Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 165
Recenzije
angle{ki jezik). V tem smislu bi torej kazalo na za~etku uvesti pogovor ali anketo, s katero bi
mentorji zaznali, katera podro~ja so za udele‘ence pomembna in jih tako lahko v ve~ji meri
vklju~ili v program. Prav tako je program uspe{en pri oblikovanju poklicne identitete, kar je {e
posebej pomembno glede na to, da je pri precej{njem delu udele‘encev eden od razlogov {olske
neuspe{nosti neustrezna izbira poklicne poti. Zelo pozitivni pa so bili tudi psihosocialni in
socialnointegracijski u~inki programa (pridobivanje novih prijateljev, ve~ja socialna prilagojenost,
strpnost, bolj{e delovne navade, ve~ja samozavest, zaupanje vase, odgovornost itd.), ki jih kot
take zaznavajo tako udele‘enci kot mentorji.
V metodolo{kem smislu je pomembno poudariti, da je bila uporabljena tako kvalitativna kot
kvantitativna metodologija, kar obogati interpretacijo rezultatov in ji da ve~jo veljavnost.
Uporabljena metodologija je bila skrbno pripravljena in testirana, celoten postopek pa tudi
podrobno opisan v posebnem poglavju V . Hlebec. [e posebej pomembno in pohvalno je dejstvo,
da je bil kvantitativni del instrumentarija poglobljeno ovrednoten z vidika kakovosti merjenja,
kar je {e vedno prej izjema kot pravilo. V. Hlebec in P. Nadrag tako v poglavju o zanesljivosti in
veljavnosti podrobno preverita notranjo konsistentnost merjenih spremenljivk, zanesljivost
merjenja po metodah enakovrednosti, vsebinsko, konvergentno in diskriminacijsko veljavnost. V
analizi ugotovita, da merjene spremenljivke (anketna vpra{anja) v veliki ve~ini konsistentno merijo
pri~akovane faktorje ter da z razli~nimi metodami pridemo do podobnih ugotovitev (kar tudi
ka‘e na dobro veljavnost). Tudi zanesljivost merjenja uporabljenih sklopov merjenih spremenljivk
je z nekaj izjemami zelo visoka. Skrbna priprava metodolo{kega instrumentarija se je torej
obrestovala v njegovi dobri merski kakovosti. Dobrodo{el dodatek so tudi v prilogah publicirani
vpra{alniki. Objava vpra{alnikov je po eni strani pomembna z vidika njihove avtorske za{~ite, po
drugi strani pa metodolo{ko radovednemu bralcu omogo~a podroben vpogled v uporabljene merske
instrumente.
Knjiga je kakovostna, podrobna, pregledna in zelo informativna deskriptivna analiza zna~ilnosti
in u~inkov programa PUM. V bodo~e bi spremljanje u~inkov programa in njegovo evalvacijo
veljalo sistemati~no spremljati ter ju morebiti nadgraditi z bolj poglobljenimi, kompleksnej{imi
metodami in {tudijami, podobno kot je v pri~ujo~i knjigi ‘e narejeno v poglavju o zanesljivosti in
veljavnosti.
Bla‘ Lenar~i~
Matej Kova~i~: Zasebnost na internetu/Privacy on the Internet.
Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne
{tudije, zbirka Politike, 2003
111/105 strani (ISBN 961-6455-09-5), 2.900 SIT
prevod Olga Vukovi}
[e na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja je internet z vsemi storitvami, ki jih je tedaj
omogo~al, veljal za odpornega proti nadzorovanju s strani dr‘ave. Danes velja povsem obratno,
saj razli~ne dr‘avne zakonodaje s svojimi ukrepi in zakoni obvladujejo internet skupaj z vsemi
storitvami, ki jih ta nudi. Primer tak{nega ukrepa je leta 2000 izvedla ameri{ka vlada, ko je  na
stre‘nike ponudnikov dostopa do interneta namestila sistem Carnivore. S pomo~jo tega programa
vlada spremlja vse dejavnosti uporabnikov interneta, ki jih ti izvajajo v kibernetskem prostoru.
Kljub temu, da je uvedba sistema Carnivore naletela na mo~an odpor javnosti, to ni ustavilo
ameri{ke vlade pri nadaljnjem name{~anju programa na stre‘nike ponudnikov dostopa do interneta.

166 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Recenzije
Tak{en nadzor se je po teroristi~nih napadih na ZDA pri~el mo~no krepiti pod pretvezo ohranitve
dr‘avne varnosti.
Nadzoru posameznikov, ki je izveden za potrebe varnosti, se v kibernetskem prostoru
pridru‘uje tudi nadzor potro{nikov za potrebe kapitala (prim. projekt Trusted Computing Platform
Alliance).  V zadnjem ~asu smo v zvezi s tem pri~a velikim diskusijam zaradi problematike
internetne izmenjave (t.i. ekonomije obdarovanja) piratskih kopij glasbe in filmov, ki velikim
zalo‘bam kradejo dobi~ek. Zaradi tega sku{ajo zalo‘be pod pretvezo prepre~evanja kraje
uveljavljati dolo~ene ukrepe, ki posegajo globoko v zasebnost posameznikov.
@e iz omenjenih primerov je razviden paradoks, da je nadzor hkrati dober in slab, zaradi
~esar problem zasebnosti nenehno niha med totalitarizmom in anarhijo. Bistveno vpra{anje, ki se
pojavlja v zvezi s tem je, kako ujeti tisto pravo ravnote‘je oziroma mejo, do katere dru‘ba in
posameznik lahko pose‘ejo v posameznikove zadeve. In to vpra{anje predstavlja enega izmed
glavnih izzivov, s katerimi se bomo, kot ka‘e, intenzivno ukvarjali v ne tako oddaljeni prihodnosti.
Dru‘beni nadzor je tesno povezan tudi s tehnologijo, ki v veliki meri prispeva k njegovi
intenzivnosti in u~inkovitosti. V tem smislu imajo danes informati~ne tehnologije izjemen pomen
za nacionalno varnost. Z nadzorom s pomo~jo novih tehnologij se sre~amo ‘e na ravni ~isto
vsakdanjega ‘ivljenja: identifikacija dohodnih telefonskih klicev, ugotavljanje lokacije mobilnega
telefona na podlagi radijskega signala (lokacijske storitve), identifikacijske, ban~ne, nakupovalne
ipd. kartice, biometrija, videokamere, t.i. prijazno prislu{kovanje itd. Na tak{ni podlagi lahko o
informati~ni dru‘bi govorimo kot o dru‘bi nadzora. Vsi ti primeri namre~ ka‘ejo na to, da je
stopnja nadzora (~eprav se ga ve~inoma ne zavedamo) v dru‘bi, v kateri ‘ivimo, visoka. Zaradi
tega se upravi~eno zastavlja vpra{anje: kak{en je dana{nji pomen nadzora in kak{ne so njegove
pozitivne in negativne posledice? Odgovor na to vpra{anje podaja Matej Kova~i~ v knjigi Zasebnost
na internetu, v kateri se posveti zlasti vpra{anju nadzora in zasebnosti v kibernetskem prostoru.
Kova~i~ pri~enja svojo analizo s kratkim teoretskim pregledom nadzora z razli~nih podro~ij
dru‘benega delovanja. Pri tem izhaja iz  del naslednjih sociologov: Cooley, Ross, Marx, Weber in
Foucault. Rde~a nit, ki jo Kova~i~ razvija skozi celotno knjigo in uspe{no umesti v informati~no
dru‘bo, je Benthamova oziroma Foucaultova ideja Panoptikona. Bistvo panopti~nega nadzora je,
da se z uporabo negotovosti dose‘e prostovoljno podrejanje posameznikov. ?Zavest, da smo
nenehno vidni, zagotavlja samodejno delovanje oziroma vzpostavitev oblasti na mikroravni.
Vidnost je zato neke vrste past. Panoptikon je po Foucaultovem mnenju politi~na tehnologija, ki
deluje na podlagi subtilnih prisil in omogo~a vzdr‘evanje oblasti? (str. 21). Razlika med
Benthamovim Panoptikonom iz leta 1791 in nadzorom v informati~ni dru‘bi je v tem, da je
Panoptikon predvideval opti~ni nadzor, medtem ko slednja deluje s pomo~jo nadzora (nevidnih)
digitalnih signalov oziroma sledi. Zaradi tega avtor govori o dana{nji obliki nadzora kot o
elektronskem Panoptikonu.
S pojavom informati~nih tehnologij se je nadzorovanje posameznikov v dru‘bi poglobilo,
okrepilo in nenazadnje postalo tudi precej prefinjeno. Delovanje tovrstnih tehnologij poteka
ve~inoma nevidno, saj informati~ne tehnologije niso usmerjene k nekemu natan~no dolo~enemu
cilju, ampak so decentralizirane. Zato je ve~ina dana{njega nadzora usmerjenega na podro~je
digitalnih signalov, kar pomeni, da je nadzor neviden (elektronski Panoptikon). Tak{ne vrste
nadzor omogo~ajo tako imenovane elektronske sledi, ki jih za seboj pu{~amo posamezniki s
svojim delovanjem (telefonski klic, pla~ilo s kartico, dvig denarja, obisk zdravnika itd.).
?Elektronska sled je torej informacija, ki se shranjuje rutinsko in ka‘e dejavnost nekega
posameznika? (str. 27). Mo~ nadzora s pomo~jo elektronskih sledi se je mo~no pove~ala {ele z
mo‘nostjo medsebojnega povezovanja razli~nih podatkov, zbranih na tak{en na~in.
Ko imamo opravka z nadzorom, nikakor ne moremo mimo vpra{anja zasebnosti. Zasebnost
in njeno varovanje v kibernetskem prostoru predstavlja osrednji del Kova~i~eve knjige. Avtor
najprej opi{e in predstavi informacije ter sledi, ki jih uporabniki storitev interneta pu{~amo s
svojimi aktivnostmi v kibernetskem prostoru. Pri tem lo~i razli~ne akterje, ki sodelujejo v procesu

Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 167
Recenzije
izmenjevanja podatkov in informacij. To so: operater telekomunikacij, ponudnik dostopa do
interneta, ponudnik internetnih storitev in uporabnik. Vsak izmed na{tetih akterjev ima na voljo
svoje mehanizme nadzora, ki jih avtor tudi predstavi. Poudarek pri predstavitvi nameni zlasti
elektronskim sledem, ki jih uporabniki pu{~amo pri ponudnikih dostopa do interneta, ter pri
ponudnikih internetnih storitev in vsebin.
V nadaljevanju Kova~i~eve analize sledi nazorna predstavitev tehnik nadzora, ki jih uporabljajo
ogla{evalci. Glavna izmed tehnik, ki jo uporabljajo, je nadzor s pomo~jo paketkov s podatki, ki
jih spletni stre‘nik po{lje spletnemu brskalniku, ta pa jih shrani na uporabnikov ra~unalnik ter jih
vrne stre‘niku, ko ta od njega to zahteva. Te programe imenujemo pi{kotki (cookies). Pi{kotki
navadno vsebujejo interno ID {tevilko uporabnika in ko se ta giblje po spletnem mestu, spletni
stre‘nik te {tevilke bele‘i. Tovrstne ID {tevilke je mogo~e povezati  z drugimi podatki in pri
naslednjem obisku kateregakoli uporabnika spletni stre‘nik ugotovi, ~e je ta ‘e bil na spletni
strani in kaj je tam po~el. Prvotna funkcija pi{kotkov je bila sestavljanje spletne nakupovalne
ko{arice, vendar pa se jih sedaj mno‘i~no uporablja na vseh vrstah spletnih strani za pridobivanje
razli~nih informacij o obiskovalcih.
Najbolj prakti~no poglavje knjige Zasebnost na internetu obsega analizo varstva zasebnosti
v kibernetskem prostoru. Poleg zlorabe informacijske zasebnosti v kibernetskem prostoru poznamo
tudi zlorabo prostorske zasebnosti, ki se zgodi z vdorom v ra~unalni{ki sistem. Tak{ne posege
Kova~i~ obravnava kot enega izmed najbolj neposrednih napadov na posameznikovo zasebnost.
V tem poglavju pride do izraza zmotno (ve~insko) prepri~anje, da je delovanje v kibernetskem
prostoru – razen v redkih primerih – popolnoma anonimno. Ve~ji del poglavja je namenjen
uporabnikom storitev interneta z namenom, da bi se seznanili z za{~ito pred prestrezanjem
podatkov, vdori in zasegom podatkov, brisanjem elektronskih sledi in za{~ito pred tempest napadi
(prestrezanje elektromagnetnih signalov, ki jih oddajajo elektronske naprave). Na koncu poglavja
avtor predstavi {e kriptografijo in gibanje za elektronsko zasebnost.
Po navedbah Kova~i~a danes ogro‘ajo posameznikovo zasebnost trije pomembni trendi:
globalizacija, konvergenca med tehnologijami in multimedialnost. Ti procesi so privedli tudi do
potrebe po u~inkoviti zakonodaji za za{~ito zasebnosti posameznikov. Pravno za{~ito zasebnosti
dr‘avljanov Slovenije avtor predstavi v zadnjem poglavju knjige. Analizo stanja  pri~ne z obravnavo
obstoje~e slovenske zakonodaje in prakse, ki sankcionirata posege v prostorsko zasebnost. O
vdoru v ra~unalni{ki sistem govori v slovenski zakonodaji 242. ~len kazenskega zakonika, ki
dolo~a, da je vdor kazniv samo pri gospodarskem poslovanju, in ~e je povzro~en z namenom, da
bi storilec sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premo‘enjsko korist ali drugemu povzro~il
premo‘enjsko {kodo. Tak{na dikcija zakona, kot ugotavlja avtor, lahko privede do primera, da
vdor v ra~unalnik, pri katerem ni povzro~ena nobena {koda, niti storilec ni pridobil nobene koristi,
ostane nesankcioniran. Na tej podlagi avtor ugotavlja, da ({e) ni jasno, kako je v tej zakonodaji
obravnavan kibernetski prostor. Po njegovem mnenju vdor v ra~unalni{ki sistem pomeni vstop v
tuj prostor. Zato bi se, kot predlaga, v tak{nem primeru morali sklicevati na 152. ~len, ki
prepoveduje neupravi~en vstop v tuje prostore, za kar pa bi sodi{~e moralo sprejeti dikcijo
kibernetskega prostora. S tem se poka‘e ‘e ne{tetokrat omenjena slabost prava in sicer, da ne
zmore slediti hitremu razvoju tehnologije.
V tem poglavju izstopata predvsem tudi Kova~i~evi iz~rpni analizi komunikacijske in
informacijske zasebnosti v Sloveniji. Pri analizi komunikacijske zasebnosti pride avtor do
ugotovitve, da Zakon o kazenskem postopku natan~no dolo~a, za katera kazniva dejanja in v
katerih primerih je mogo~e posegati v zasebnost komunikacij. Zakon o Slovenski obve{~evalno-
varnostni agenciji pa ni tako natan~en, saj dolo~a, da se ogro‘anje varnosti dr‘ave lahko ka‘e v
tajnih aktivnostih zoper strate{ke interese Republike Slovenije, te interese pa je mogo~e opredeliti
ohlapneje.
Za razliko od komunikacijske zasebnosti, je po Kova~i~evih ugotovitvah, informacijska
zasebnost zakonodajno dobro urejena (zakon o varstvu osebnih podatkov in konvencija o varstvu

168 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Recenzije
posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov). V endar smo kljub dobri zakonodaji
in in{pekcijskemu nadzoru na tem podro~ju {e vedno pri~a precej{njemu neredu. Prepre~evanje
zbiranja osebnih podatkov pa zaradi organizacijskih zahtev na nekaterih podro~jih ni uresni~ljivo.
Zato bi bilo, po avtorjevih ugotovitvah, potrebno dose~i transparentnost zbiranja in uporabe osebnih
podatkov, ter s tem tudi mo‘nost zmanj{anja njihove zlorabe. S tem namenom predlaga avtor
razmislek o kadrovskih okrepitvah in{pektorata za varstvo osebnih podatkov.
