Vojvodstvo Koroško zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu. Izdala in založila Matica slovenska v Ljubljani. V LJUBLJANI. Natisnil Jožef Blaznik. 1866. Vojvodstvo Koroško V zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu. Po spisu Jožefa Erben-a. /trv-n^C & Izdala in založila Matica slovenska v Ljubljani. O 00§§00 V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1866 . 6 53706 | Koroško. Koroško, (lat. Carantanum, nemški Karnten) sta¬ rodavno vojvodstvo in nekdanje politično središče vseh slovenskih dežel, sedaj kronovina avstrijskega cesarstva, leži med 30° 21'—32° 45' vzhodne dolgosti in med 46° 23'—47 0 7' 29" severne širokosti. Najjužniša končina Ko¬ roške dežele je v južnem kotu Kapeljskega okraja (kantona), blizo Jezerskega Vrha (nem. Seeberg) pod 32 0 6' vzhod, dolgosti, najbolj proti severju pa ji sega eden izmed vr¬ šacev Velikega Zvona na tiroljsko-salcburški meji (pod 30° 22' vzhod. dolg.). Najzaliodniše mesto je ondi, kjer stopa Žila na Ko¬ roška tla (nad Tiefenbach-om), najvzhodniše pa tam, kjer jih Drava zapušča (pri Sv. Magdaleni). Zemljepisna dol¬ gost te dežele iznaša toraj 2 0 24' ali 25-2 avstrijskih milj, nje zemljepisna širina pa 0 n 34' 29" ali 10-9 avstr, milj; največa naraznost (med Velikim Zvonom in Sv. Magdaleno) dosega 26-5 milj, najmanjša (med sedlom Reichenav-skim, okraja Trškega in Kamenom, okraja Beljaškega) pa o - 7 milj. Ves obsežek deželnih mej se postavlja na 82T milj, izmed kterih prihaja 31 milj na Štajersko, 15 na Salcbur- ško, 13-5 na Kranjsko, 11 na Beneško, 10 Tiroljsko in 1-6 na Goriško mejo. Meje te so skoro povsod visoke in pri- rodne ali postvarne. Velikost vsega površja Koroške dežele se je po dav¬ nem trigonometričnem merjenji in po dokončanih kataster - skih delih ustanovila na 180-2636 Q avstrijskih ali pa 188-42 zemljepisnih milj; ima torej Koroško do malega enoliko površino kakor Bukovina. Koroško. 1 2 I. Svet ali tla. Tla Koroška so sploh visoka. Najviše mesto je Veliki Zvon, po nemški Gross-Glockner (12.444' nad morjem), najniže pa površina reke Drave pri Sv. Magdaleni, ki pa še vendar ima 1000' nadmorske višine. Koroško kaže tedaj, kar se tiče veče ali manjše visočine, prelepi razloček od 11.444'. Dežela Koroška je prav za prav celotina sama za se ali prelepa gorska kotlina, kakoršne je ni druge z enacimi razmerji v Planinah (Alpah), sestavljena iz lepega osrednjega hribovja in Podravske ravnine. V kotlino to segajo od vzhoda, severja in zahoda poleg mogočnih gord dolge rečne in jezerske doline in samo Dravske in Zilske sote¬ ske jo odpirajo zavolj ložega druženja z deželami sosednimi. Manjšo enotnost, nego v goropisnem in vodopisnem oziru, kaže Koroško z ozirom na zgodovinski svoj razvoj, kar moramo pripisovati nje zemljepisni legi; vsled te lege je postalo namreč Koroško od starodavnih časov preho- dišče vsakovrstnim narodom od vzhoda na zahod pa od juga na sever in narobe. — Skoro dve tretjini Koroškega spadate k svetu osred¬ njega pragornega pasa Alp ali Planin, druga tretjina pa k svetu južnih apnenskih Alp; osrednja ravnina ali gri- čati del dežele in niže doline imajo večidel tretjegorni svet, ravni pa starejšo in novejšo naplavino. — 1. Pragorne ali prvotne Alpe (Planine) zagri¬ njajo se svojimi masami ves sever in nekoliko tudi osre¬ dek dežele. Poteza, ki jih obmejuje tako goropisno kakor geologično, drži po dolu zgornje Drave do Beljaka, odtod po severnem bregu Vrbskega jezera do ogla, ki ga nareja stok Drave in Krke (tako da stoji Celovec še na pragornih tleh); od tod umiče se pragorni svet ogibaje se centralne ravnine in pogričja po levem bregu reke Gline, severno- zahodno na Št. Juri zopet le za Glino, dokler ne do¬ seže pri Durnfeldu z visokimi bregovi reke Krke. — Od tod napolnuje se široko planoto kraj med Krko in Gorčico in nareja, zasukavši se pri njunem stoku na vzhod, više stegnjene hrbte nad Velikovcem do Grebenja, od koder mu je visoka cesta k Št. Andreju prirodna meja; potem ob- jemlje z visokim pobrežjem prostrani dol reke Labodnice 3 - do nad Volfsberka, prestopa pod Labodom (Lavamiind) Dravo, zagrinja, da-si prejenjavno, gorato pokrajino po obeh bregih zdolnje Možice segaj e še čez deželne meje — ter napravlja še nektere vršiče v naplavljeni ravnini okoli Dobrlevasi. — Tudi mogočno Štaffberško brdo za gornjo Dravo spada k pragornim tlem, tako, da sta jim tukaj Belo jezero pa njegov odtok Bela ali Reka (Raggabach) pri- rodna meja. — Vsa ta okoli 140 Q milj velika tla obstajajo veči del iz bliščnika (Glimmerschiefer) (na njem so tudi najviša slemena v deželi na sev.-zahod), med kterim leži na levem bregu zgornje Bele po potezi potegnjeni od Dola na gornje Belane in od tod poleg levega brega dolnje Bele na Trebeznik in Sovodenj (Gmiind) do prehoda Kačberš- kega kamenina gnajs imenovana. Gnajs sestavlja tudi vzhodno od Št. Lenarta pomejne hrbte proti Štajerskemu in se nahaja cel6 za doljno Dravo v dolih Možiškega pogorja (v jugo-vzhodnem kotu dežele). Kamenino granit je najti v celi tej masi zelč po redkoma, nekoliko bolj po gostoma pragorne apnence in škrilnike (apnenčne in kloritne), ki obrobujejo gnaj- sove mase na sev.-zahodni okoli in okoli po krajčh; zato se pa razgrinjajo v znameniti visokosti čez ves kraj med Notranjo Kremco, Radetinjem, Selcami, Veitenfeldom in Blatnico, škrilniki, apnenci in peščenci premogove tvorbe, ki se tudi v sosednem Štajerskem do gorenje Mure obilno razkladajo. Pragoma masa nareja po deželnih mejah pod starodavnim imenom Tur (Tauren) široka valjasta brda z obilo strmimi klanci, razrastki, .visokimi jezernimi koriti in doli, nad ktere se spenja dokaj kljukastih slemen in vrhuncev, mnogo iz med njih z masami lednikov na sebi, ter podaja očesu prelepi pogled. Notranjo pokrajino napolnujejo pogosto razra- stena brda, ki so bodi-si že sama le dolge panoge pomej- nega hrbta (kakor Golovec, Svinjska planina in druga) ali ki napravljajo zasebne več ali manj njemu paralelne skupke, ktere obrobujejo mnoge rečne in jezerne doline. Ta no¬ tranja brda imajo že spričo primerne svoje niže ploščate in široke hrbte (zato se imenujejo sploh planine, in samo tam kažejo krivo črto, kjer se na njih granit nahaja ali 1 * 4 kjer strmč nad 7000' visoko). Notranjim skupkom pa manj¬ kajo niži prehodi in niža sedla, po čemur se zlasti severno Koroško deli na posamne predelke, ktere stikajo samo doli, druzega z drugim, tako da je tu tudi vsaki politiški okraj nekaki zasebni svet s prirodnimi mejami. Primerna visokost iznaša hrbtom na meji 9— 5000', vrhuncem 12— 5500', prehodom ali klancem 14— 1000'. Notranja brda imajo primerno visokost v hrbtih 3— 6000', v vrhuncih 3—8800'; v sedlih 2600— 5800'. Pojemlje pa v Turih visokost vrhuncev, hrbtov in sedel od zahoda proti vzhodu tako, da ni na vzhodu (kjer so tudi oži in strmejši) skoro lednika med njimi. a) Goropisno spada vsa krajina, ki jo meje doline rek Bele, Drave (od Sahsenburka do Spitala), Jezere, Kremce