OBČINSKA UPRAVA
__Glasilo Županske zveze za SI©weračio,
Stev. 12.__Mesežna priloga ..iomoljubu". —■..»■	teto i.
Organizacija.
Iv sklepu leta.
S koncem leta 1922 zaključujemo prvo poslovno dobo >, Županske zveze za Slovenijo«, ki je po nesrečni svetovni vojni in po državnem prevratu sledila prejšnji > Kmetski županski zvezk. — Iz poročil na občnem zboru naše sedanje > Župansko zveze za Slovenijo« dne 22. oktobra t. 1. so lahko posneli naši člani, pa tudi vsi oni občinski zastopniki in drugi, ki bi lahko postali naši člani, a še niso iz kateregakoli vzroka, lahko da najmalenkostnejšega, — da je bilo Zvezino delovanje v prošlem poslovnem letu zelo plodonosno. Ne bomo ponavljali tega, o čemer smo že poročali v »Občinski Upravi :, v kateri nam je dalo lastništvo in uredništvo ; Domoljuba« gotovo primeren prostor za priobčevanje zve-zinih vesti in poučnih sestavkov, važnih ne Je za župane in občinske zastopnike, ampak tudi za vso javnost, ki črpa iz njih navodila, važna in potrebna za sodelovanje v zadevah občinskega gospodarstva.
Kavnotako ne more nikdo zanikati, da so bili poučni tečaji, ki jih je priredila Županska zveza v preteklem poslovnem letu s pomočjo in blagohotno naklonjenostjo pokrajinske uprave — velevažnega pomena za izobrazbo predvsem naših občinskih zastopnikov, nič manj pa vse javnosti, ki ee zanima za posle občinske uprave in občinskega gospodarstva.
Započeto delo bomo nadaljevali v drugem poslovnem letu s podvojeno silo. Ž njim smo že pričeli. Dvoje županskih tečajev je že izvršenih, a meseca januarja 1923 jih priredimo najmanj troje, če ne četvero. »Občinsko Upravo« bomo skušali se izpopolniti in jo dvigniti na stopnjo prve vrste strokovnega glasila.
Da pa izvedemo svoj začrtani si program — je treba, da nismo pri neumornem delu samo mi, marveč tudi vi: vsi vi občinski zastopniki, ki ste že ali ki še niste v naših vrstah. Oklenite se trdno naše organizacije, ker v njej bo naša moč! Početvoriti, popetoriti se mora naša armada v prihodnjem letul Važni dogodki nas čakajo v prihodnjem letu ravno glede preureditve občin
Ali naj bomo mi na to nepripravljeni? Naše vrste — po potrebi bojne črte — nepopolne? Le enotno organizirana armada, v kateri pa mora biti duh, ki jo oživlja, bo in mora biti zmagovita. Ohranili bomo samoupravo, avtonomijo občin le tedaj, če bomo hoteli sami! Načrt novega občinskega reda je izdelan. Na nas in vas je, kakšen bo — sprejet. Zato vsi v našo armado, v organizacijo »Županske zveze za Slovenijo«, da bomo nastopili
s tisto močjo, ki bo v stanu porušiti zidov-je še tako mogočne trdnjave, če bi nam branili doseči naše cilje. Pomnite: lev združenju je moči S krepkim delom na delo v novem letu mi in vi vsi, posebno pa naše podružnice in okrajne zveze! Bilo srečno!
Vsem krajevnim organizacijam
naj velja posebe to le: Pričnite takoj z novim letom s ponovitvijo in poglobitvijo organizacije." Častno število članov smo dosegli v zadnjem letu. Hvala za ves trud in požrtvovalno delo vsem zaupnikom. Toda podvojiti in potrojiti bo treba delo v prihodnjem letu. Vsak dosedanji član naj ne le ostane član, lcar je pač obsebi umevno, ampak bodi naš pooblaščeni zaupnik, ki ima nalogo, da pridobi vsaj še po dva člana. Povsod — zlasti pri raznih sestankih
—	naj se začne z obširno agitacijo in z nabiranjem novih članov. Prilik za to v bližnjih mesecih ne bo manjkalo. — Opozarjamo še enkrat tu na sklep zadnjega občnega zbora glede članarine za leto 1923.