Knjiga Mateja Kova~i~a Zasebnost na internetu je dobrodo{el, aktualen ter izviren prispevek
k razumevanju razvoja, vloge in na~ina nadzora v dana{nji dru‘bi. Poleg vsebine je potrebno
pohvaliti tudi avtorjev jasen in razumljiv jezik, ter prilo‘en slovar uporabljenih pojmov. Zato
knjiga ni namenjena zgolj ozki javnosti, ki se profesionalno ukvarja z obravnavano tematiko,
ampak tudi posameznikom, ki na kakr{enkoli na~in delujejo v kibernetskem prostoru.
Tatjana Rakar
Zinka Kolari~, Andreja ^rnak-Megli~, Maja Vojnovi~:
Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi.
Ljubljana: Zalo‘ba FDV, zbirka Politi~ni procesi in in{titucije, 2002
186 strani (ISBN 961-235-084-1), 2.800 SIT
Znano je, da pred sistemskimi spremembami v letu 1990 v tako imenovanem »dr‘avno-
socialisti~nem sistemu blaginje«, ki se je v svojih razli~icah oblikoval v dr‘avah Srednje in Vzhodne
Evrope, formalno ni bilo prostora za zasebne neprofitne organizacije pri zagotavljanju storitev za
dr‘avo blaginje. Avtorice ugotavljajo, da je bila vloga zasebnih neprofitnih organizacij  v nekdanjem
dr‘avno-socialisti~nem sistemu blaginje predvsem v tem, da so podpirale potenciale in sposobnost
neformalnih socialnih mre‘, da so te skrbele za svoje ~lane. Skladno s spremembami vloge zasebnih
neprofitnih organizacij v obdobju tranzicije, saj nastopajo tudi kot producentke storitev na razli~nih
podro~jih dr‘ave blaginje (vendar {e vedno v majhnem obsegu, kar podrobno prikazuje pri~ujo~a
knjiga), nara{~a tudi pomembnost  prou~evanje razvoja tovrstnih organizacij tako s stali{~a njihove
vloge v dru‘bi kot prou~evanja njihovih zna~ilnosti. Gre za {irok spekter organizacij, ki niso niti
tr‘ne niti dr‘avne, v javnosti pa so ozna~ene z razli~nimi imeni kot so neprofitne, prostovoljne,
neodvisne, civilnodru‘bene, pri nas pa se najpogosteje uporablja izraz nevladne organizacije.
Avtorice so se na podlagi temeljne zna~ilnosti obravnavanih organizacij – njihova raznovrstnost
– odlo~ile za uporabo skupnega termina »zasebne neprofitno-volonterske organizacije« tako, da
je sam termin tudi hkrati njihova definicija ter opredeljuje njihove skupne zna~ilnosti. Te so po
definiciji avtoric naslednje (str. 6): so zasebne, kar pomeni, da so institucionalno lo~ene od dr‘ave,
oziroma, da so njihovi ustanovitelji zasebne fizi~ne ali pravne osebe; so neprofitne, kar pomeni,
da je osnovni smisel njihovega obstoja delovanje v splo{ne dru‘beno koristne namene; so
organizacije, kar pomeni, da imajo izoblikovano osnovno organizacijsko strukturo in pravila; so
prostovoljne, kar pomeni, da ~lanstvo v njih ni zakonsko obvezno, pritegnejo pa ve~ji ali manj{i
~asovni ali denarni vlo‘ek volonterjev.
Raziskovalne pristope prou~evanja zasebnih neprofitnih organizacij lahko v grobem razdelimo
na dve raziskovalni usmeritvi (DiMaggio & Anheier 1990): prou~evanje zasebnih neprofitnih
organizacij s stali{~a institucionalne izbire (obravnavajo vpra{anje obstoja zasebnih neprofitnih
organizacij in temeljijo na pojasnjevanju razlik v razvoju in vlogi zasebnega neprofitnega sektorja
v posameznih dru‘bah) ter prou~evanje zasebnih neprofitnih organizacij s stali{~a delovanja in
zna~ilnosti samih organizacij (prou~ujejo zna~ilnosti strukture in delovanja organizacij ter njihovo