Vsebina naših odnosov je zavest
Lant oktobra /« Občlnska konferenca ZKS LJubljana Centor sprejela program »Akclje 100«, po katerem Je nato vodlla razgovore v 112 orga-nlzacijah združonega dela z območja IJubiJan-skega Centra. Razgovorl so razpletall zlaatl na-loge, prl katerlh /e potrebna koordinirana akclja vseh aoclallatlčnlh sll, vse v amerl krapltve aa-moupravnlh odnosov in s tem družbenoekonom-skega potoža/a delovnega človeka. Po vsoh raz-govorth v »Akcifi 100« Ja komlte napravilpoglob-IJeno anallzo stanja v fzbranth delovnlh sredi-nah. To so bltf razgovorl o odprtth vprašanjih ter obenem dogovort za konkretno dolo In akcljo, da bi ugotovtjene pomanjkljivoatl postopoma dd-pravltt.
V organlzacljah združenega dela ao bttl v raz-govore vključenl članl sekretarlatov osnovnlh organizaclj ZK, predstavnlkl slndlkatov, mladlne, delavskega sveta, samoupravne delavake kon-trolB ter samoupravni organi. VodUa pa je razgo-voredelovna skuplna, vkaterl so billčlanl občin-ske konference ZK$, občlnskega sveta ZSS in OKZSMS.
Kot rečeno Je komlte Iz »Akcije 100« ziotll obširno anattzo, katere vsebino posredujemo v razgovoru z izvršnlm aekretarjem Občlnske kon-ference ZKS LJublJana Center - Zdenetom Mall-/em.
Preobrazba družbenoekonomskih odnosov v posameznih delovnih okoljih
- Kaj menite, lahko pome-ni za ljubljanski Center »Ak-cija 100«, katero najsplošnej-šo smernico ponuja in - kako so raznolika delovna okolja v občini vsrkala namen te akcije?
»S celovito aktivnostjo se je ustvarilo vzdušje za hitrejšo in konkretnejšo izpeljavo družbene preobrazbe vseh odnosov v združenem delu. Domala v vseh organizacijah združenega dela so na razgo-vorih poudarjali tako aktiv-nost za nadvse pozitivno. V prihodnje bodo neizbežni ne-posredni kontakti in razprave o problematiki zveze komuni-stov in drugih družbenopoli-tičnih organizacij ter samou-pravnih organov v temeljnih sredinah, kjer problemi nasta-jajo in kjer jih je zato potreb-no tudi reševati. Take akcije, je bilo poudarjeno, spodbuja-jo konkretno zavzetost komu-
nistov in vseh delovnih Ijudi pri uresničevanju sprejetih' družbenih usmeritev v posa-mezni delovni sredini.«
-  Katere probleme delov-nih organizacij na območju ljubljanskega Centra bi lah-ko označili za skupne?
»V vseh delovnih razgovo-rih je bilo naglašeno, da je kljub večji razredni osvešče-nosti, boljši organiziranosti in živahnejši politični aktivnosti zveze komunistov in drugih socialističnih sil - zlasti je to opazno po kongresih - po drugi strani še vedno precej pomanjkljivosti in praznin, tako v sami akciji pri družbe-ni preobrazbi, pri dejanskem utrjevanju samoupravnih so-cialističnih odnosov v združe-nem delu kot tudi pri praktič-nem reševanju nekaterih pe-rečih problemov delovnih ljudi.«
Iz zakona o združenem delu — vsebino ali le obveznosti
-  Zakon o združenem delu,
kako se njegova vsebina vra-šča v delavčevo zavest?
»Delavci v svojem samo-upravnem delovnem okolju še vedno niso dovolj vključe-ni v celovite aktivnosti, niso dovolj ustrezno, polno infor-mirani, zaradi tega v polni meri ne rešujejo problemov samoupravnega okolja in skupno ne ugotavljajo dovolj poglobljeno, na katerih po-dročjih morajo izpeljati kore-nite spremembe na poti ure-sničevanja vsebine zakona o združenem delu.