potem krajina, ki jo meje: Blatnica (Štajerska), Motnica, srednja Krka in Gorčica pa mogočna Planina Svinjska in ogromni (kakih 40 Q milj pokrivajoči) Golovec z nešte- vilnimi svojimi panogami, k prelepemu pasu pomejnih Tur. Najviši vrhovi v tej gozdnati in pusti pokrajini so: naj- viši rog V. Z v o na; orjaška piramida, ki jo obliva kolosalni lednik Pasterica (5Qmilj) strmi 12-444' visoko v nebo. - Mali Zv on, od kterega se (na bliščniku in gnajsu) neprerušenovrste ledniki do Majniškega klanca 12.305'. Tu stoji na vzhodu B r ennk ogl 9248' (lednik), pa za Hochthorom (klanec 8208'), vrhunecHochnarr 10.236'; vojvoda Ernest 9348', za Malniškem ali Mokropoljskem klancem (7560' v kloritnih škrilnikih) glasoviti An k o gl 10.291' (gnajs),' s panogo (rulno) S a vleko m, ki na- polnuje prostirajoč se do Drave (Kurji vrh 8186'), tla med dolinami reke Malte, Jezere in Bele; [najviša vrhunca 9747', pa 10.884' vrhunec planine Hochalm]. Za Arlskim klancem, tudi na gnajsovem svetu, vzdiguje se ostrica Marchkar (8910') in iz centralnega gnajsa sestavljena Hafnerspitz (poslednji lednik alpski na vzhod) z vrhom 9684'visokim, od njega moli odrastek Faschaunerrok (naj¬ viši ost. 8813') razgrinjaje se med dolinama reke Malte in zgornje Jezere; v mejni kiti, do cestnega, od tu do pre¬ hoda Kačskega (5030') je znamenit še vrh Steinwandkahr, visok 9110'; potem ima na bliščniku Hochfeld 8261'. Na 5 tleh apnencev, škrilnikov, pa premožnih apnencev, ktera je lehko spoznati od daleč po krivih robih in slemenih, stoji na meji mogočni Konigstuhl (7551) pa za Reiche- navskim prehodom (5976') še viši Eisenhut (7721'); na notranjih hrbtih, pri kterih kopljejo izborno železno rudo, stoje vrhi Krk (Kraken 5976'), krasna Sir niška pla¬ nina (5000'), Klobuk (7357'), vrh Št. Lavr en ca (4020') in še drugi. Med sotesko Blatniško (4848') in Novotrško (2074') se vzdiguje (že na bliščniku) najviši vrhunec Kravnica (5624'), za njo pa, kjer se začenjajo poprečne Staro- dvorske gore, vrhunec Grebenec (5526') in niže St. Janez (3207'), (vse držeče proti jugu). Za Gorčico razprostira se proti jugu, 4 milje na dolgo in 2—3 milje na široko les¬ nata in travna Svinjska planina (najviši vrhunec 6557') z rudno goro Hiittenbrško (2900') pa z drugimi panogami, v kterih kopljejo najboljo Koroško rudo (Lelinska gora 5176' itd.); na južnem koncu imajo Dekše 3627', visoka Varta nad Grebenjem 2487'. Za Obdanskim klancem (1754') vleče se proti jugupomejni hrbetSt. Lenarških (glavni del gnajsovih) primerno 4000' visokih gor z vrhunci, ki se vzdigujejo tudi nad 7000' (Gostin 7290', Sturmkogl 6809', Grostenberg 6744', Junek 4460', Barofen 5436' itd.); paralelno drži ž njim spojeni gozdnati Golovec (naviši vrhunec 6759') čegarnajniži odrastek, vrh Sv. Mag¬ dalene, je še 3202' visok (nad samo Dravo). b) Notranji zasebni skupki pragorni so od zahoda proti jugu: pomejno, čuda lepo pogorje Vogliško, razprostirajoče se med dolinami rek Bele, Izele in Drave od Vel. Zvona, je zloženo iz bliščnika, (in iz okolnih klo- ritnih in apnenčnih škrilnikov) in ga je moč preiti skoro samo po Izelnem klancu; izmed vrhuncev ima Peček 10.332'(južni lednik) in na južnem koncu Četen 7842'. Sku¬ pek Kreutzekskih gor (bliščnik, najviši vrhunec8534') med Belo in Dravo spojen s prejšnjim pogorjem in nepre¬ hoden. V Zadravji je skupina Staffberška (najviši vrhunec 7016') tudi iz bliščnika, in bogata železne rude; za jezerom Milstatskim je Milstatska planina (najviši vrhunec 6630') med Kamnico in Jezero (bliščnik). Am- brška planina, 5790', med Dravo, Milstatskim jezerom 6 in potokom Trebenjskim (Treffenbaeh); daleč vidljiva, lepa Visoščica, vzdigajoča se nad jezerom Osojanskim, z vrhuncem, visokim 6627'; Kneževo-vaška planina med zgornjo Krko in Zabrdcem, spojena s planino Bakov¬ sko: najviši nje vrhunec (na zahodu) 6768'; njej nasproti St. V i d s k a planina, z vrhuncem Scheebaurom (4147'); alpa Krška med rekama Krko in Vinico (najviši vrhunec Holm). Vse te planine so iz bliščnika, nekaj tudi iz gli- natih škrilnikov. — 2. Južno tretjino zemlje pokrivajo tla južnih apnen- čnih Alp, ktera se popolnoma razlikujejo od osrednjih in severnih pokrajin. a) Gore Mož iške (Miesgebirge) (imenovane od Staj erske strani tudi Ljubeljske, od Kranj skepaKam- niške planine) narejajo zelo lepo visočino na jugo¬ vzhodnem koncu dežele (pokrivajo kakih 16 □ milj), v njih se razprostira na vse strani obilo poprečnih dolov. Osredek mogočnim tem goram je zložen iz dolomitov in iz apnencev, jurskih in triasnih, ki se spenjajo do 8000' visoko, napravljaje prostrane planinske ploščadi, slemena in vrhunce, pred kterimi stoje na severni strani (med Kaplo in Možico) dolomitne planine in vrhi, z vršiči iz pisanega laporja (argila maga) in školjčnega apnenca, po- vežaje se naravnost v ravan okol Dobrle-vasi; kraj med dolom dolnje Možice in med Dravo pokrivajo, kakor lepo predgorje, gozdnati griči in planine zložene iz glinatih škril¬ nikov, ki sestavljajo tudi okoli Dobrle-vasi nizko gričje. Notranji planinski apnenčni svet, ki spada prav za prav k Karavankam (poglej niže) in ki krije v sebi, kakor le¬ te, dokaj svinčene rude (v tako imenovanih lapornih Ra¬ beljskih skladih), je primerno 5000', in najviši njegov vr¬ hunec Peca (6678') visok; pomejni hrbti in planine so primerno 6500', najviši njih vrhunci pa, nahajajoči se sploh v južnem kotu zemlje, tudi čez 8000' visoki (Stor¬ žič 6738', Grintovec na Kranjskih tleh, najviši vrh vsega pogorja, 8145'; Kočna 8058'). Sedla po 3000—4000' visoka; cestni prehodi na Kranjsko (čez sedlo „Jezerske gore,“ 3802', pa čez dol reke Kokre) in na Štajersko (čez sedlo „Tolstega Vrha“) so dosti lehki. 7 b) Krajina med zgornjo Dravo, Belim Jezerom in reko Belo na severu in Žilo na jugu, ktero zovejo obče: Alpe Zilske, je eno samo mogočno pogorje. Tu nareja školjčnati apnenec široke travne ali gozd¬ nate planote, kljukasta slemena in 6—7000' visoke vrhunce, kterih južne strani so sestavljene poglavitoma iz pisanega peščenca, severne iz pisanega laporja (Rabeljskih skladov); v njih se koplje na obširno izvrstna svinčena ruda. Celi hrbet (8 milj dolg in 1—2 milji širok) se vzdiguje više nego segajo lesi, in na njem kipe v nebo 6 — 7000'vrhunci. Najviši Lešanski Vrh 8497', Juk5958 / , svrž Reifkogl 7470', Gradišče 6450' in za Rutiškim razstopom, v kterem so same plavilnice za svinec (Pliberk 2814), mogočna pla¬ nina Dobrač, visoka 6816'. Prehodi iz Zilske doline k Dravi in v visoko podolje reke Bele drže se navadno suhih žlebov; taki prehodi so: od Kotoč k g. Dravberku, od St. Mohorja na Višprijane v Greifenburk, od Cač na Pliberk v Belo itd. c) Nasproti Zilskim planinam se razgrinja po deželnih mejah za Žilo v podobi mogočnega ozidja apnenčno po¬ gorje, ki se imenuje do soteske Pontabelske v dolini reke Bele: Alpe Karnske, za njo pa in zaPoziljem po do¬ mače Canina in Karavanke. a) Alpe Karnske so sploh niže, visoke so 5— 7000', in so sestavljene na Koroški strani skoro iz samih škrilnikov, peščencev in premogovnih apnencev, še-le na vzhodnem širokem koncu bližajo se v svoji sestavi Kara¬ vankam. Nad sprelepe, gozdnate, deloma strme rebri teh gor vzdigujejo se gola slemena in ostri vrhunci, ki so dali samo na enem kraji (med Kotočami in Tolmečem na Be¬ neškem) v dolini reke Talmenta izpeljati (čez Plecken 4314') prehodno cesto. Izmed obilo vrhuncev so znani po svoji višini: Gamskofel 6690', Kamna Stena 7950', Po- linik 7356', Hochvvipfel 6906' in pri vzhodnem koncu Sina v ec nad Naborjetom 6396' pa Kok 6048'. /9) Med doloma reke Bele in Žilice stoji še silna pa¬ noga poslednjega lednika v južnih Alpah, prostranega Ca¬ nina, sestavljena poglavitoma iz dolomita, in na nje se 8 vzdiguje Višja Gora 8448', Kraljev Vrh 6092' in slavni romarski vrh Sv. Višarje 5646'. d) Za dolino reke Žile, po kteri drži k Predelskemu sedlu (3642') edina cesta, ki pelje na Goriško, se vzdigu¬ jejo 1—3 milje na široko in čez 5 milj na dolgo, kakor mogočno ozidje, prave Karavanke, in spremljajo od Št. Jakoba reko Dravo doAbolič, kazaje povsod navznoter strme rebri. Končavši nad dolom reke Tokre (Togernbach) in zgornje Možice razgrinjajo se pred apnenčnim hribovjem Možiškim. Jedro tem goram, vidnim daleč iz Koroškega in Kranjskega, ki sč sključenimi obrisi svojega slemena na obzoru podeljujejo očesu prekrasni pogled, Štajerski in liasni dolomit in apnenec, kterima se pridružujejo na Kranj¬ ski strani nad dolom Save Podkorenske, premogovi apnenci in peščenci; na Koroški strani se pa kaže povsod plašč iz pisanega laporja (Rabeljskega) ali iz školjčnega apna in deloma tudi iz pisanega peščenca (Verfenskih vrst). Te gore se odlikujejo tu pa tam tudi s prelepimi drev- natimi predgorji, v kterih se pridno koplje svinec. Tudi na jurskih apnencih so prostrane, večidel z lesom obra- stene planine, vzdigajo se pa na njih tudi gola slemena in goli vrhi; na njih so tudi najviši vrhunci, kakor pla¬ nina Švabska 4722', Kamen 5244', Važe 5748', Ke¬ pa 6780', Golica 5802' pa nad cestnim klancem Lju¬ belj s kim (4362') v nebo strmeča Begunšica 6522' in slednjič 6630' visoko sleme Košuta. Na školjčnem apnencu in na laporji vzdiguje se Kozinski Vrh (Gans- dorfer Alpe, ali Singer-Berg) 5010', črni Vrh 5358'; in svinčnati Obir, čegar najviši vrh dosega 6774', in ki se ozira, kakor pravi ober (orjak) pod se na nizko Podravje, nad kterim stoje še 2—3000' visoki vrhi („na Žili" 2085' itd.). — Doline v Karavankah so sploh poprečne, in razun dola reke Kokre in Bele (Kapeljske) nič kaj znamenite; prehodi (edini Ljubel, znan po svojih zametih, 4362') so zel6 strmi in težavni. 3) Premogovna tvorba, ki je tako popolno razvita na Kranjski strani Karavanek, kaže se tudi na Koroškem, pa še le za Dravo, in sicer ne naravnost v stiku s Ka- — 9 ravankami, in sestavlja tudi tu samo niže planote. K tej tvorbi (formaeii) spada zlasti zapadni najviši del Osojnice, namreč gozdnate planote med Dravo in Vrbskim jezerom in Glino, z vrhuncem visokim 2628', sredi ktere stoji sloveči Vetrinj ali Klošter (Viktring); k tej tvorbi spada dalje planota med Celovcem in Št. Vidom, nad ktero se vzdiguje vrhunec Št. Urh še 3570' visoko, in ki ima na zadnji svoji panogi ali rastliki razvaline Krnskega grada. Premogove tvorbe je slednjič tudi nizko brezimeno pogričje, ki se razprostira okoli Velkovca pred Svinj¬ sko planino (1430'), in ki udobiva še le za Grebenjem iz- gubivši se s to planino povišeno po nji, nad Labodom gorsko podobo, kjer ima vrhunec Visoko Varto —2417', Vrh Sv. Trojice nad Labodom pa 1694'. 4) Vzhodni del Osojnice, samo lepo pogričje, je že svet tretjegorni (Zihpolje 2026'), ki se razprostira še na nasprotni strani Drave med Mohličami (Mochling) in Ti- hojem. Tretjegorna tvorba, ki pokriva še dosti velik pro¬ stor na Koroškem, obstaja tu poglavitno iz sladkovodnih apnencev, peščencev in obdelovalnih glin (neogen tvorbe), med kterimi se nahajajo tudi tufi, tako imenovani gosav- ski skladi in apnenci kredne tvorbe. Iste kamenine ali gornine in ziepjenci sestavljajo tla vseh dolin, po kterih se pretakajo veče reke; zlasti jih je najti po obrežji zgor¬ nje in zdoljne Drave, Žile, Bele in Žilice, po dolinah Dolske Bele (do pod Vel. Zvon) Jezernice, Malte in gor¬ nje Motnice (Bistrice) pa v dolu Olze ali Srebrnega po¬ toka (ob srednji Krki so eoceni) in po celi Labodski do¬ lini in segajo celo v dolino srednje Možice. Povsod tod so že začeli kopati rujavi premog, veči del med opokami in lupljenci. 5) Diluvialne naplavljenine sestavljajo slednjič male ravnine v deželi okoli Dobrlevasi (Junsko dolino), Grob- niško polje (Krappfeld ob obeh straneh dolenje Krke pod starim Dvorom), Gosposvesko polje pri Št. Vidu (Saal- ali Zollfeld), in Turje (Lurnfeld) med Beljakom in Osojnico po obeh bregih Drave. Ravno tako pokrivajo dolino go¬ renje Možice okoli Črne (Schwarzenberg) in Preval. Na- plave aluvialne nahajajo se zlasti pogostoma ob dolenji 10 Glini in Krki, pa po obrežji notranjih jezer in delajo tudi močvire in mlake, v kterih se je napravila in se še na¬ pravlja stara šota. (Zastran visokosti teh krajev glej vode). II. Votle. Koroško kaže, kakor v goropisnem, tako tudi v vodopisnem oziru nekako celoto. Čez 98 °/ 0 dežele spada k pomorju ali povodju Črnega morja, in sicer posrednje k Savskemu porečju, neposrednje pa spada 79% tega k porečju Dravskemu. Domači pritoki reke Drave (razun edine Labode in enega pritoka reke Hotnice) izvirajo v deželi sami in v sami deželi izlivajo se tudi v Dravo, čez deželne meje tečete samo potok Kokra od sedla Jezerskega vrha na Kranjsko (naravnost v Savo) s porečjem velikim kakih 09 Q milj, pa na sev.-zap. reka B e 1 a s porečjem velikim 1'5 Q milj, ki teče od Žabnic v okraji Trbiškem proti jugo-zapadu narejaje nekoliko dolin v Talment, tako da spada ta del Koroškega k povodju jadranskega morja. V Muro pa teče proti severju potok Blatnica s porečjem kakih 03 milje velikim. Spada tedaj 177‘5Q milj dežel¬ nih tal k porečju Drave, ktera pa kaže v svoji sestavi zarad kratkosti južnih pritokov nekako enostranost. 1) Dravi sami je v deželi dolgost 19-3 avst. milj, širokost 120—480', globokost 3—42', pad50' na 1 podolgo miljo: med gornjem Dravberkom in Beljakom 440', med Belja¬ kom in dolnjem Dravberkom 470'; soteski ste pri starodavnih trdnih ključih Koroške dežele, gornjem in dolnjem Drav- berku; zavoj insoteskajepriSachsenburku, močvirje v Junski dolini itd. Nje dolina ima do Beljaka gorsko podobo, niže je prostranejša, da-si ima reka zdaj na levo zdaj na desno vedno visoke bregove. Podravje imenuje se do Sachsenburka gor n j e, do Beljaka dolnje Podravj e, odRožeka do ustja Železne Bele Rož (Rosenthal), niže do Laboda Junska dolina, pri Beljaku T urj e. Po celi reki plavajo samo plavi, vožnja z ladijami se začenja še le pri Mariboru na Štajerskem, da-si bi jo lahko naredili vsaj do Beljaka ladijam pripravno, kar bi bilo na veliko korist deželi; pa zastonj se je po¬ ganjala do zdaj za to stvar Celovška kupčij ska zbornica. Tik Drave stoje: gornji Dravberk 1910' visoko , Greifen- 11 burk 1810', Sachsenburk 1704, Spital 1689', Paterjon 15215 Beljak 14811, Svetna-ves (Weizelsdorf) 1366', Križentaver (Kirschentheuer, blizo Borovelj) 1306', doljni Dravberk 1097'; v ravninah in v pogričji Podravskem (na tretjegor- nem novem naplavu (Klance) pri Dobrli-vesi) 2234', Holm 1916', Gornje Libuče (nad Pliberkom) 1168' Velikovec 1430'. 2) Pritoki Dravski so na levi strani precej dolgi in vodnati; scejajo se bodi z lednikov ali se žive iz neštevil- nih gorskih virov in potokov; so pa zarad naglega pada prave bistrice ter po tem takem niso za ladije, vendar po obilnosti naglo deroče vode imenitni za narodno gospodar¬ stvo. Po njih dolinah živi večina prebivalcev Koroške dežele, tako da spadajo one k najbolj ljudnatim krajem na desnem bregu Koroškega. Pritoki so skoro vsi (razun Žile, Kapeljske Bele in Možice) kratke gorske bistrice (s tekom 1 ali k večemu 2 milji dolgim), njih doline so tedaj tudi kratke, so pa, ker njih gore imajo obilo svinčene (in železne) rude, po nekih straneh sila važne za narodno gospodarstvo. 3) Največi pritoki na levem bregu so: a) 10 milj dolga Bela, vodnat odtok lednika Pa- steričjega, s krasnimi slapi svojih pritokov (slap Leiterbach je v treh pragih 200' visok, Kosniški slap in brizgalec tudi 200', Devičin Skok in slap Cirkniški pri Dolah 600'); pad jej je 350' na 1 podolgo miljo. Izliva se v Dravo pod Sachsenburkom. V nje dolu ima Sv. Krv (Heiligen- blut, romarski kraj pod Vel. Zvonom in eno izmed naj- viših prebivališč v Avstriji) 4114', Bela sama ima tam 3950', Dole pri Beli 3249', Zagorica (2958 pri Beli) 3061', Vogliče 4411' (pri Beli 2700') Lainach 2721', Gor. Belane 1992', Malniče 3036'. b) Jezera, z lednika Hafnerspitze, 6 milj dolga (se slapoma Fallbachom in Gossfallom) in s padom 3337' (556' na 1 miljo); največi nje pritoki na desnem bregu so: Malta (od Ankogla) s krasnim slapom potoka Lesnega, in na levo v obrtniškem oziru zanimiva Kremca in po¬ tok Radetinski (Radenthein) ali Kamenica, ki živi veliko jezero Milstatsko. V Jezerni dolini stoji Rennweg 12 (pod KaČberkom) 3405' visoko, Ljubno 2562 ', Sovodenj 2172' (v dolu potoka Raškega), Št. Peter 3600'. c) Potok Trški (F eldkirchen), narejaje veliko jezero Osojansko se spomina vrednim potokom Trebenjskim. d) Velika Krka, glavni domači pritok reke Drave, izvirajoča pod Konigstuhlom iz planinskih vodnjakov s (v geologiškem oziru) zanimivo in gor. Belski podobno podložno dolino, s 2 ' široko sotesko pri St. Trgu, se za¬ vojem pri Medvodah in s prostranimi močvirji v svojem dolnjem teku, je 16 - 3 avst. milj dolga, široka pod St. Jan¬ žem 50—80' in pada primerno po 20'. Kotlina tretjegorna (tretjetvorna) pod Starim Dvorom se imenuje Grobniško polje (Krappfeld). Izmed nje desnih pritokov odlikuje se edina vodnata Glina (Glan), prihajoča od Kostanja iz bliščnika, dolga 7 milj , s potokom Vinico na levi in z Blat ni c o (na njej Blatni grad) pa Glinico, ki je odtok jezera Vrbskega na desni strani; na levem bregu teče v Krko Bistrica ali Motni ca (pri Medvodah) Olza in Gorčica. V dolini reke Krke stoje: Stari Dvor 2245' visoko, v dolu Motnice Breže 2015', Celovec 1407'. e) Laboda ali Labodnica (Lavant) teče po dolini enacega imena (ki je najširji, najtoplejši in najrodovitniši predel na Koroškem), je 6 milj dolga, prihaja iz Štajerskega od planine Št. Venceslavske z majhnimi pritoki. V nje dolini stoji Reichenfels (na sami meji) 2022', Št. Lenart (stolp) 2302', Volfsberk 1519', Št. Andraž 1418', Št. Pavel (stolp) 1196', Labud 1100' visoko. 4) N a desnem bregu je: a) Pervi važni pritok Bela (Paterjonska) ali Reka z malim jezerom Belim; je največi desni pritok Dravni. b) Žila nareja ravno in krasno podolžno dolino, ki se imenuje nad Kotočani Lešanska niže gornja in dolnja Zilska dolina, in je 12 milj dolga in pri ustji čez 100' široka. Nad Podrtjem (Schiitt) ima zna¬ menite brzice in grozno skalovje, ki je postalo leta 1348, ko se je utergal Dobraški vrh ter pokril tu dva trga in 17 vasi. Pritoki njeni so: Višprijanski potok (Viš- prijani 2454') na levo, na desno pa Žilica od Višje gore, in Blatni potok, ki nareja soimeno jezero ali bolje 13 soimeni močvir. V Zilski dolini stoji »Št. Lavrenec (najviša Koroška naselitva) 4398' visoko, Št. Jakob 2704', Kotoče 2296', Muta 2273', Št. Daniel 2233', Št. Mohor 1913', Dro- polje 1825', Št. Lenart 1561', Bistrica 1701'. V dolu Ka¬ nalskem stoji Naborjet 2177' visoko, v Zilični dolini Ra¬ belj 2885', Žabnica 2412', Trbiž 2365', Potabelsko sedlo 2479'. - c) Pod Zilskim ustjem je (razun Ljubljice, ki priteka z Ljubija, in potoka Borovskega) prvi veči pritok Dravski reka Bela (Železna ali Kapeljska Bela) dolga tri milje, ki prirodno meji z dolinama svojih prito¬ kov Lipena in Obiršice, Možiške gore in Karavanke; potem pride majhen in neznaten potok Peč pa zarad svoje go¬ spodarske in geologiške važnosti glasovita Možica, dolga 4 milje, ki se steka prijemši Štajersko Mislino (Missling), izlivajočo se va-njo od Slov. Gradca pod dolnjim Dravber- kom v Dravo. V dolinah tega planinskega sveta stoji Celje (za Obirom) 2925' visoko, Kaplja 2150', Pliberk 1140'. 5) Jezer je na Koroškem sila mnogo; dele se pa na dve skupini, ki se odlikujete po začetku in važnosti. — a) Jezera planinska napolnujejo visoka korita, ki se nahajajo zlasti na Turah pod glavnim grebenom med razrastki, na začetku poprečnih dolov, in ki jim je podoba nekakih nepopolnih dolin (kakor na Višnih Tatrah, v Šu- mavi in drugod v Alpah). Ti vodnjaki (plesa) dobivajo vodo iz virov in manjših potokov in bivajo sami izvor po¬ tokom in rekam, spreminja se jim pa po nanosu gorske prodine velikost, število in globokost. V porečji Bele so skoro vsi potoki jezerski; med jezeri se odlikujejo, bodi si po velikosti, bodi si po divji in krasni okolni prirodi jezero Crmno (nad Sv. Krvjo), jezera Cirkniška (nad Dolami), kotlu podobno in črno jezere nad Kolbnico. Na vrhovini reke Krke nahajajo se (5470' visoko) jezera Turska, na virji Gorčice Divje jezero, na virji Labodnice je¬ zero Labod, 5890' visoko. Tudi Karnske alpe imajo ne¬ koliko tem podobnih jezer. — b) Jezera nižinska ali v nižavi niso tako po- gostoma kakor pogorska, so pa prostranejša. Ta so po¬ stala v poznejši geologiški dobi po premembah v sestavi 14 jurskih in premogovih apnencev (ko se je povzdignil osred¬ nji pas Alp). Vsa ta jezera se nahajajo v podolžnih dolih in so vsa rečna; globokost jim je različna, niže njih obrežje biva blatno. Veča jezera so: a) Belo jezero, ktero nareja reka Bela (2190'), dolgo 3 ure, široko 1 / i ure pa na zahodnem koncu blatno. (O njegovi geologiški važnosti poglej zgoraj). (?) Milstatsko jezero (1900') se prostirapod gozd¬ natimi ploščadmi planine Milstatske 3 ure na dolgo in */ 4 —1 ure na široko; je 900' globoko in ga imajo za najlepše na Koroškem. — y) Os oj an s ko ali Oževansko jezero (1543'), je dolgo 2y a ure, ima visoke in lepe bregove, ki dobivajo posebno lastnijo po prestari opatii Osoje (Ossiach), stoječi na južnem rtu. d) Zabrdsko jezero v dolini potoka Trebenjskega. f) Vrbsko ali Celovško jezero (140CK), dolgo 2-3 milje, primeroma 635° široko, globoko 45°. Razpro- stiraje se v ravni potezi med Celovcem in Beljakom poleg najvažniše ceste in tako važne železnice, v tem ko se po njem vozijo parniki ter ga obdajajo ljudnati kraji, bogati na premogu in na šoti, ima to jezero veliko znamenitost v narodnem gospodarstvu Koroške dežele. — C) Na tretjegornih tleh nahajajo se tudi še na sev.- vzhodu jezera v porečji rek Gline in Krke pa na jugu množica jezerc (ples iztočnih in rečnih), na priliko: Ple¬ sišče (1750 ; visoko, južno pod Vrbo), Hodiš ko plešo in druga. — rj) Blatsko jezero (Faaker-See) za Dravo, tudi na tretjegornem svetu, ima lepo okolico, toda močvirna je. III. Podnebje. Podnebje Koroško je zbog visoke in centralne lege cele dežele, zbog prostranosti gozdov in orjaških snežnikov in lednikov po mejah in po notranjem, pa zbog prostranosti pragornih tal, sploh mnogo ostrejše nego podnebje sosednih dežel, ki so bolj nizko položene. 1) Primerna ali srednja letna toplota sega po dosedanjih zapisih v deželi (na 18—20 mestih) najviše do 15 6°R., kar je toplota severnega Češkega, ktero leži 4° bolj proti severju. a) Severne doline zaklon jene proti zahodnim (tu zlasti mrzlim) vetrovom pa odprte poldnevnemu solncu in južnim (če tudi v deželi zarad pogorja, ki gradi deželo proti jugu, precej redkim) sapam, so najtoplejši kraji na Koroškem. Njih srednja letna toplota iznaša 5-5—6 0 R. in se razdeljuje precej somerno na celo leto. Gornje Belane v dolini reke Bele, 2011' visoke, imajo +5-34° prim. letne toplote, Ljubno (nad Sovodnjem) skoro +5-4 °, Stari Dvor +5-41 0 R.; St. Pavel v Labodski dolini, ktera je najtoplejša Koroška pokrajina, +5-97 0 R.° b) Osrednjemu pogričju in osrednjim ravnim, na ktere bolj pritiskajo vetrovi in dežji (zlasti zahodni in severni) iznaša v kljub razmerni nižini in prirodni gorkoti tal, naj- viša srednja celoletna toplota samo +5-6 °R. Celovec ima +5-61 °, Vrh pri Št. Vidu 3301' visok še +5-28 °, Št. Ja¬ kob (pri Krki) +5-17 0 R. V dolnji Zilski dolini imajo Dropolje +5-50 °, Višprijani +5-045° srednje let. toplote. c) Na severni strani Karavanek in Možiških gor pa po njih nižemu podgorji in njih dolinah stopa srednja letna toplota samo do +5°R. visoko (najniža opazovalnica na Obiru, Obir I. 3879' visoko, ima +5-01 °, Žabnica +4-91°); tudi v gornji Zilski dolini pa v gornjem Podravji ne sega srednja letna toplota više (v Št. Jakobu+5-26 °, v Sachsen- burku +5-3 ° R.). d) Na najvišem Zilskem (v Lešanih) pa po viših krajih severnih dolin in v njih poprečnih dolih stopa si-ednja letna toplota samo nekoliko čez +3 0 R. (Št. Lovrenec ima +3-38°, Št. Peter pri najgornjiši Jezernici +3-25° in Sv. Krv +3-02°, Malniča paše +4-50°); to letno toploto imajo tudi više planote v deželi (4000—5000' visoke) zlasti na apnencih (opazovališče (Obir II. 5001' vis. ima še +3.26 0 R.). e) Kraji, ki se spenjajo nad 6000', imajo v obče + 0-0 0 R. srednje letne toplote (Obir III. 6462' visoko ima je +0-12 ° R.). 2) Krajnosti dnevne toplote so po vsi deželi precej znatne; po (celo) letnem premeru iznaša jutranja to¬ plota v Starem Dvoru +2-78°, v Št. Pavlu +3-52°, v Celovcu 16 +3-48°, naObiru L+2-66°, v Št. Petru +1-84® v St. Lov¬ rencu + 1-05°, na Obiru II. +1-86 0 R.; toplota poldnevna na omenjenih mestih: +8-56°, -f-8*72 °, +9-56°, +9-85 °, +6 - 40 °, +7-47°, +7*33 0 ; večerna toplota: +4-92 ®, +5-34 °, +4-30°, +3-73°, +2-25", +2-02° in +2-33 R. Krajnosti letne toplote niso velike; toplota je precej primerno razdeljena na celo leto in na letne čase, kar je treba zlasti temu pripisovati, da na Koroškem mnogo dežuje in da je dežela od vseh strani zaprta. V Sta¬ rem Dvoru biva najviša toplota +21'0° R. (julija meseca), najniža—13-9° R. (decembra); v Št. Pavlu +22-0° pa — 12-0° (decembra); v Sorgu (nad Št. Vidom 2466' visoko) +2+5 0 pa —12*0 0 (novembra); v Celovcu +24-2 0 pa — 15-2° (julija in decembra); na Obiru I. +24-0 0 pa—11-0° (julija, decembra); v Št. Petru samo +19-1° pa —12-1 " (julija, decembra); v Št. Lovrencu +2+4 pa —13-3 0 (junija pa marca); v Dropolji +23*2 pa—12-2 (avgusta, januarja); na Obiru II. 22-0 0 pa —2+0 (avgusta, marca) ; na Obiru III. +22-0° pa —20-0° R. (avgusta, marca). Najtoplejši mesec biva navadno v celi deželi juli, najmrzlejši na Se¬ verji že december, kedaj cel6 november; na jugu javlja se dvoji minimum: decembra in marca meseca. Januar in februar bivata zlasti v severnih dolinah po padlem snegu mirna in jasna. V Starem Dvoru ima najtoplejši mesec juli +12-63 0 R., najmrzlejši december —3-35° R. prim. mesečne toplote; v Št. Pavlu juli +14-23 0 R., december — 5- 75° R.; v Celovcu pa +13-97° pa —7-45° R.; v Št. Petru je avgust najtoplejši +10-52° R. in november naj- mrzleši —3-15° R.; v Št. Lovrencu ima juli +10-65° pa november —3-52 °R.; na Obiru juli +7-79°, november — 6- 03°R. Kakor se vidi, kažejo osrednje ravnine največo toplotno razliko. 3) Letni časi so precej enolično razdeljeni po de¬ želi. Zima trpi skoro v celi deželi (celo v Labodski dolini) po štiri mesece (od novembra do marca), v južnih gorah tudi po pet mesecev (od novembra do aprila); ne biva pa v obče tako huda kakor je dolga; kajti dolgi snegovi in zavetje dolin jo delajo voljnejšo: v širjih dolinah (tudi v Labodski) pa na osrednjih ravnih biva ostrejša. — V Starem — 17 - Dvornima —1-68°, v St. Pavlu — 2‘07 °, v Celovcu —3-08°, v Št. Petru —3-61 °, v Št. Lorencu —2-22 °, na Obiru III. —4-89 0 R. primerne toplote (na obeh poslednjih mestih je zima petmesečna, v Št. Petru pa v Št. Lovrencu si je zelo enaka). — Pomlad trpi navadno tri mesece, na južnih (ne pa na severnih) viših ploščadih samo po dva meseca; pom¬ ladno vreme je sploh zelo nestanovitno. Omenjeni kraji imajo to-le srednjo pomladansko gorkoto: Stari Dvor + 5-42 °, Št. Pavel +5-45°, Celovec +646, Št. Peter +5 , 20°, Št. Lovrenec +5-12 0 (samo aprila in maja), Obir III. — 0-82° R. (samo aprila in maja). — Poletje trpi povsod po tri mesece, je vse tri me¬ sece enako in voljno (po velikih dežjih junija meseca.) Srednje poletne gorkote imajo: Stari Dvor +12.57°, Št. Pavel +13-61°, Celovec +1380°, Št. Peter +9-73°, Št. Lovrenec +9-91 °, Obir III. +7-50 ° R. — Jesen biva povsod po deželi primerno toplejša od pomladi; jesen je suha, pa navadno kratka (trpi po 2 me¬ seca) in povsod precej enako topla. Nje primerna toplota iznaša v Starem Dvoru +8-42°, v Št. Pavlu +8-70°, v Celovcu +8-86°, v Št. Petru 5-54° (skoro kolikor spom¬ ladi), v Št. Lorencu +5-80°, na Obiru III. +2-11° R. 4) Tiš Čanje zraka biva po notranjih krajih okoli 320'" (minimum marca 310'", maksimum decembra 327'"), tiščanje soparov ali par 3'" (minimum decembra 0'3'", maksimum julija 7'"), srednja letna vlažnost 80 (mi¬ nimum junija 28). 5) Obilnost padavine prihaja odtod, ker ima de¬ žela Koroška centralno in visoko lego v Alpah, ker se od¬ likuje z mnogimi gozdi, in leži razmerno bolj proti jugu iznaša pa po srednji primeri po 34.45'" na leto. a) Pada pa pomladi primerno 98-49'" dežja in snega; po letu 140-40'", jeseni 128-52'", po zimi 50-79'" dežja in snega, ali po 23-6, 33-6, 30-7 in 12-1% vse padavine. Koroško spada toraj pod pas poletnih dežjev. b) Najmanj dežuje v severo-zahodnem kotu dežele (v Labodu) t. j. med 20—25") v Starem Dvoru 25", v Št. Pavlu 24"); v porečji Krke pa v Junaki dolini biva pa- Koroško. 2 18 davine 25—30" (v Št. Jakobu pri Krki", v Linču 27", v Labudu 28"); v celem gornjem in srednjem Podravji, v doljnem porečji Bele in Jezere, v gornjem Zilskem, po sredi zemlje in pod Možiškimi gorami med 30—35" (v Zagorici 30", v Belanah 33", v Sachsenburku 34", v Lešanskem Št. Jakobu 32", v Višprijanih 34", v Celovcu 35", v Pliberku 35"); v podnožji severnih lednikov biva po 40 —45" prim. letne padavine (v Št. Petru 40"), vKarnskih Alpah in Karavankah zlasti na jugu čez 59", (v Črnem 52", v Dropolji na dolnjem Zilskem 56"). c) Dni s padavino biva na leto premeroma po 124, največ v Št Lovrencu 143 pa v Dropolji 135; v Gornjih Belanah jih biva 126, v Št. Pavlu 126, v Št. Petru 121, vCelovcull7, vStaremDvoru 114. — Snežnih dni biva v celi deželi po 35 na leto, največ v Zilskem (v Št. Lov¬ rencu 76, v Dropolji 47); v Gornjih Belanah 45, v Št. Petru 38, v Št. Pavlu 29, v Celovcu 25, v Starem Dvoru 23. V Št. Lovrencu, kjer sneži razun mesecev junija in oktobra skoro celo leto, biva največ dni sč snegom meseca novembra (18) , kakor sploh v celi deželi; pa tudi maja meseca mete sploh po celi deželi. 6) a. Megle so navadne po vsem Koroškem. Naj¬ več na leto jih biva po severnih in južnih dolinah in po sredi zemlje (v Starem Dvoru 20, v Celovcu 68, v Št. Lovrencu 31; najbolj visoko na Severji so sila redke (v Št Petru samo 16 na leto). b) Nevihte (viharji) pritiskajo večidel na notranje kraje, v tem ko so jih više pokrajine navadno proste. V Celovcu jih biva po 33 na leto (največ junija), v Dropolji 28 (v Št. Lovrencu pa samo 9), v Št. Pavlu in v Starem Dvoru po 23, v Gor. Belanah 10, v St. Petru samo 7. c) Toča pobija najbolj pogostoma po južnem koncu zemlje, zlasti po Zilski dolini (okoli £>t. Lovrenca po lOkrat, okoli Dropolja po 5krat na leto) pa po notranjih krajih (okoli Celovca in Gornjih Belan po 3krat), najmanj po severnih pokrajinah (v Št. Pavlu 0-83, v Starem Dvoru po 140, v Št. Petru samo po 033krat). 7) V severnih dolinah vlečejo večidel severni vetrovi v Starem Dvoru po 39, v Št. Petru po 38 dni na leto), 19 pa južni (po 20—30 dni na leto); po sredi zemlje pa po vsih podolgih dolinah, ki držč od zahoda proti izhodu, pre¬ magujejo močno zahodni pa vzhodni vetrovi (v Celovcu po 41, v St. Lovrencu po 48 dni na leto). — Slane padajo po vsi deželi že septembra in kedaj celo maja meseca. — Plazi so pogostoma na Karavankah pa na Zilskih Alpah (toda samo na južni strani po južnih vremenih); bolj redki bivajo na severji. IV. Prirodnine. 1) Rastlinstvo ima v obče srednje-evropske last- nije z lastno alpsko odliko. Tla z rastlinjem segajo po južnih straneh vselej po 150—250' više nego na severnih brežinah. Pšenica in debeljača ali turšica rodi samo po naj- nižih krajih (1000 — 2100' vis.); v severnih dolinah pa tudi više (okoli Zagorice do 3400', toda malokod); rž do 3000' visoko, oves do 4600'. Gozdi listovci rastejo do5200' (bukovje samo do5000'); bockovje ali drevje hojevo do 5900' (na južni strani celo do 6200'), c ret j e do 6400', planinske rože do 6600'. Meja večnega snega začenja na južni strani 9100', na severni 8900 visoko; ledniki ne se¬ gajo na Koroškem (zbog položnosti na jug) pod 6000'. 2) Živalstvo ne odlikuje se v ničem od občne svoje podobe v alpskih deželah. (O kopaninah poglej niže). 3) Rudnice (mineralni vrelci) patoplice na¬ hajajo se po Koroškem poredkoma. Najčešče so slatine ali kiselice, zlasti v dolini Labodski (v okrožji St. Lenart- skem 4, v okr. Volfsberškem 3). Najbolj znane so: želez- nata kiselica v Prebeli pa kiselice pri St. Lenartu, v Do¬ bravi (blizo Volfsberka) in v Beli (blizo Železne Kaplje, 4" R., s toplico 7° R.). V Toplicah pri Beljaku so dvojne toplice, ki imajo po 21° R. in kterih voda je nekoliko apnata in kremenata. Višprijanski vrelci imajo v srbi de¬ lov premogovih, žeplenih in železnih. V. Prebivalci. Leta 1857 se je štelo na Koroškem vsega ljudstva 332.456 glav; in ker se je našlo, da iznaša srednji prira¬ stek po 0.589% na leto, zato sme se deti število prebi- 2 * 20 valcev na Koroškem konec lota 1864 na 349.047 duš. Domačih prebivalcev bilo je 1856. leta 324.325 glav — 97’6% (od teh jih ni bilo pri domu 37.189 = 11'1%), bivajočih tujcev 45.320, to je, 12 - 4% vseh prebivalcev. 1) Ljudnatost je kazala 1857. leta 1844 duš na 1 □ m. avst. (najmanja ljudnatost za Solnograškim, Tirolj- skim, Dalmacijo in Granico). Prihaja pa to od tod, kerje na Koroškem premalo rodovitnega in preveč pustega gor¬ skega sveta, ter pomanjkuje dovoljne hrane; tudi so temu nekoliko krive nektere posebne šege v društvenem in rodbinskem življenji na Koroškem. a) Izmed 28 političnih okrajev (kantonov) so prav po prirodnem pravilu najbolj ljudnati tisti, ki se prostirajo po rodovitem in toplem Podravji, po dolnjem predelu Zilske doline , po Tur ji, po Grobniškem in Gosposveškem polji pa po Labodski dolini, tedaj po okrajih, v kterih je obrtnost in rokodelstvo doma, ali ki leže okoli historičnih deželnih središč. — Okraj Rožeški ima 2999, Celovški 2989, Beljaški 2988, Velkovški 2975, Št. Vidski 2722, Plibei'ški 2698, Št. Pavelski 2681, Volfsberški 2579 in Podklošterski 2544 prebivalcev na 1 □ miljo. b) Njim se bliža glede ljudnatosti okraj Dobrloveški v Junski dolini z 2380 ljudmi na 1 □ m. pa dolina srednje Krke in Gorčice, to je, Starodvorsko z 2294 pa Svinjsko z 2095 prebivalci na 1 □ miljo. c) Sredno ljudnatost Koroške dežele kažejo še: okraj Špitalski s 1934, Trški s 1924, Št. Lenartski s 1762, Bo- rovski s 1707, Št. Mohorski s 1528 in Brežki s 1522 pre¬ bivalci na 1Q miljo, ali pa drugače: dolina in pogričje okoli Glinice, del gornjega Podravja, dolina srednje Krke, Žile in gornje Labodnice, to je, kraji, ki se z Borovsko okolico vred odlikujejo v obrtniškem oziru. d) Najpustejši kraji (pod 1000 preb. na 1 Q miljo) so: dolina in planina okoli gornje Jezere, ali okrožje So- vodenjsko s 680 preb. na 1 [] miljo, zlasti pa visočina okoli Belske doline (okraj Beljanski s 671 in Vogliški s 607 preb. na 1 Q miljo), v tem ko imajo notranja Krška in Zilska dolina pa predgorje gor Karavanek, da-si na- klonjeue na sever ali čez 1000 duš na 1 O miljo (okrožje 21 Krško 1410) ali to število vsaj skoro dosegujejo (Kapelj ski okraj ima 980, Kotoški v gornji Zilski dolini 943 preb. na 1 □ miljo). Vogliški okraj je se sosednim Materškim na Tiroljskem (s 483 preb. na 1 □ miljo) naj pustejši kraj v celi Avstrii in v celem planinskem gorstvu. Ker so se pa skoro vsi prebivalci zarad podnebnih razmer in zarad prostranosti gozdov, paš in nerodovitega sveta (glej niže) vselili po dolinah in dolih, zato je videti Koroško kakor dežela z obilnim ljudstvom, kjer se v nekterih dolinah vas vasi drži. 2) Spol. Kar se tiče spola, premaguje, kakor sploh po Alpah, da-si ne za mnogo, ženski moškega. Na 169.602 ženskih pride 154.723 moških ali na 1000 moških 1095 ženskih. Prevaga ženskih je vendar po občnih statističnih zakonih veča v Celovcu in po druzih mestih, kjer prihaja na 1000 moških 1205 ženskih, nego na kmetih, kjer pri¬ haja na 1000 moških 1093 ženskih. 3) Doba ali starost. V otročjih lotih se je na¬ hajalo leta 1857 na Koroškem 62.757 moških pa 62.473 ženskih) ali 12-02% moških in 11-02% ženskih vsega domač, prebivalstva); 6 — 14 let starih je bilo 24.219 moških in 24.443 ženskih (= 15-68% moških in 14-41 °/ 0 ženskih); 14—24 let starih 29.431 moških in 32.462 ženških (= 19-02% moških in 19-13% ženskih); doraslih, to je, 24 — 40 let starih 35.938 moških in 43.091 ženskih (:=23-23% moških in 25-41% ženskih); 40 - 60 let starih 34-062 moških in 37.374 ženskih (=22-01% moških in 22-23% ženških); čez 60 let bilo je 12.482 mož in 13.211 žen = 7-79% in 8-07% ženskih vsega domačega prebivalstva. V naj- krepkejih letih — 24—60 let starih — bilo je toraj 70.000 moških pa 80.802 ženskih = 45-24% vseh moških in 47-64% vseh ženskih izmed domačih prebivalcev. 4) Narodnost. Glede narodnosti je domače pre¬ bivalstvo Koroške dežele, ki je bila nekdaj središče sta¬ remu slovenskemu svetu, zbog tisočletne združbe z nemško državo, in zbog silnega ponemčevanja, s ktero se je začelo že za Bavarskih in Koroških vojvodov, sedaj po večem nemško. a) Po uradnem preiskovanji iz leta 1857, na pod¬ lagi narodnega popisa iz leta 1851 je bilo leta 1857 na 22 — Koroškem: 231.558 Nemcev pa 92.767 Slovencev; toraj Nemcev 71-40%, Slovencev pa samo 28-60 n / 0 vsega doma¬ čega prebivalstva, kar bi se zlagalo se staršimi števili Ša- farikovimi (1. 1842 84.000 Slovencev), Hauflerjevimi od leta 1846 in druzimi. Czoernig pa stavi na podlagi popisa iz leta 1851 število Koroških Slovencev (brez vojakov) na 95.735 (Nemcev na 223.489) in Kozler po najnovejših in zelo verjetnih preiskavah na 113.000 duš. b) Po Kozlerji drži poteza, ki meji narod Slovenski od Nemcev, od jugo-zapada na severo-vzhod in vzhod na te-le kraje : Pontablo (nemško), Modrinjo ves (mešana), Veliko ves (nemška), Dolnjo Belo (nemška), pa po slemenu Do b raške planine do Toplic (nemške) nad Beljakom; od ondej poleg dolnje Žile do Št. Lenarta in Suhe (nemška) pa nad je¬ zerom Osojanslcim do Kostanja (slovenski); od ondukaj drži se poteza v Celovškem pogričji in na polji Gospo¬ svetskem krajev: Poročic (slovenske), Velikega dola (nem.), Smorovčic (slovenske), staroslavnega Krnskega grada (zdaj nemški) in Gospesvete (slovenska). Tu se zasuče v gore in drži na Varpoves (slovenska), Temanj (slovenske), St. Gregor, Šmiddorf (nemški), Sv. Urh (memški), Dekše (slovenske), Knežo (slovenska), kjer stopa najviše na sever na Koroškem. Od ondod bliža se čedalje bolj po Podravji proti jugo-vzhodu in drži na (same slovenske) kraje: Št. Kolman, Št. Martin, Dob in Labod, kjer se zopet zasuče, dosegši Dravo, severo-vzhodno k Soboti (slovenski) na Šta¬ jerskem. To razmejenje se zlaga malo da ne popolnoma s Czoernigovim. Pa južno od te poteze je visoka pokrajina, ki sega do Zavrha, Bistrice, Žihpolja in Urha in na severo¬ zahodu pokrajina okoli Velkovca pa do Dobrievesi mešana (po Czoernigu tako, da premaguje nemščina) ali bolje: pre¬ biva tam ljudstvo slovensko, ki ume in govori tudi nemško (po Kozlerji). Dolina gornje Žilice je pa nemška. c) Cisto slovenska sta toraj samo dva okraja, in sicer Kapeljski pa Pliberški, to je: jugo-vzhodni gorati kot de¬ žele (velik 13-20 □ milj avst.); 10 okrajev na jugo-zahodu in po sredi dežele, to je: Trbiški, Podklošterski, Št. Mo- horski, Beljaški, Rožeški, Borovski, Celovški, Velkovški, Dobrloveški in Št. Pavelski, pokrivajočih skupaj 56-19 □ 23 milj avst. ima meševito narodnost; 16 okrajev je čisto nemških, tako, da obsegajo tla nemške narodnosti 12087 Q milj avst. — 67%; tla narodnosti sloven¬ ske 69-39 Q milj avst. — 33% te staroslovenske zemlje. V glavnem mestu Celovcu štejejo uradni popisi iz leta 1857 med 9414 domačimi prebivalci 6000 Slovencev pa 3419 Nemcev (to je: 63-70% Slovencev pa 36-30% Nem¬ cev). Židov, ki jih je po notranjeavstrijskih deželah od ča¬ sov katoliške proti-refo rmaci j e in vsled nekdanjih pogo¬ stih škofjih grajščin s posvetno oblastjo sploh prav po ma¬ lem, ni še bilo leta 1854 med domačimi Korošci. 5) Izmed 45.320 duš tujcev, kterih se je leta 1857 v deželi nahajalo, bilo jih je doma v sami deželi 29.886 = 66-0%; iz druzih kronovin avstrijske države jih je bilo 15.036 — 33-2% in samo 398 = 0-8% vseh tujcev, bilo jih je neavstrijanov. Izmed Avstrijanov bilo jih je največ Šta¬ jercev 4787 (Slovencev in Nemcev), pa Kranjcev: 4412 (Slovencev), Benečanov 1869 (Lahov), Goričanov in sploh Primorcev 1083 (Slovencev in Lahov); Cehov bilo je tu 749, Moravcev 246. — ‘Domačih prebivalcev nepri- čujočih ali iz doma (37.189 — 11% vsega domačega prebi¬ valstva, in sicer 12-70% moških pa 10-35% ženskih) je bilo na druzih mestih v domači deželi 29.886 — 86-19%, v dru¬ zih avstrijskih kronovinah (zlasti v sosednih) 4815 — 13.60% in v tujih deželah (večidel na Bavai-skem, 15, pa na Tur¬ škem, 14) 74 — 0-21% od vseh. To vse kaže, da je pre¬ hodnost (premikanje) Koroškega prebivalstva sploh majhna, kar se da iz tega razsvetliti, da je ljudstvo sploh redko in pa doma obrtnije zaslužek dajejo. 6) Vera. Korošči so, kar se tiče vere, zbog zgodovin¬ skih vzrokov skoro sami katoliki. Leta 1857 se je štelo katolikov rimskih 307-642—94-86%, protestantov Avgsburških 16.666 =5-14% vseh domačih preb. Hel- vetskih je bilo 13, zedinjencev 3, pravoslavnih vzhodne cerkve 1. Protestantje so po narodnosti Nemci in Slovenci in so raztreseni po gorah. 7) Stan. Razvrščenje domačega prebivalstva po stanu je dalo te-le številke: neoženjenih moških je bilo 111.945 = 72'35% (vseh moških), neomoženih ženskih 121.893 = 24 71-87% (vseh ženskih); oženjenih je bilo 37.462 — 24-21% moških, množenih 37.637 = 22-19“/° ženskih; vdovcev je bilo 6316 = 3-44% vseh moških, vdov 10.072 =; 5-94% vseh ženskih. Bilo je toraj neženitnega stanu 72-0% vseh prebi¬ valcev. Nenavadna ta razmera, po kteri biva na Koroškem po manj porok, nego vkteremkoli glavnem mestu Avstrij¬ skega cesarstva, lastna je vsem alpskim zemljam (Švajci, Norvegii in Švedii in se razjasnuje najprvo iz tega, da so kmetije (zlasti med Nemci nedeljive, in da je težko rodo¬ vino živiti, nekoliko je pa tudi oprta na starodavne do¬ mače šege sosebno nemške. Nasledke takih družbinskih razmer kaže pičlo število porok (tudi druzih in tretjih) pa pičla množitev prebivalstva po prirodnem pravilu. 8) Postopnost (progresija) prebivalstva. a) Porok biva po 171etnem primerjanji po 523 na 10.000 preb. (toliko, kolikor na Solnograškem in najmanj v Avstrii), ali 1 poroka na 191 prebivalcev (na Češkem 1 poroka na 121 oseb); porok biva pa pri Slovencih več nego pri Nemcih in toraj več nego kaže srednje število za celo deželo. Poročujejo se pa veči del v 30.—40. letu svoje dobe, v 17 letih poročilo se je 3350, 30—401 e tih proti 2994 24—301etim (na Češkem in na Moravskem ravno narobe), ali primeroma v dobi 31-51 let pri moškem in 26-92 let pri ženskem spolu. b) Nastopek takih običajev je mala rodovitost ženitev teh: po 171etnem primerjanji prihaja na Koroškem na 100 zakonov samo 382 otrok (na 1 zakon 3 otrok). c) Po tem samem primerjanji rodi se na Koroškem samo 3018 otrok na leto (najmanj v cesarstvu za Salc- burškim), izmed njih biva pa malo da ne polovica neza¬ konskih (na 10.000 rojenčkov prihaja 3393 nezakonskih ali na 1-9 zakonskih otrok biva 1 nezakonski; največe število v celem cesarstvu izjemši nekoliko največih mest). Zato se rodi pa mrtvih otrok prav malo, 31 na 1000 ro¬ jenčkov; dečkov rodi se več nego deklet, na 10.000 de¬ klet 10.496 dečkov. Tudi starost biva visoka. Primerna ali srednja starost Korošcem biva 34-77 let (največa v Avstrii razun na Salcburškem). d) Umrje pa na 10.000 ljudi samo po 2748 na leto 25 (najmanj za Kranjskim in za Dalmacijo), umira pa oboji spol v skoro enakem številu: 10.000 ženskih na 10.121 moških; največ ljudi umrje pa še-le med 60 in 80 letom (po omenjenem primerjanji umrje jih izdmed 10.000 mrličev 2628 med 60—100 leti, 5 čez 100 let starih). Prirašča to- raj prebivalstvo primerno po 0 - 689% ali po 689 oseb na 10.000 ljudi na leto. 9) Kako so ti stanovalci ponaseljeni po deželi, kaže se v teh-le številkah: na Koroškem je bilo leta 1857 samo 11 mest, 27 trgov, 2856 vasi, skupaj sč 50.140 poslopji, v kterih je prebivalo 65.326 rodovin. Pri¬ haja toraj na eno rodovino 5'10 oseb (največ v Avstrii za Dalmacijo in za Štajerskim), na 1 poslopje pa samo 1-30 rodovina (kakor sploh v Alpah in med Nemci) ali 6.63 oseb; v 1 naselbini pa, ktere štejejo primerno samo po 17-32 poslopij, ko so zlasti slovenske naselbine majhne, prebiva po 114-84 sosedov (naselbine so najmanje v ce¬ sarstvu izjemši Avstrijo nad Anižo, kjer na 1 naselbino 16-66 stanovališč pa po 108-04 sosedov). Na 1 □ milji avst. stoji toraj na Koroškem po 0-05 mest, 0-33 trgov in 8-76 vasi, ali 1 mesto pride na 16-0 □ milj, 1 trg na 6-6 □ milj, 1 vas na 0 - 06 Q milj. Kakor sploh alpske dežele, ima tudi Koroško malo večih naselbin ali mest. Zato so pa tu ob¬ čine na podlagi osnove iz leta 1851 tem prostanejše. V celi deželi jih je samo 281, tako, da spada na 1 katastralno občino po 28 naselbin. Zato je ljudnatost občini primerno znatna. Ima sicer samo 1 občina, Celovec, čez 10.000 pre¬ bivalcev (13.479), izmed druzih pa imajo 2, vas Rožek pa trg Trg, čez 5000 (5298,5147); 2 vasi, Pliberk pri Beljaku pa Bokova pri Trgu in 1 trg Gornje Belane čez 4000. Deset občin: Vrba (pri Rožeku), mesto Breze, mesto Beljak, vas Bokstaje (pri Beljaku), vas Steindorf (pri Trgu), mesta Strasburk, Sovodenj, Volfsberk pa vasi Straja-ves (priPod- kloštru) in St. Juri (pri St. Vidu) ima pa čez 3000 duš. Čez 2000 duš ima 20 občin, izmed kterih je 15 vasnih. VI. Narodno gospodarstvo (obrtnost). 1) Kmetijstvo (in gozdnarstvo) je najbolj raz¬ širjeno v deželi in živi največ ljudi. Po uradnih zapisih 26 — iz leta 1857 (ki pa obsegajo tudi rudarstvo) štelo se je tedaj posestnikov zemljišč 28.718, njih pomagačev 81.404, toraj 8-86% + 25-10%> to je =33-96% vsega domačega pre¬ bivalstva. Z najemniki (12.000) in rodbinami vseh skupaj vred živi se toraj na kmetijstvu in rudarstvu okoli 230.000 ljudi ali 70'9% vsega domačega prebivalstva. a) Ro do viti svet iznaša po poslednjih (končanih) katastralnih premerih samo 1,590.318 oralov avst. ali 159-030 milj avst., to je, samo 88-47% vseh tal. Največi del rodo- vite zemlje pokrivajo gozdi, to je 968.303 orale, ali 96.80 milj avst. —53-7% vseh tal, in v njih obstaja največe bo- gasto zlasti nemških gospodarjev. Ral ne ga pol j a je sa¬ mo 239.284 oralov = 23-10 milj avst. ali 13-9% vseh tal; travnikov in vrtov 199-181 oralov = 19-9 0 milj avst. ali 11-1% vseh tal, pašnikov nizih in planinskih 182-128 oralov = 18-2□ milj avst. ali 10-1% vseh tal; toraj trav¬ nih tal skupaj 381-311 oralov — 38-1 0 milj avst. ali 21-2% vseh tal. Močirji z bičjem pa mahovja pokrivajo še 1306 oralov, vinogradov je samo 114 oralov. Najboljša ralna tla so v srednjem in dolnjem Podravji pa v širjih dolinah in kotlinah na predelih tretjegorne tvorbe. Ondod in po pla¬ ninskih lazih so tudi najboljša travna tla. b) Izmed poljskih pridelkov pridela se največ ovsa — po 1,120.000 vaganov na leto —, rži — 947.000 vag. —, ajde in prosa — 289.000 vag. —, ječmena — 267.000 vag. —; kraji, ki leže do 2100' nad morjem, rode tudi p šeni c o — 246.000 vag. — indebeljačO'— po 238.000 na leto. — Sena, otave in detelje pridela se po 7,882.000 centov na leto (slame po 4,823.000 cent.). Krompirja, ki ga posebno Slovenci sade, pridela se po 378.000 vaganov, repe 473,000 vag., različnega sočivja 23.000 vag., zelja po 180.000 kop (kopa — 60 glav) na leto. Nese toraj 1 oral ralnih tal (odbivši seme) 10-6 starov rži (ali ržene enačine, enakovredja) ali vse polje 1,196.420 avst. starov (ali starov ržene enačine), kar je razmerno največi čisti dohodek v Avstrijskem cesarstvu). Prebivalstvo samo pa porabi čez 831.000 avst. starov (ržene enačine), ali po 5-5 vaganov 1 človek (to je, za Solnogradom največ v Avstrii) na leto. Zatoraj mora se privažat pšenica na Koroško, da-si ostaja — 27 deželi še znatna množina druzega žita (posebno ajde), da ga more izvažati. Lanu in konopelj sejejo po Koroškem prav malo (samo po 31.000 centov na leto, in semenja pridelujejo samo po 41.700 centov), da-si je zemlja za obil¬ nejše sejanje ugodna. Najbolj sejejo lan okoli Trga, Spi¬ tala in Paterjona pa sploh v gornjem Podravji. Iz domače ogršice nareja se samo okoli 2400 centov olja na leto. Vinstvo ni obilno (po 2800 veder na leto), zato je pa vrtnarstvo, posebno glede sadnega drevja, zel6 čislano in na precej visoki stopnji, zlasti med Slovenci; pridela se po 324.000 vaganov sadja na leto. •— c) Gozdi so pri toliki svoji razprostranosti (4621 oralov na 1 [] miljo) zdaj še v dobrem stanu, da-si ravno se mnogo manj za-nje skrbi nego na sosednem Štajerskem. Gozdi Koroški obstoje večidel iz jel, smrek pa iz borov, nekaj tudi iz drenovja; bukve so sila redke in pritlične (zarad vlažnega ozračja) ter dajejo les za rabo. Na leto se poseče po 825.300° avst. lesa (tedaj po 2-38° na 1 pre¬ bivalca; največ za Salcburškim v Avstrii), ki se ceni na 2,250.000 gld., toda malo ne vsa drva porabijo se doma v deželi, sosebno ker je rudarska obrtnost toliko znamenita. