was appointed as the new Sergeant-at-Arms and he sure knows his stuff. Au Re-voir.
DEDICATED TO THE TRAIL BLAZERS LODGE, NO. 41, Z. S. Z.
T-he lodge that I belong to, R-ight in the community where I live,
A-hvays striving for harmony, I-n advancing good-fellowship, L-ong may they carry on.
B-rightly we look into the future.
L-et us all pull together A-nd we will always prosper, Z-ealous to do good to others, E-ncourage the juveniles, R-emember the sick and the
distressed, S-hoot straight with everyone.
L-ife is short and sweet, O-n with the good work, D-on't fail those in need, G-et in and do not shirk, E-verything will end happily.
— An Ardent Booster.
-o-
TO INONO
SANJE ODKRILE TATU
Steklarskemu mojstru Alwi-nu Bangschewa v Berlinu je nekdo vlomil v stanovanje in ga popolnoma oplenil: Obleka, perilo in vse drugo je šlo z zli-kovcem. Oškodovani mojster je tekel na policijo, poizvedoval pri sosedih, starinarjih itd., a vse zaman. Potem je imel pa neko noč čudne saftje: natančno je videl neko majhno zastavljalnico, šel po stopnicah vanjo, govoril z njenim lastnikom in našel tam svoje ukradeno imetje . ... Ko se je prebudil, so mu ostali prizori in obrazi iz sanj jasno v. siDominu. Povedal je svoje sanje ženi, znancem, ki so se mu pa seveda smejali v obraz, le žena mu je prigovarjala, naj gre zastavljalnico iskat. Bongsche-wa se je slednjič napotil po mestu in res našel zastavljalnico, ki jo je bil videl v sanjah; v njenem voditelju Leh-mannu je takoj spoznal moža iz sanj, in ko je poprašal po takem in takem blagu, se je Lehmann popraskal za ušesi, si dal izplačati odškodnino za trud, nato pa pritresel dve Bongschewovi obleki. Sedaj je šel Bongschewa na policijo, ki je uvedla^! preiskavo in tudi kmalu našla tatu v osebi ne-
POKLIČITE NAS,
da vas založimo s premogom zdaj, dokler je po najnižjih cenah. — Wm. Suk, prevaže-valec, 1943 W- 22nd St., Chicago. Tel. Lawndale 9747.
10x(3233)
kega Neumanna.
-o—
TRI PIPE TOBAKA . . .
Učenjaki iz londonskega narodnega muzeja so dognali, da se najdejo najbolj raznovrstne pipe za tobak na francoskem otoku Madagaskarju ob vzhodni obali Afrike. Sploh v Afriki vsi kade: možje, žene in otroci. Za pipe rabijo les, bambusove trstike, kamen, rogove in celo stare puške na kresilo. V ponvice za smodnik nabašejo tobaka in vlečejo dim na koncu cevi. Dosti življenja teh črncev se vrti okoli pipe tobaka. Neka njih modrost pravi: Če si se spri z bratom in si sklenil, da ga umoriš, sedi in pokadi pipo tobaka. Ko jo boš pokadil, se boš prepričal, da je smrt zanj prehuda kazen, da so dovolj palice Tedaj napolni drugo pipo, sedi in jo pokadi in dejal boš: "Par hudih mu jih ptivem, dovolj bo." Prav. Pa še tretjo pipo pokadi in dejal boš, kc streseš pepel iz nje: "Grem k bratu in mu odpustim."
Ali ne potrebujejo tudi mi malce te zamorske modrosti?
NAZNANILO!
Vsem onim, ki naročajo "ABECEDNIK" in "KATEKIZEM" za ameriške Slovence naznajamo, da sta obe knjigi pošli in jih nimamo več v zalogi. Glede ponovne izdaje smo se obrnili na slovenske župnike onih naselbin, kjer imajo slovenske farne šole, za mnenje o ponovni izdaji. Kot izgleda, se bo knjigi razmeram potrebno tu in tam spremenilo, v čemur pa mora priti do soglasja, predno se more kaj u-kreniti glede nove izdaje. Ležeče je torej na vodstvih slov. farnih šol, da določijo, ali so tozadevne slovenske knjige še potrebne in kako in v koliko se naj iste spremeni, da bodo odgovarjale potrebam današnjih razmer v naših šolah po Ameriki. Vsem onim pa, ki naročajo "ABECEDNIK" in "KATEKIZEM" naznanjamo, da jim z imenovanima knjigama ne moremo postreči, ker sta pošli.