Zaradi zaostajanja, poča-snosti procesov v družbeni preobrazbi in še drugih razlo-gov, je oslabljena zdrava go-spodarska rast, zmanjšuje se moč družbene reprodukcije, širijo se materialni temelji ra-zvoja naše družbe in napori za gospodarsko stabilizačijo so težji. Ponekod zaostaiajo s ce-lovito preobrazbo družbenoe-konomskih odnosov, to bi mogli reči na primer za Plete-
(nadaljevanje na   2. stranl)
(nadal)evanje s 1. stranl)
nino, Volan, Kartonažno to-varno, Posrednika, Tehniko, Intertrade, Hermes in za dru-ge, zlasti manjše trgovinske organizacije.
Aktivnost je marsikod še vse preveč prosvetiteljsko obarvana, predavateljska, bi lahko rekli, vse preveč se zau-stavljamo na prepričevanju o nujnosti ustrezne družbene preobrazbe, v konkretni prak-si pa se v teh sredinah pristaja na formalistične rešitve, ki pa, kot vemo, vsebine družbenoe-konomskih odnosov ne spre-minjajo. Rezultat tega pa je, da zakon o združenem delu v teh sredinah ostaja predvsem obveznost ne pa realna za-vest.«
- Kje bi iskali globlje vzroke za, kot pravite, for-malistične rešitve v preobra-zbi družbenoekonomskih od-nosov?
»Splošno velja, predvsem v manjših organizacijah združe-nega dela je tako, da zaostaja-nje v preobrazbi opravičujejo s pomanjkanjem strokovnega kadra. V teh sredinah je opa-ziti tudi neredek pojav, da po-samezniki kot zunanji sode-lavci krojijo samoupravne ak-te. Slednje pa zaradi nepozna-
2 / DOGOVORI
vanja specifik delovnih sre-din privede tudi do konflikt-nih stanj in izbruhov nezado-voljstva v kolektivu. Prav v teh sredinah je opaziti, da je akcija za ureditev odnosov bolj zadeva in akcija strokov-ne narave, manj pa akcija tudi družbenopolitičnih organiza-cij, torej akcija formalne preo-brazbe.
Ponekod so posamezne li-stine kar prepisali. Pri tem je treba opozoriti obenem na preobilico samoupravnih spo-razumov, družbenih dogovo-rov in zakonskih predpisov, ki urejajo odnose na posamez-nih področjih, v celoti gleda-no pa zastirajo pregled nad celovitostjo teh odnosov in prihaja zato celo do zmede. Pri nedvomno pozitivnih pre-mikih v procesu družbene preobrazbe je treba ugotoviti tudi, da so pri uveljavljanju zakona o združenem delu marsikje pozno začeli iskati konkretne rešitve za urejanje družbenoekonomskih od-nosov. Marsikod se kaže, da so poslovodne strukture tiste, ki narekujejo tempo preobra-zbe ter da ponekod sedanja stopnja idejne in teoretske usposobljenosti v družbeno-političnih organizacijah ne omogoča stalnega spremlja-nja in oblikovanja stališč do predlaganih rešitev.«
Tako ponekod — kako drugod?
-  Kakšna je ocena stanja po večini v naši občini?
»V večini delovnih sredin zagotovo ne gre za aktivnosti, katerih namen je le formalna ureditev v okviru zakonskih rokov, temveč gre za dinamič-ne aktivnosti, katerih namen je dograjevanje, izboljševanje dosedanjih rešitev. Izhajajoč iz ocen sedanjih pomanjklji-vosti na osnovi praktičnih iz-kušenj v lastni delovni sredini iščejo, dograjujejo konkretne usmeritve in rešitve, gradijo instrumentarij za konkretno, praktično uveljavljanje novih družbenoekonomskih od-nosov.«
Precejšnja živahnost v procesih samoupravne organiziranosti združenega dela
-  Kolika je raven samo-upravne   organiziranosti   v delovnih organizacijah naše občine?
»Velika pozornost je name-njena utrjevanju in dograjeva-nju samoupravnih sporazu-mov o združevanju dela de-lavcevv temeljne organizacije združenega dela in dograjeva-nju odnosov, ki   zorijo     na
osnovi združevanja v višje asocijacije združenega dela. Pri tem je bilo v razgovorih zlasti izpostavljeno vprašanje ustrezne samoupravne orga-niziranosti delavcev v disloci-ranih obratih. V SOZD Emo-na, Sap-Viatorju, Tekstilu, Slovenijales, SOZD Nama, Pletenini, Avtocomercu in Metalki so dosežki v preobra-zbi na tem področju precejš-nji.
Kljub temu je treba reči, da tudi tu zaostajamo v vsebin-skih spremembah. Ugotavlja-mo, da v nekaterih primerih vsebinsko niso uredili druž-benoekonomskih odnosov na novih osnovah in ostajajo v bistvu na kupoprodajnih od-nosih. Slednje pa je lahko le ovira nadaljnjemu združeva-nju dela in sredstev ali deluje celo razdruževalno. Naj ome-nimo s tem v zvezi Slovenija-les, Avtotehno, Intertrade, Elektro Ljubljana, Jugotehni-ko, Volan, SOZD Gipos in še bi lahko naštevali.
Integracije
Integracijska gibanja in iskanje rešitev za združevanie dela in sredstev so v mnogih primerih v rokah poslovodnih struktur, brez kakršnegakoli vpliva delavcev. Močni so še
ostanki podjetniških od-nosov, katerih rezultat je ne-samoupravno odločanje o vseh bistvenih vprašanjih. Opažamo neskladje med zapi-sanimi pravicami in dejan-skim stanjem.
Informiranje
V nemajhnem števUu de-lovnih organizacij malo store za resnično, celovito, vse-stransko informiranje delav-cev o delovnih uspehih, dose-ženem dohodku, delitvi, o te-žavah v prodaji ali z uvozom reprodukcijskega materiala, o razvojnih načrtih, poslovanju TOZD itd.
Podjetništvo?
To opozarja, da se v nekate-rih sredinah še vedno niso otresli preživelih spon podjet-niške miselnosti in da se še ne uresničuje delavčeva pravica, da vpliva na tok dogajanj, da odloča v svojem imenu, se še ne uresničuje delavčev re-snični vpliv na delitev ustvar-jenega dohodka.«
Delovne skupnosti skupnih služb
- Bi lahko govorili še o precejšnjem razkoraku med
(nadaljevanje na 6.-7. stranl)
(n»dall»vanj» z 2. HranO
načeli svobodne menjave de-la in rešitvami v praksi na primeru delovnih skupnosti skupnih služb?
»Tu svobodna menjava še ni zaživela. Problem je dokaj občuten zlasti v občini Center s sedežem precejšnjega števi-la delovnih oziroma sestavlje-nih organizacij združenega dela.
Delavci v delovnih skupno-stih skupnih služb pretežno dobivajo dohodek enostavno v odstotku na doseženi doho-dek temeljnih organizacij. De-lavci v TOZD imajo premaj-hen vpliv na obseg nalog, ki jih za potrebe TOZD oprav-ljajo v delovnih skupnostih skupnih služb, še manjši pa je vpliv na kadrovsko strukturo znotraj teh skupnosti. Dalje -ne ugotavljajo kvalitete in ob-sega opravljenih nalog.
V nekaterih delovnih skup-nostih skupnih služb delavci pridobivajo osebni dohodek ne iz naslova dejanskega pri-spevka k ustvarjenem dohod-ku, marveč iz naslova elemen-tov, ki nimajo ničesar skupne-ga z načeli delitve po delu. Vse to povzroča nezado-voljstvo med delavci. Taki ne-razčiščeni odnosi lahko pelje-jo celo do neracionalnih reši-6 / DOGOVORI
tev - na primer do ukinjanja delovnih skupnosti skupnih služb na ravni delovne organi-zacije in do prenašanja njiho-vih nalog in opravil na TOZD. Za to inriamo primer v Kom-pasu.