—	Sklenjeno je bilo:
1.	Poslovno leto se krije s koledar skim in se prične s 1. januarjem.
2.	Članarina znaša za celo leto 4 Din (= 16 K). Od tega zneska dobi centrala (glavni ali osrednji odbor) v Ljubljani 3 Din, a podružnice (podzveze, zaupniški odbori) si obdže za kritje lastnih stroškov po 1 Din od vsakega člana. — Dalje velja to-le:
a)	Vpisovanje starih in novih članov naj se izvrši vsaj do konca marca 1923. Obenem naj se seveda pobere članarina.
b)	Natančen seznam vseh članov naj se pošlje potem »Županski zvezi za Slovenijo« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje.
c)	Članarina naj se pošilja izključno le »Hranilnici kmetskih občin« v Ljubljani. V ta namen razpošljemo poštne položnice. Pišite po te položnice na '-Župansko zvezo« in navedite število, koliko jih potrebujete.
Vsem občinam!
Ponovno se obračamo na vas s prošnjo, da prispevate po svojih gospodarskih razmerah z izrednimi prispevki k skladu »Županske zveze«. Nobena armada, če je še tako številna, ne premore z osebno hrabrostjo vsega, marveč mora biti tudi dobro opremljena. Hrane potrebuje in streliva. Tako tudi »Županska zveza«. Članarina sama bo zadostovala komaj za kritje najnujnejših izdatkov. A cilji njeni Se davno niso doseženi z dosedanjim delovanjem. — Zavedne občino: Vabimo vas, darujte kar najvišje prispevke, ki bodo za vas same najbolj plodonosno naloženi in
vam donašali stotere obresti, četudi ne Y. denarju, pa v delu!
Iz seje »Županske zveze« (z dne 13. decembra 1922).
Določijo se nekateri dnevi za poučne županske tečaje. (Prvi — v Kostanjevici dne 17. decembra 1922, drugi — v Stični dne 21. decembra — sta se medtem že izvršila. — Op. por.) Za celjsko okrožje bodo v prvi polovici januarja 1923 trije tečaji: V K o n j i c a h se določi na dan ti. januarja 1923. V K a j h e n b u r g u bo tečaj dne 2. januarja; en dan še ni določen. (Op. por.) — V K r a n j u je določen za županski tečaj ponedeljek, dne 22. januarja 11)23. — Če le mogoče, naj bo na dan takega tečaja tudi občni zbor podružnice. — Med strokovnimi predavanji naj ne bo debat. Te naj se izvrše šele po koncu vsakega predavanja.
V seji 13. decembra se je obravnavalo zlasti vprašanje o cestah in sredstvih za napravljanje novih cest. — Poročala sta obširneje načelnik Županske zveze poslanec Stanovnik in odbornik Županske zveze ter načelnik cestnega odbora višnjegor-skega Erjavec. — Država prispeva pri važnih cestnih zgradbah na podlagi starih sklepov tudi do 50 %. Prispeva do ene tretjine s podporo za občinske ceste v nujnih potrebah. Inženirja za trasiranje pošlje gradbena direkcija v Ljubljani lahko sama; zato ni treba prositi ministrstva v Bel-gradu. Za občinske ceste prispevajo običajno tretjino občina, tretjino cestni odbor in tretjina se da dobiti od države. Pri deželnih cestah prispeva država tudi do polovice. — Gradbena direkcija sprejema (oz. uvršča) dobre občinske ceste med deželne ceste II. vrste.
Delegati iz bivše štajerske poudarjajo, kako nekateri okrajni zastopi na bivšem Štajerskem slabo gospodarijo. — Ker je tudi pri nekaterih cestnih okrajnih odborih na bivšem Kranjskem delovanje nezadovoljivo in vlada stagnacija (zastoj) v poslovanju, se zahtevajo nove voli tv e — četudi za kratko dobo.
Daljši razgovor je bil o 5. točki dnevnega reda: »Hranilnica k m e t s 1: i h občin«. — Ta hranilnica je bila ustanovljena kot pupilarno-varen denarni zavodi prav tako, kakor vso mestne hranilnice. Koliko denarja je naloženega po tujih nam zavodih — radi kdove kakih razlogov, ali pa v mnenju, da so drugi denarni zavodi bolj varni. Vsi razlogi temelje na nevednosti ali pa nezavednosti. »Hranilnica kmetskih občin« je ustanova bivše »Kmet-ske županske« — sedanje »Županske zveze za Slovenijo« In jamči za njo ta čas 19večjih občin. Od njenega uspevanja bodo imele dobiček le občina
V
same. Naša dolžnost je torej, da obrnemo na njo pozornost vseh občin. Ves denar občin, cestnih odborov, krajuih šolskih svetov naj se steka v »Hranilnico kmetskih občin«. To naj velja tudi za vse občine in druge korporaeije iz bivšo štajerske. Tudi v tekočem računu naj gre denar v to hranilnico. To se da lahko izposlovati, ker: kar velja za eno hranilnico, velja tudi za drugo.
Zahtevati je treba dalje, da se nalaga v »Hranilnici kmetskih običn : tudi ves denar mladoletnih. Župani in občinski zastopniki iinajo dostikrat pri tem odločilno besedo. Od sodišč naj se kategorično zahteva nalaganje denarjev mladoletnih i. dr. v »Hranilnici kmetskih občin«. Končno se poživljajo poleg dosedanjih ustanoviteljic še druge občine, da pristopijo k njej. To velja tudi za občine bivše štajersko, katerim bodi posebe prlpomnje-iio, da so same upravičene nalagati denar, kjer hočejo, in da jim nimajo pri trm ničesar ukazovati nc sodnije, niti kdo drugi.
če se bodo občine zavedale svoje dolžnosti do lastnega denarnega zavoda, bo lahko kmalu stala v Ljubljani mogočna palača, ki bo last — pa tudi lahko ponos — kmetskih občiu.
Končno se povdarja še, da naj sc n. pr. razne dote (zapuščine) takoj jk> smrti, lahko žc pred zapuščinsko razpravo, nalagajo v Hranilnici kmetskih občin«. Na to lahko vplivajo zlasti župani takrat, ko izdajajo snirtovnice.
Pri slučajnostih se sklene:
a)	Protestira sc proti nameravani uvedbi novih davkov na delo in imovino.
b)	Protestira se proti izdajanju koncesij (za nove gostilne) v takih slučajih, ko se izrečejo občine proti podelitvam, a jih okrajna glavarstva vkljub temu dovolijo.
c)	Zahteva se, da se sestavijo vojaški polki tako, da bodo služili slovenski fantje v slovenskih polkih, četudi so ti polki nameščeni potem v raznih krajih države. Županska zveza je upravičena, da stavi predlog s to zahtevo.
Končno priporoča načelnik Županske zveze poslanec Stanovnik, da naj bo na županskih shodih (tečajih) čim najštevilnejša udeležba.
Doklade na direktne davke — ali na užitnino?
Katere so bolj opravičene v višji izmeri? — Odgovor ne bo pretežek.
Pod davki na užitnino so mišljene doklade na vino (vinski mošt) in pa občinske naklade na vse druge pijače: pivo, žganje, likerje, sadjevec; potem na meso in klavno živino. Če ne trdimo, da so opravičene tudi naklade na meso in klavno živino, opustimo to le zato, da se liani ne bo moglo očitati, da pospešujemo s svojim pisanjem naraščanje draginje, češ, če bo_ moral mr ar plačevati te naklade, bo prisiljen zvišati ceno mesu. Vendar pa moramo povdarjali, da te naklade na
meso in klavno živino pod no-&
benim pogojem ne more|o biti povod za zvišanje mcsnili cen, Kajti občinska naklada je tako malenkostna, da pri prodajnih cenah sploh ne more priti v pošte v. Čujte! Mesar plača od govedi nad 1 letom celih 50 kronie občinsko naklade. Če je krava še tako mršava, bo imela 100 kg mesa za prodajo, ker se prodajajo tudi — kosti. Koliko torej znese občinska naklada na kilogram mesa pri teži 100 kg? Celega pol vinarja! Kdo bo torej še trdil, da občinska naklada podraži meso? Ta naklada 50 K pa je mogoča le pri govedi nad 1 letom. Za govedi pod 1 letom (teleta) sc sme pobirati le 30 K; za prašiče tudi le 30 K; za drobnico celo lc 10 K; a za mesne izdelke le 40 K za vsakih 100 leg.