ODKRITA 33-LETNA SKRIV-NOST
Oslo, Norveška. — Pred 33, leti, v letu 1897, se je odpravil S. A. Andree, letalec, na pod jetje, ki se je 2a tedanje čase smatralo nad vse drzno. Z dvema tovarišema se je odpravil z balonskim zrakoplovom, da razišče mrzle severne kraje. — Odšel je in ves čas ni nihče vedel, kaka usoda je zadela eks-pedicijo. Pred par dnevi pa se je skrivnost rešila, ko je neka skupipa našla ostanke mrtvih trupel in vse priprave ppd snegom na otoku Whi^e. -Pri Art-.dreeju so našli tudi zapisnik, ki ga je vodil, še dobro ohranjen, ki bo gotovo razkril mnoga zanimivih strahot, ki jih je ekspedicija morala prestati.
-o-
UMOR DVEH IMIGRACIJ-SKIH URADNIKOV Fort Frances, Ont. — Pri mestu Emo, 25 milj oddaljeno od tu, sta bila preteklo nedeljo od nekega bandita ustreljena dva imigracijska inšpektorja. Napadalec, neki E. Frenett, je menil, da uradnika zasledu-jet njega, dočim v resnici ni-Eden izmed uradnikov je bil ustreljen na vlaku, ravno ko se je zbudil, drugi pa, ko je
stopil na vlak. Predno je bandit zapustil vlak, je še oropal osobje v službi in se nato skril v neki farmarski hiši v bližini. Ko se je policija hiši približala, je pričel streljati na njo. Morali so hišo zažgati, predno so ga dobili ven, kjer je bil u-streljen takoj, ko se je pokazal.
POLICIJA "OBISKALA" PO-NOČNI LOKAL
Chicago, 111. — Preteklo soboto zvečer so prikorakali v lokal Club Nagel, 1038 North State St., trije moški z dvema ženskama in naročili žganja. Komaj pa jim je bilo ustreženo, se dvignejo in napoveje presenečenemu lastniku in vsem gostom aretacijo, ki so jo tudi takoj izvedli. Bili so to policisti in kapitan Delaney, ki jih je vodil, je izjavil, da je vedel, da se tukaj zbirajo sami bogataši. Ako pa se revnim ljudem zaplenja njih domače pivo, je edino pravilno, da se tudi bogatašem ne dovoji uživanje dragih likerjev.
-o-
Konje merijo po pedi, ljudi po pameti.
*
Lastna hvala se po blatu
valja.	, i J"
*
Majhen lonček nenadoma skipi.
*
Celi svet je oko božje.
PRIPOROČILO IN NAZNANILO
Vsem našim naro.čnikom v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Ulčar,. ki je določen za državo Minnesoto. On je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za list Amerikanski Slovenec ter sprejemati naročila z,a knjige, k jih ima v zalogi naša knjigarna. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gre j o na roko in pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
KNJIGE
poučne, povesti in romane, knjige za mladino, nabožne knjige in različna izbera mo-litvenikov, slovenske pesmarice, cerkvene in posvetne glasbe se dobi pri
KNJIGARNI AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Zasledujte cenik knjig v listu ali pa pišite po brezplačen cenik.
Hči cesarja Montezume
je povest, ki obsega štirideset vrlo zanimivih poglavij. Vsa so napeta, zanimiva in polna življenjske romantike. Čitatelji bodo s to povestjo uživali nekaj, kar se ne najde v vsaki povesti. Ta zanimiva povest začene v par dneh izhajati v listu 'A-merikanski Slovenec", ter se bo vlekla več mesecev. Vsi naši naročniki so pro-šeni, da opozore svoje prijatelje • in sosede na to izredno zanimivo povest in jih naj nagovore, da si naroče list pravočasno, da bodo čitali povest od začetka.
VSAKDO
+ - *:
i
J*
*
i *
* *
$
m +
4*
+
št *
i. 2.
3.
4.
5.
6. 7.
SE LAHKO OBRNE VSAK CAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVXH:
Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin.
Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo.
Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine.	_
Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj.
Potom nas si lahko preskrbite vozgi listek (šif-karto) za katerokoli lilijo za v stari kraj.
V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin .elektriko in vodo.
Imamo zastopstvo od Americaji Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke.
i i i
J
1
%
$ Ti
4»
i i
i
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 27. avgusta' 1930_
Gospodin Franjo
ROMAN.
A. _ -v i
' Spisal Podlimbarskl.