Razgovori so odprli dvojno gledanje na te delovne skup-nosti. Eno poudarja, da je v praksi še vedno prisoten di-rekcijski položaj teh skupno-sti skupnih služb in drugo, da so te skupnosti odveč, da so neustvarjalne in nepotreben strošek v produkcijskem pro-cesu, kar je seveda nespre-jemljivo.«
Trgovina v Ijubljanskem centru
- Trgovina v Centru, po videzu bogata, česa še nima in kakšne ocene povzemate iz razgovorov v »Akciji 100«?
»V trgovini se marsikod še ne zavedajo, da je edina per-spektiva njihovega nadaljnje-ga razvoja tesnejše povezova-nje s proizvodnimi organiza-cijami združenega dela na no-vih osnovah, na načelu ustvarjanja in udeležbe v skupnem prihodku. Marsikje se obnašajo tako, kot da je ustvarjeni dohodek samo nji-hov. Tudi proizvodnja se s tem v zvezi ne obnaša vedno
ustrezno - si poizkuša na pri-mer podrediti trgovino.
V trgovinskih organizacijah so se zelo pozno lotili urejanja medsebojnih odnosov, marsi-kod so zgolj lovili zakonške roke. Neustrezno organizira-nost trgovine konec koncev potrjujejo   rezultati   poslova-nja - opazna je stagnacija ali celo nazadovanje.
Razgovori so pokazali, da tudi ni trajnejšega povezova-nja znotraj same trgovine, ki često deluje v majhnih raz-drobljenih organizacijah. Ta-ka trgovina ni sposobna v od-nosu s proizvodnjo ter po dru-gi strani s potrošniki odigrati svoje vloge.
Še posebej so ti problemi pereči za zunanje trgovinske in zastopniške ofganizacije, kjer vlada velika razdroblje-nost. V občini Center je blizu 200 organizacij združenega dela s tega področja. Tu je močno opazna privatno last-niška miselnost. Ugotavljamo določene odpore proti pove-zovanju zunanje trgovinskih predstavništev različnih orga-nizacij združenega dela za po-vezovanje in enotno nastopa-nje v tujini.
V odnosih med proizvodnjo in trgovino je opazna odsot-nost skupnega planiranja. V delitvi   se   še   ne   uveljavlja
skupni prihodek, redki so pri-meri skupnih naložb. Kon-kretno ni opredeljen skupni riziko in ne uresničen vpliv potrošnikov preko trgovin-skih organizacij na proiz-vodne odločitve. " Res pa je, da v nekaterih sredinah pripravljajo ali pa že imajo iz-delane projekte o skupnih na-ložbah, sovlaganjih. To velja za Emono, Polikem trgovino, Jugotekstil.
Družbene dejavnosti in svobodna menjava dela
- Splošna ocena dosežkov v procesih svobodne menja-ve dela med delavci v zdru-ženem delu in delavci v druž-benih dejavnostih ni ugodna. Velja taka tudi za območje občine Center?
»Korenitejša preobrazba odnosov v svobodni menjavi dela v interesnih skupnostih ni povsem stekla. Vrsto kritič-nih pripomb so nanizali raz-govori. Med drugim - nara-ščanje administracije v SIS. Še vedno je prisotna prora-čunska miselnost v financira-nju družbenih dejavnosti. Gradiva za razpravo v združe-nem delu so preobširna, pre-strokovna, pripravljena pred-vsem za izvajalce ne tudi za uporabnike. Roki za razpravo
so prekratki. Sporazumi ne bi smeli prihajati v združeno de-lo stihijsko. Premalo je v naši zavesti prisotno dejstvo o družbenem značaju dohodka.' Razprava o svobodni menjavi dela se često osredotoči na sprejetje sporazumov in anek-sov in na to, kako zagotoviti finančna sredstva za financi-ranje programov.«
Delavci ugotavljajo slabosti pri uveljavljanju načela delitve po delu na osnovi praktičnih izkušenj
- Med rezultati »Akcije 100« je tudi ocena uresniče-vanja načela delitve po delu.