Pa vrnimo se k drugim občinskim davščinam: napi j a e e ! Vseskoz in dosledno smo trdili in trdimo, da so to najbolj pravične in opravičene davščine. Koliko truda jo stalo, da se je povspela do tega stališča tudi delcgacija ministrstva financ. Čuli smo pritožbe od raznih občin, kako jo ta delegacija kot najvišja finančna obiast v deželi še letos prav do zadnjega časa ovirala občine, če so sklenile in zahtevale količkaj višjo obremenitev opojnih pijač. Ne bomo pisali o nagibih, ki so do-vedli finančno upravo do našega stališča. Dejstvo je, da danes sama zahteva, d n n a j se pokrivajo občinske potrebščine predvsem z u ž i t n i n -s k i m i davščinami, in šele kar ostane nepokritega, naj so prenese na direktne davke. O tem so je govorilo žc na zadnjih dveh županskih tečajih, kjer se jo pojasnilo stališče delegacije ministrstva financ. Naj pojasnimo to tudi na tem mestu, da se bodo mogle občino ravnati po njem in da bo obveščena o stvari tudi širša javnost.
Nekatere občine so sklenile letos v resnici tako visoko doklade na direktno davke, da je imela delegacija ministrstva financ tembolj opravičene pomisleke proti njim, ker prav tiste občino niso sklenile nobenih konsumnih (užitninskih) davščin. Vsled tega je odrekla delegacija svojo pritrditev vsaki previsoki obremenitvi davkoplačevalcev direktnih davkov, ker se na- ' meravajo ti — kakor znano — znatno zvišati. Zato pravi delegat: "Opažam, da se občine dokladam na trošarino od opojnih pijač, nakladam na meso, na sadjevec in sadni mošt, pivo in žganje, povečini ogib-ljejo oziroma sklepajo doklade z neraz-merno nizkimi odstotki, kar vsekakor ni upravičeno. Pripomnim še, da je bila letos izredno dobra sadna letina, da se je napravilo veliko množino sadnega mošta, ki je trošarine (t. j. državne) prost. Tudi sadnega žganja se je nakuhalo precejšnje množine deloma trošarine prosto; ne vidim torej razloga, zakaj se ne bi poleg žganja pritegnil občinski nakladi tudi še sadni mošt.« — V tem zmislu želi delegat, da se napotijo vse občine, da se ozirajo' na navedene smernice pri svojih sklepih za pokritje primanjkljajev v občinskih proračunih.
Mi se s tem stališčem — kot žc rečeno —• strinjamo od vsega početka. Do-
dati mu nimamo ničesar. Lc škoda, da so ni postavila delegacija na to stališče žo: poprej. Ljudem je treba samo povedati, da je le v njihovo lastno korist, če se ščitil davkoplačevalec na račun tistih, ki z lahkoto prenašajo takozvana »bremena« — na pijače.
Preostaja nam še, da povemo, v kakšni višini je sedaj mogoče naložiti občinske davščine na pijače:	,
a)	Na vino in vinski mošt pristane delegacija ministrstvo financ do 250-odstotne občinske doklade na sedanjo i/.-mero državne trošarine. Čim so ta zviša, se sorazmerno zniža občinska doklada, toda tako, da pride občina na vsak način na svoj račun.
b)	Na p i v o sc lahko sklene po 50 lv: občinske naklado na hektoliter (12 Dirt 50 p). Ta naklada se ne računi v odstotkih, marveč le v navedenem gotovem znesku od množine (lil).