Tako so napravili iz Vilarja zaradi njegovega visoko nad otok se dvigajočega, rogo-bornega poštenja nevarnega človeka, ki stoji na pragu veleizdajstva.
Lisinski je segel dalje v preteklost. Zahteval je od civilnega sodišča vse listine, nanašajoče se na Miloševičeva zločinstva, in temeljito jih je proučil. Daničino afero s kin-žalom in Miloševičev ubeg na Vilarjevem konju je na široko razblinil. Zaslišal je bednega Bobojedca, in celo uradnik Hren je moral predenj. Ta se je tresel za svojo reputa-cijo in je izpovedal, da je že davno vedel, kako se bo končala stvar z inženir j evo filantro-pijo, a sumnjivega ni videl na njem ničesar. Avditor je nakavkljal grmado novih sodnij-skih spisov, v katerih bi se mimo njega ne bil izpoznal živ krst.
Vilarja so pustili teden dni na svobodi. Ko pa so njegovih sovražnikov natolcevanja zmešala avditerjevo glavo, se je moral preseliti v preventivni zapor. Kot inteligentnega človeka ga niso izročili ječarju Megliču, ampak so mu odkazali sobico v poslopju vo-jaško-postajnega poveljništva, iz katere se ni smel ganiti. Senca veleizdajstva bi ga bila ugonobila, da ni imel na otoku svojega zaščitnika.	'	» * '
49.
Vstaja se je v februarju močno okrepila. Avstrija je pomnožila svojo vojsko v zasedenih deželah in v južni Dalmaciji za 50.000 mož. Začel su je krvavi ples po kraških planinah. Četovanje je na obeh straneh obteže-
vala huda zima, sneg in deževje. Do konca maja 1882. 1. je bilo 191 prask, pobojev in spopadov; pri tem so 1 šteti napadi na pošto in na posamezne patrole. Goratemu ozemlju in sirovi zimski dobi primerno se je vršila ta drobna vojska med raztresenimi krdeli po skoraj nedostopnem pečevju. Vstaši so bili s strelnim in golim orožjem dobro preskrbljeni; včasi so uporabljali tudi kamenove plazove. Njih čete so se pojavljale zdaj tu zdaj tam, se spoprijemale z redno vojsko, za skraj-
ne nevarnosti pa se umikale v gorska skri-
vališča ali pa izginjale mimo črnogorskih
kordonov na nevtralno ozemlje. V Črni Gori so pribegle Čete včasih razorožili, toda kor-
donski kapitani in obmejni župani so zatisni-
li oči, ako so šle prav tiste ali novo oborožene čete nazaj v Hercegovino ali v Krivošije. Vojaški krogi so prisojali vstašem veliko gibčnost in sposobnost za presojanje onih terenskih točk, s katerih'sta bila bliskoviti napad in obramba mogoča. Čudili so se bistrosti njih vida in sluha ter njih -spretnosti, kako so se umeli zavarovati z okopi in skalnimi ogradami. Posebno okretnost in drznost so pripisovali krivošijskim vstaškim krdelom. Proti njim je bila mobilizirala celo vojna mornarica. Krivošijci so bili zaradi svoje naglice v drznih napadih prava "gorska konjenica". PoTeg Stojana Kovačeviča so bili znameni-teiši četovodje: Sali aga Forta (po domače: Sallčo Forta), že imenovani Pero Tunguz, knez Samardžič, begi Čengiči in drugi. Padlo je v tej drobni vojni na naši strani 73 mož, 255 je bilo ranjenih, 8 pa pogrešanih. Koliko je poginilo domačega prebivalstva in koliko zelišč 'je bilo požganih, nam ne pove nobena knjiga. Le toliko je znano, da so bile pokrajine ob črnogorski meji po zatrti vstaji prazne, ker so prebivalci ki jih je še ostalo pri
življenju, pobegnili v Črno Goro, v Srbijo in v Turčijo.