»V vseh delovnih sredinah so že sprejeli samoupravne sporazume, s katerimi delavci urejajo področje delitve do-hodka in delitve sredstev za psebne dohodke. Res pa je, da so pri tem še marsikje prisot-ni stari odnosi, preživele tež-nje.
Ugotavljanje rezultatov de-la je še vse preveč vezano na skupinski uspeh, pri čemer se ne upoštevajo neenaki objek-tivni pogoji pri pridobivanju dohodka. V vseh sredinah še iščejo najbolj ustrezen instru-mentarij vrednotenja ter ugo-
tavljanja kvalitete izpolnjenih delovnih nalog. Kvalifikacija je še vedno preveč prevladu-joče merilo.
Daleč najbolj uporabljena rešitev za pridobivanje dela osebnega dohodka (ki naj bi ustrezal rezultatom gospodar-jenja s sredstvi kot minulim delom) je vgraditev v sporazu-me določenega odstotka le glede na delovno dobo. Pri-prava osnov in meril za deli-tev po delu je ponekod pote-kala stihijno, v posameznih skupinah, ne pa strokovno ob hkratni udeležbi vseh samou-pravnih in družbenopolitič-nih subjektov.
Sporazume o delitvi dohod-ka in osebnih dohodkov so v OZD sprejemali naglo, pre-malo poglobljeno. Informira-nost delavcev je bila šibka in zato šibko tudi vključevanje delavcev v razpravo. Zaradi tega je ponekod prišlo do veli-kih nesorazmerij v delitvi osebnih dohodkov, tudi do zelo zaostrenih stanj, kot ima-mo za to primere v Komunal-nem podjetju Ljubljana, Elek-tromedicini, Kartonažni to-varni, Tehniki in Tribuni.
Največji dosežki na tem po-dročju se kažejo v prizadeva-njih za čim bolj usklajenim gi-banjem rasti osebnih dohod-kov z rastjo dohodka in pro-duktivnostjo dela. Pozitivno je, da v delovnih organizaci-jah ugotavljajo slabosti na osnovi praktičnih izkušenj ter
da imajo mnogokje že pri-pravljeno dograjevanje in izboljševanje obstoječih siste-mov delitve osebnih dohod-kov.«
Vsebina planskih listin
- Tekoče petletno obdobje se bo s prihodnjim letom iz-teklo. Kakšni so podatki o sprejetih planskih listinah in o pripravi planov za bodo-če srednjeročno obdobje?
»Delavci še niso v vseh sre-dinah sprejeli planskih listin za to srednjeročno obdobje. V nekaterih delovnih organiza-cijah so šele po ugotovitvah na naših razgovorih pristopili k pripravam na novo plansko obdobje. Še bolj neugodno oceno ponuja pregled procesa sporazumevanja o temeljih planov, čeprav bi sporazume o temeljih planov morali skle-niti delavci v vsaki T^OZD združeni v delovno organiza-cijo ali sestavljeno organizaci-jo pa tudi z delavci drugih TOZD, s katerimi so dohod-kovno povezani.
Za osnovno slabost pa je šteti dejstvo, da pri oblikova-nju planskih listin niso bili vključeni vsi delavci. Delavci takih ne sprejemajo »za svo-je«, kar seveda vpliva na nji-hovo izpolnjevanje. Vdoseda-nji praksi je bila premalo pou-darjena konkretna odgovor-nost strokovnih in poslovo-dnih delavcev, ki so priprav-ljali plane in jih predložili de-
lavcem v sprejem. To strokov-no in politično odgovornost bi morali ugotavljati v vsa-kem primeru neizpolnjevanja samoupravno sprejetih plan-skih obveznosti.«
Vzvod naše preobrazbe — idejnopolitična in akcijska enotnost ter organizacijska trdnost zveze komunistov
- In nazadnje, kako se je v razgovorih »Akcije 100« po-trdila stopnja organizirano-sti in akcijske usposoblje-nosti subjektivnega faktorja v delovnih organizacijah na-še občine?
»Ugotavljamo, da smo ko-munisti na osnovi sprotnega spremljanja in ocenjevanja družbenoekonomskih in poli-tičnih razmer med samou-pravno organiziranimi delov-nimi ljudmi dosegli dokaj ši-roko družbeno aktivnost v utrjevanju in uresničevanju ustavnega položaja delavca v združenem delu. Ob tem pa lahko ugotovimo, da se pri de-lovanju vse preveč sil izgublja v razreševanju formalnih vprašanj organiziranosti na-mesto da bi te osredotočili na razreševanje vsebine delova-nja ZK in iz tega izhajajočih konkretnih oblik organizira-nosti.
V večini delovnih organiza-cij ugotavljamo, da se uveljav-lja nova vsebina dela, ki pri-speva k preseganju nekaterih oblik forumskega dela. To za-hteva nenehno krepitev idej-nopolitične in akcijske enot-nosti ter organizacijske trdno-sti ZK, kar je temeljni pogoj, da lahko usmerja in pospešu-je celotno politično življenje, da je prisotna povsod tam, kjer se odloča o vprašanjih življenja in dela delavcev in delovnih ljudi.
V razgovorih smo dalje ugo-tavljali, da so osnovne organi-zacije ZK še vedno preveč za-prte vase,  ločeno od samo-upravne in politične dejavno-sti delovnih ljudi. Zato smo poudarjali, da se morajo ko-munisti konkretno in odločno usmeriti v uveljavljanje po-treb dela in življenja ljudi in okolja, v katerem delujejo. S svojim delovanjem se morajo vsakodnevno zavzemati za re-snično vsebinsko uveljavlja-nje novih družbenoekonom-skih odnosov na vseh področ-jih. Povsod, kjer smo skupno ugotavljali zaostajanje za do-govorjenimi stališči in usme-ritvami, se morajo komunisti aktivno vključevati v delegat-sko delo, delo samoupravnih organov, zborov delavcev.
V  nekaterih primerih smo ugotavljali premajhno notra-nje poenotenje komunistov v osnovnih    organizacijah   ter usposobljenost za celovito ra-
zumevanje družbenih proce-sov. Zaradi tega je delo osnov-nih organizacij ZK marsikje odtrgano od konkretne pro-blematike v OZD in ne dovolj odprto vprašanjem, ki so na dnevnih redih delegacij sa-moupravnih organov.
Pri razreševanju konkret-nih problemov smo ugotovili premajhno povezanost, uskla-jenost, premajhno aktivnost komunistov v osnovnih orga-nizacijah sindikata in zveze socialistične mladine. Prav ta-ko smo ugotavljali prešibko aktivnost in usposobljenost za uresničevanje začrtanih usmeritev družbenega razvo-ja osnovnih organizacij sindi-kata. Iz razgovorov smo pov-zeli, da se osnovne organizaci-je sindikata premalo razvijajo kot temelji enotne sindikalne akcije. Vse premalo so prisot-ne ob vprašanjih, o katerih se odloča v TOZD. Še vedno so prisotne slabosti kot so for-malizem v delu, neizpolnjeva-nje sprejetih zadolžitev, ki jih sindikatu v okviru TOZD na-laga zakon o združenem delu. Opazno je tudi pomanjkanje aktivnosti v krajevni skupno-sti.
S temi ugotovitvami smo našo analizo povečini osvetli-li. Za »Akcijo 100« pa je treba na koncu reči še, da je to uspešen začetek naše skupne aktivnosti, ne konec«
Razgovor pripravlla: Anka Štrukelj
DOGOVORI / 7