c)	Na navadno žganje ostane dosedanja izmera od hektoliterske stopnje po
j 10 K (= 2 Din 50 p). Tudi tu ne pride j odstotek v poštev, marveč znesek, ki se : računi po vsebini alkohola, čo računimo I letos povprečno 40 stopinj od hektolitra, ! znaša torej občinska naklada na hektoliter j pri davščini 10 K — na hI 400 K, oziromu j na liter 4 K. — Malenkosti
č) Na likerje se lahko naloži sedaj po 10 K (2 Din 50 p) na 1 liter.
d)	Na sadjevec je dopustna občinska naklada 20 K (5 Din) od hektolitra.
Ne rečemo drugega: Občine, iščite i kritja za svoje potrebščine tu, kjer je mo-| goče!
Razglašanje sklepov občinskih odborov.
Prejeli smo vprašanje: Se I i mora vsak sklep občinskega odbora okli-cali po krajevni navadi, in koliko časa so mora določiti za čas pritožbe proti sklepu?
Pojasnilo: Občinski redi, ki veljajo za vse tri dele Slovenije, ne določajo v nobenem paragrafu, da bi moral biti vsak p o e d i n i sklop občinskega odbora javno razglašen. Izrecno veleva občinski red, da mora biti javno razglašen vsak odborov sklep za vse občinske davščino (doklade, naklade, takse, tlako). — Iz tega sledi, da je treba razglasiti vsak odborov sklep, po katerem so obremenjujejo občani. Lc sem spadajo torej tudi vsi sklepi, tičoči so najetja posojil, nakupov ali odprodajo občinske imovine, ki so v neposredni zvezi z občinskimi davščinami. Seveda je treba razglašati tudi sklepe, tičoče se izvrševanja krajevnih policijskih i. dr. takih predpisov. Ni pa treba, da se razglasi prav vsak sklep, n. pr. o podelitvi ubožnih podpor, imenovanju občinskih' uslužbencev, v okviru proračuna dopustnih porabah občinskih sredstev, ali drugih' enakih primerih. Stvar občinskega odbora je, da v važnih gospodarskih zadevah sklene razglasitev sklepa. — Vobče pa razen, v prej navedenih slučajih tega ni treba. To tem manj, ker dajo vsi občinski redi občanom pravico do vpogleda v sejne 7A-
štev. 1*2
OBČINSKA UPRAVA 1022.
Stran 47
pienike. (Po ob?, redu za Kranjsko se sme zahtevati celo prepis.)
Pritožbena doba je 14 dnevna, kakor jo izrecno določa občinski red glede sklenjenih občinskih davščin. V nobenem slučaju — tudi ne v drugem — naj se torej ne določa krajši nego 14 dnevni pritožbeni pok.
Domovinstvo.
(Nadaljevanje.)
Dolžnosti domovinske občine.
S tem, da jo občina sprejela koga v domovinsko zvezo, jo prevzela tudi vso dolžnosti, ki jih ima kot domovna občina. Glavna dolžnost občine do domačincev je, da mora za tiste v slučaju, če obubožajo, skrbeti. Na kak način mora občina te dolžnost vršiti, določa natančneje ubožni zakon.
Za svojo domačince pa mora občina skrbeti le v toliko, v kolikor si dotični s svojimi močmi no morejo preskrbeti za življenje najpotrebnejših stvari. Za svojo obubožane domačince mora nadalje občina skrbeti 1« tedaj, če dotični nima nikogar, ki bi bil po državljanskem pravu dolžan zanj skrbeti. Dolžnost ubožne oskrbe no obstoji samo v preskrbi za življenje najpotrebnejših stvari, temveč občina je dolžna preskrbeti ubožcu v slučaju nevarne bolezni tudi zdravniško pomoč, zdravila in bolezni primerno postrežbo. Umrlemu ubožcu mora občina preskrbeti cerkveno-obredni pogreb. Če ima ubožec (ftroke, ki se ne morejo sami preživljati, je občina dolžna, da zanje skrbi. Pri teh mora ona so posebej skrbeti za versko-nravno vzgojo in da pridno šolo obiskujejo.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da občina v hudi stiski tudi tujim ubožcem ne sme odreči polrebne pomoči, seveda ne na svoj račun, temveč na račun domovne občine. Čo je občina sprejela v ubožno oskrbo kakega ubožca tuje občine, mora to takoj naznaniti njegovi domovni občini. Če pa tista ni znana, se morajo uvesti takoj potrebna poizvedovanja. Prav mnogokrat se pripeti, da župani to obvestitev opuste in šele naknadno, ko je ubožec že zdavnaj zdrav, obene ms predložitvijo računa, ob-veste domovno občino. Tako postopanje je nepravilno in povzroči navadno nepotrebno pisanje in večkrat tudi prepire.