Vilar je pred vojaškim sodiščem trdokor-no in dostojno, brez bojazni pobijal sumni-čenja svojih nasprotnikov, ne da bi odnehal le za pičico od svojih nazorov. Odkrito in obzirno je govoril o Miloševičevi sestri. Ni zatajil simpatij do Jovice, do onega kaludjera, ki je kakor maščevalni bog proklinjal razvratne tujce, navalivše na posvečena tla O-zren-manastirja, ki je po nedolžnem trpel neznanske bolečine, prizadete mu po orožnikih, ki je, osumljen radi skrivanja orožja, sam šel pred sodišče izkazat svojo nedolžnost in pričat za Mušičevo: s toplimi besedami je govoril o onem Jovici; a harambaše Jovice ni o-pravičeval, dasi je tudi o tem sestavil neko vzročnost dogodkov, ki žene nesrečnega in neprestano preganjanega človeka naposled v upornost. Kaj bi se ne vžgalo, ako se nabere toliko netiva! In bal se je zanj. Skozi okno svoje sobice je videl na kaznilnico, kjer je gospodaril ječar Meglic, videl je ono pot, po kateri so vedli tiste razburkane dni vsak teden na morišče po več Bošnjakov, ki so jih prijeli z orožjem v roki, ali pa takšnih, ki so dali hrano in zavetje upornikom. V pritličju postajnega poslopja so bile pisarne vojaškega sodišča in prav pod njegovo sobico se je nahajala prostorna soba za izpraševanje hu dodelcev in prič. Kadar je bilo teh premnogo, se je vršilo izpraševanje, zasliševanje in obsodba na širokem, za postajnim poslopjenj ležečem dvorišču, oddaljenem od kazinskega vrta z visokim zidom. Takrat je gledal Vilar na dvorišče, na nesrečne žrtve naglega sodstva. Kako hladnokrvno so se vedli ti nesrečniki ! Skoraj bahato so šli v smrt v zavesti, da so mučeniki za neko idejo. Bal se je, da ne bi zagledal med njimi plemenite glave Daničinega brata, ki je posvetil svoje življenje trpljenju, ki mu je usoda s svojim trdim črtnikom zarisala v obličje znake sile in ro-koborne odločnosti, ki ga je določila za učitelja in preroka, ki je vzel na svoje rame križ trpljenja in v roko plamenico svobode. Naj je bilo v vstaških četah tudi mnogo razbojnikov, sina hercegovskega vojvode in Daničinega brata ni štel k njim. In ni ga videl med onimi, ki so šli v smrt.
Lisinski je stal na strani Vilarjevih nasprotnikov, ki so trdili, da treba takšne železne nature voditi z železno palico, vendar pa ni mogel ugotoviti obsodbe; ni mu bilo vse jasno. Dobil je takrat z naglim sodstvom mnogo posla. Ta način sodnega reda ne pozna mnogo pisarij; kdor mu je zapadel, hitro z njim na oni svet. Lisinski je dobil toliko opravka na tem polju, da ni mogel več raziskavati inženirjevih zločinov. Odložil je ta proces z dnevnega reda.
Brigadir se je kot vrhovni sodni gospod in čuvarin vojaške pravice v tuzlanskem okraju zelo zanimal za inženirja. Odločil se je, da mu o pravem času izkaže milost zaradi lepega mostu, ki se je imenoval "generalova ču-prija". Poklical ga je v svojo pisarno in sprejel zelo nemilostno. Tako mu je velela o-preznost. "Vas dolže nedovoljenih zvez z razbojniki," je rekel in njegov obraz je zdrknil v žugajoče poteze. "Iz poteka preiskave je najmanj to razvidno, da ste jim dajali potuho na vseh straneh. Pred nosom ste imeli orožnike, pa jih niste klicali
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
K
Društva*— TrgovciPosamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam* da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. __ Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
UMOR V JEZI
Na Dunaju je policija aretirala neko Emilijo Buchner, ki je vrgla v svojega moža, kleparskega pomočnika Ferdinanda Buchnerja lonec z vrelo
POZOR!
Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN TINKTURO zoper izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganie po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne noge in debelo kožo na nogah. Imam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mii dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. MoJa zdravila za Ameriko so v Washington« registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada.
JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio.
vodo. Moža so z nevarnimi o-peklinami prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Žena je dejanje takoj priznala in se zagovarja, da jo je mož toliko časa dražil in se ji pačil, da se je morala maščevati nad njim.
Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave.,
cicero, ill.
(Poleg Eleratorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
ODHOD PARNIK0V
Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stari kraj, se nudijo sledeči parniki:
I.	avg.—lie de France na Havre. (Skupno potovanje pod osebnim vodstvom Mr. Aug. Kollandra.)
1.	sept.—Paris na Havre.
2.	" —Vulcania na Trst.
2.	"	—Leviathan na Cherbourg.
3.	"	—Mauretania na Cherbourg. 6.	"	—Leviathan na Cherbourg. 6'.	"	—Bremen na Bremen.
10. " Aquitania na Cherbourg.
II.	" —Hamburg na Hamburg.
12.	"	—He de France na Havre.
(Skupno potovanje)
17.	"	—Europa na Bremen.
12.	"	—Olympic na Cherbourg.
17,	"	—Berengaria na Cherbourg.
19.	"	Majestic na Cherbourg.
19.	"	—Paris na Havre.
20.	"	—Cleveland na Hamburg. 20.	"	—Saturnia na Trst.
24. " —Bremen na Bremen.
3.	okt.—lie de France na Havre.
4.	" —Europa na Bremen. 8. " —Vulcania na Trst.
Za cene kart in druga pojasnila se obrnite na spodnji naslov.
Potniki, ki niso posebno "pri denarju", naj nam pišejo po spis: "Kako se najcenejše potuje v stari kraj".
Vse pošiljke naslovite
LEO ZAKRAJŠEK - of -
MIDTOWN BANK OF NEW YORK
630—9th Ave., New York, N.Y.
ČEMU
bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik
1729 W. 21st Street,	Chicago, III.
Tel. Canal 7172-7173
fa><X>0<K^<>CK>00<>^	P , !
PISANO POLJE
5ooooo<kxm>ooo M. Trunk >>00000000000^
DR. J. E. URSICH
— Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966.
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Prepričajte
se in pošljite
na upravo
AMERIKANSKI SLOVENEC
in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega res pravi Slovenec v Ameriki biti ne more.
Komunizem pri nas.
(Konec.)
Tudi v šolah rogovilijo komunisti. Tako je dognala komisija pri preiskavi. Ni ravno nobeno čudo. Naše javne šole niso komunistične, niti proti kaki božji ideji, ampak brez božje ideje so, in vrlo pripravne za kak komunizem vsaj glede verske ideje.
Komunistična stremljenja v šolah in pri šolski mladini so narekovana le tudi od namena; to je razlika. Našli so pri deci pamflete, kjer je bilo zapisano : "Dol s šolami, dol z zastavo, dol z ravnatelji!" Učitelj je nerazsodni mladini redkokdaj predmet ljubezni, navadno bolj predmet srda. Tudi mi paglavci smo se večkrat med seboj in na tihem menili, kako bi mogli kdaj našega u-čitelja, ki je bil dobra duša, namazati. Nerazsodnost, ampak lahko zaplamti, ko kdo žerjavico v otroških srcih podpihuje.
*	M: *
Nemec ima izraz "Madchen fiir alles". Vse se nekomu obesi na vrat. Puzzling, smešno. Ako pridejo kje, kakor zdaj tudi tu pri nas, s kakimi dokumenti, listinami, ki naj bi pričale proti komunistom, je odgovor prav tipičen: carski fal-zifikati, potvorbe caristov.
Ne vem, če so caristi še pri moči in volji, da bi s potvor-bami hoteli komuniste podreti, ker vsaka potvorba se končno izjalovi.
*	* *
V Ljubljani — v Ameriki.
Pri kavi v ljubljanski kavarni je pogovor in ta'se glasi:
"Da ne bo pomote: mislim namreč v družabnem življenju. In vsaj v mestih. V tem oziru se je treba poameričani-ti. Ameriški 'standard of life' zahteva, da bodi tak in tak, da moraš vabiti prijatelje k sebi, da ne smeš biti sam vase in zase zaprt, da nosiš tako in tako nošo. In če tega ne storjš ter si še nadalje nekakšen hribovski Evropec, te nekako izolirajo in celo prezirajo. 'Standard of life' zahteva, da se prilagodiš in si v tem pravi Američan."
Standard of life, standard of life . . . seve, ker je kdo pač v Ameriki. Že Rimljanje so rekli : "Romae romano vivito more—v Rimu kakor Rimljanje." Ampak . . .
Gostija je v Ameriki, ker so dobili vsaj — prvega. Povabijo. Ne more^.kdo izostati, ker je to družabna zadeva in standard of life zahteva udeležbo. Ta standard pa zahteva tudi, da se odpre mošnja. Kakih 50 do 60 dolarčkov, to je gola malenkost, saj noče biti več kak hribovski Evropejec.
Ampak danes tu, jutri tam. Leta minejo.
Pride bolezen. "Standard of life" — hardinohamol . . . niti prave postelje ni, in če nastopi smrt In sledi pogreb, mora nekdo vzeti klobuk in iti od hiše do hiše, ,da nekaj skolekta, ker — standard of life je vse, prav vse pozobal, in za smrt ni ostalo ničesar.
Ni redkokdaj tako v — A-meriki.
* * *
Danes tako — jutri pa tako^
Kajpak katoličani ostajamo pri tem, kar imamo in verujemo, in ostajamo pri tem v življenju in smrti. Baje smo radi tega silno zarukani, ko se držimo takih — coprnij, in se jih držimo, ko smo že dolgo bili tu v Ameriki. Pravi in pravcati butlni smo.
Tam nekje, kjer je tudi za-pada konec, je seve konec vsakih takih zarukanih copmij, kakršne so vse panoge vere, katoliške vere, ne morda vere
na kakega Kizipuzla. Silno j* mrdajo na coprnije katoličanov, med katere spada tudi vera, da s smrtjo ni vsega konec, kakor je tam na zapahu tudi zapada konec.
Tako se mrdajo na katoliško coprnijo tam, recimo danes.
Jutri pa pride tudi na zapj; du izprememba, pride smrt, ^ ne pozna konca, namreč, da je bilo konec, kakor je bilo konec vere, ko je to gola cop"11' ja, vsaj včeraj je bilo tako Smrt pa vpliva vrlo mehko
niso šlo
neka srca, katera včeraj bila prav nič mehka, ko Je za te coprnije, in ta mehkoD ali mehkota mora zmehča11
nekaj tudi v zgornjem
štoku
in pri taki splošni mehkoti rji di smrti ne gre in ne gre, da bilo s smrtjo konec, ,kakor B« bi bilo že kdaj konec vere, je le coprnija.	.j.
Nak, konca pa ne, dasi bil včeraj konec, konca da^ ne sme biti, ker danes je
ko $
in smo mehki ko
m

tam na koncu zapada vc pisali ogorčeno radi teh nih coprnij, med katere sp' t tudi nekaj še po smrti, da zapišemo v srčni mehko "Ostaja nam edina tolažba, ^ pridemo tudi di-ugi za nji®1
Tako, tako.
Ako hoče kdo za kom
erfi
mora ta nekje biti, toraJ ne more biti konec, in ^ je bilo to — coprnija, nal%, življenje po smrti, in Če ■ hoče za kom iti, in to enak° smrti, potem tudi tega ne re po smrti biti konec, kal
je bila včeraj enaka cop In ko smo bili tam na du včeraj radi smrti malo ^ .
f
■f j»
,et
ki pri srcu, in govorili 0 , demo drugi za njim," sW" tri tam na zapadu lahko i0', brez mehkobe, in zopet la gqvorimo o — coprniji-
Coprnije ni tam, kjer S® coprnijo ogorčeno pok»z gole in pravcate coprniJe^, je tam, kjer je bila včeraj ^ da beseda o grdi coprnij1'^ nes pa se glasi "pridemo drugi za njim", kar je prnij coprnija.
Zapada je konec tam iia r
padu, ampak želeti bi bi'0'^
bi prišel konec tudi te coP ,
. j1
je, ko je danes tako, J111 tako.

STISKA RUSKIH VERN
Iv'"
"Dni", pariško glasi'0, ^ renskega, prinaša daljše 1 ( no pismo iz Tambovsk^ kraja, ki se v odlomku S j{ "Imamo nov verski zakoB
ponujajo sedaj oblasti j,
zaplenjene cerkvene P1*0'^!
a nihče jim ne zaupa-
vsem so cerkve oskrU1^ ^
drugič pa ne vemo, kaj b1 ^
hovnikom. Preden so na111,/ j
i- te* I
pr^ cerkev, smo imeli ^! treh let sedem župnikoV; so končali v ječi. Če bi ^ ( našli osmega, čemu bi j! sodili na isto muko! 2d ' ji je cerkev polna nesn»* propada, nam jo nudiJ j stonj. A če jo bomo P°P hC
m\
in nanovo posvetili, seve „1 do zahtevali od nas g°r°S.e4
najemnino. Dejali bodo: ^t marate plačati, jo bom" ^ zaplenili. To
slepomišenj
je dobro znano. Zato ne ^ jo možje veliko veselja c J vzetja cerkve. Sploh ne > zdaj moliti, kakor je.b ^ koč. V neki vasi so n» za župnika posvetili ob tet ga pastirja. Komunist ^ 1 niso zvedeli, a vaščani ^ y hem obhajajo prazni^ d stijo otroke. Ce pa kje ljudje, da bi hodil du je okoli v svoji noši, ta prej ali slej ostali bre^ gn; ve, brez pogreba in k^lif mo zato nas vabijo ' jf,y —da bi nas potem Pre£a