Domovna občina je nadalje dolžna izdajati domačincem na zahtevo domovnice.
Kaj pa razumemo pod domovnico? l)o-movinca je listina, s katero se domovinstvo spričuje. Obrazec (formular) za domovnico je pridejan domovinskemu zakonu iz leta 1863. Iz tega obrazca je povsem točno razvidno, kakšne podatke mora domovnica imeti. Domovnico mora podpisati stranka sama, v imenu občine pa župan in šo en občinski svetovalec. Nekateri sicer stoje na stališču, da zadostuje samo podpis županov, češ, da se z domovnico občina v nobenem oziru no zavezuje nasproti stranki (§ 53. obč. reda za Kranjsko ali 49. obč. reda za Štajersko), temveč, da je tista le nekako potrdilo. Tudi prejšnje upravno sodišče ni bilo vedno enakega naziranja. Enkrat je odločilo, da jo mora podpisati župan in en svetovalec, drugič se je zopet
postavilo na stališče, da zadostuje samo županov podpis. Zadnje stališče se mi no zdi pravilno, in sicer vsled tega, ker občina z izdanjem domovnice prizna dotični osebi domovinstvo ter s tem prevzame vse obveznosti, ki iz domovinstva izhajajo. Za to stališče pa govori nadalje tudi k domovinskemu zakonu pridejan obrazec, ki je v smislu § 33. dom. zakona iz leta 1863. za domovnice predpisan. Na tem obrazcu stoji namreč na prostoru, kjer se podpisuje za občino (tu stoje podpisi), torej podpisi, ne pa podpis. Domovnico naj tedaj podpiše v vsakem slučaju šo en občinski svetovalec. Bolje en podpis več, kot eden premalo.
t	(Dalje prihodnjič.)
Kupuj »GAZELA-MILO«! " Kupuj domače MILO, t^JŽi Kupuj dobro MILO, tcr ^, Kupuj »GAZELA-MILO«!
illi mora občina kolkovati svoje uradne vloge in rešitve?
Vprašanje, kakršno smo prejeli ob občine II., se glasi tako-le:
Ali je občina dolžna svoje vloge (pritožbo in prošnje) na višja oblastva kolkovati kakor zasebniki in drugo korporacije?
Ali mora občina kolkovati n. pr. kazenske naloge radi neudeležbe pri drugi — po § 42. obč. reda — sklicani odborovi seji, ali naloge pri globah gostilničarjem radi prekoračenja policijsko ure ali licence (plesne veselice brez dovoljenja)? —
Pojasnila: Na splošno naj velja to, kar povemo tu, kajti predpisi, ki veljajo glede državnih pristojbin ali taks, ki se plačujejo s kolkovanjem vlog iu rešitev, so tako komplicirani, da delajo preglavico celo tako odličnim juridičnim korporaci-jam, kakor je n. pr. notarska zbornica. — Za poedine posebne slučaje bi bilo treba posebnih navodil. — Za vas bo zadostovalo to, kar sledi v leni pojasnilu. Ne vemo sicer, kakšne vloge, pritožbe ali prošnjo mislite. Toda, če gre za vloge, ki se tičejo javnih poslov občinske upravo bodisi lastnega ali prenesenega delokroga, potem ne more biti najmanjšega dvoma, da so vse take vloge kolkov in državnih pristojbin proste. Sploh ne uvidimo možnosti, po kateri naj bi se za uradne vloge ali za rešitve županstev mogla zahtevati kaka pristojbina, bodisi da gre za vloge občin na višja ali pa za rešitve na enaka oblastva ali urade. Občine, to se pravi: občinski uradi ali županstva imajo pri izvrševanju svojih uradnih poslov prav tisto pravice, kakor vsi drugi javni uradi. Vse njihove uradne vloge uživajo torej prostost pristojbin in za nje morajo veljati isti predpisi kot za zasebne stranke. —■ Pač pa je gotovo, da mora stranka pravilno kolkovati vlogo na županstvo, a za dotične rešitve mora priložiti predpisani kolek. Teh pristojbin torej ne nosi občina, ampak stranka, ki je na rešitvi fnteresirana. Le
če ne gre za javne interes e, :.m-pak nastopa občina v spornih zadevah kot stranka nasproti drugi stranki v posebnih interesnih zadevah, potem je občina tudi dolžna plačati predpisane pristojbine, če no pade plačilna dolžnost na stranko. Ta izjema pa ni pravilo za uradno poslovanje v javnih zadevah.
Plačilni nalogi, ki jih izdaja občina radi izterjanja glob, zapadlih občinskih taks i. dr., pa nikakor no spadajo med one rešitve, od katerih bi se morale plačevati kolkovne pristojbine. Najmanj pa bi nadela ta dolžnost plačila občine; k večjemu bi se moglo zahtevati, da plačajo pristojbine stranke. Nikjer pa ne najdemo v drž. taksnem zakonu, da bi bile za te vrste nalogov predpisane kake pristojbine. Za danes to, kar smo povedali. O priliki pa priobčimo obširnejši referat, ko prejmemo navodila glede raznih kolkovanj od delegacije ministrstva financ. -——-—
Jih. te bolečine!**
Malo Fellerfeveffa pravega Elza-fluida - in proč so bolečine.
Drgnenje s Fellerjevim Elza-fluidom je prava dobrodejnest! Umivanje s Fellerjevim Elzaflut-doni jači mišičevje in živce l Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku 1 Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
V vseh doiičnih posloviifcnb zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarfa Feller.
Pri naravnih naročilih stane s pa::ovangem In poštnino če se pošlje denar naprej ali pa po povzetju:
n dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 Din 12 dvojnatih 4 .specialne steklenico 84 Din 24 dvojnatih ,, 8 Specialnih steklenic 146 Din 3(5 dvojnatih „ J2 špecialnih steklenic 208 Din
KOT PIUMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski miriš za sobo 15Din: Glycerin 4 Din lu 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din: Kitajski čaj od 1 Din dalje j originalno Radlkum francosko žganje 13 Din (velika steklenica); Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. — Za primot so pako-vanje in poštnina posebej računa.
Na te ceno so računa sodaj še 5% doplačila. Adresirati natančno: Eugen V. Feller, lekarnar, Stublca Donfa. Elzatrg št. 16, Hrvatsko. ************************************************
Za večje gospodarstvo na deželi iščem
samostojno gospodinjo
izurjeno v kmetijstvu, z večletno prakso. — Po« nudbe na upravo »Domoljuba« pod Šifro "Gospodinja 5513.« ,	5513
Vsakovrstna VOZOVI
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trpin (št. Petersld most.) Sprejemajo se popravila in v zameno.
5<2Sl»«§MI in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 23 K, za ščuike, 30 K, za stenice 28 K, uničev, moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti nšem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 in 20 K,•proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. J0NKEK, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1.
ženske lase.
Vse nabiralce las obvestim, da kupujem na malo in veliko zmešane in rezane lase ter plačam vedno no jiajvišji dnevni wein. Izdelujem gledališke \lasulje modeme podlage. Lepe h. ne kite od 130 K naprej. Ce želite. pošljite mali vzorec las in ceno. Angleške in Soli:iger-BRIT\ L I. v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežico. Bouleau-voda proti izpadanju las. ločna po	— I. dolenjska lasna indu-
strija, I SVETEC, Novo inesto.	<1397
Odvetnika pisarna
DVOKGLESA
einapiramo in z ognieni ponikljamo v laslnih delavnicah in shranimo preko zime. F. BA1J1IL, »TRIBUNA«, l.JUSLJANA, Karlovska cesta ši. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih f Hjifiel! Ljubljana, Slari Irg 20. strojev » DnlJCI Sprejme se v polno popravo 7d emajliranje z ognjem in poniklanje
DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIVALNI IN RAZNI STROJI.
»TRIBUNA«, lovoma dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.
BEjflgTE SillJPR«*® -gm "98
predno kupite uro, ilu-.strovani katalog tvrdke H. SUTTNER (Imetnik Heuri Blasre) vLjunljani
št 1. - Ta Vas obvaruje škode in jeze, katero povzročajo slabe, bazarske ure, in Vam kaže, kako se zamore drbro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, 3)>eci-Ialnc znamke ,.IKO" iz iasine tvornice v Švici, knkor tudi druge dobre /epne ure, zapestoe ure, svotilne in stenske ure, ve.ižtcc, prstane, zapestnice, uhane, nnmizuo orodje, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-nino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr, Škarje, nože, britve, lasestrižne In brivske stroie, stekioreze, doze za tobak, svalčice in smodke, nažlgače in denarnice kupite dobro in ceno pri
turdhi: H. SUTTNER (Mih Henri Maire)
_- Ljnhljnnl žt. 1._
-Tir K. PEČENKO
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta šiev. 13 (vogal Kolodvorske ulice štev. 21
IJsnie ter potrebščine.
Cene konkurenčne
r
Postrežba solidna
je sedaj
na Dunafslil cesJš št. 38, (poleg stare mitnice — v hiši Zadružne zveze) v Ljubljani.
TRGOVINA PRI > OSTERCU«
SV1_
, Jiji trg št. 47
priporoča svojo bogato
zalogo manufakturnega blaga,
Posebno velika izbira MOŠKEGA SUKNA in DAMSKEGA VOLNENEGA BLAGA po izredno
nizkih cenah.
obstoječe iz; kmetske hiše, v kateri so tudi kleti in hlevi, skoraj novega skednja in 28 oralov vrta, njiv, travnikov in gozdov v Kačjem potoku 10 občina Mozelj. proda za 60.000 Din MAGDALENA JONKE, gostilničarja v Gornjem Mozelja pri Kočevju,	5<j>&
G0SF0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA šivaini stroji in stroji za pletenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarno v I.incu. Ustanovljena 1. 18(17, Doslo je ravnokar večje štev> o strojev za vsako obit. Vezenje poučuje biez-ptačno. Pisaim stroji ABi.EK. Ceniki zastonj in iranko. Kolesa iz prvih tovarn: Durkopp, Styrta, Wartenrad.


Močne, trpežne bakrene kotle vseh vrst s širokimi kapami, izdeluje edino
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28. Čisti domači izdelki! Nizke cene! Stalna zaloga! Sprejemajo se vaa v !o stroko spadajoča popravila.

Ančka: Francka, kje si pa ti kupila balo, ko si se možilaV Francka: Kje drugje kot v splošno znani trgovini
„Pri Ivanki" F. in I. Goričar,
v Ljubljani, Sv. Petra cesta Z9
Povsod smo si ogledali blago in cene, a bilo je tam najccnejo in najlepša izbira, najsibo za obleke, odeje, platno za rjuhe, za žimnice, namizne prte, pregrinjala za postelje, svilene rute, moške srajce in sploh vso. kar sliši takrat zraven, vse se tam dobi. Mi smo prav zadovoljni z vsem, kar smo tam kupili. Ančka: Hvala za dober svet, tudi jaz pojdem tja kupit, ker se bodem po praznikih poročila.
X
K K X K X X
X X X
X X X
K

Pspoloiia narno sialollte suoj denar d
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
sedal poleg nunske cerkve,
1,1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Unionn Hranilne vloge se obrestujejo po
sv/.
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5%'. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6%.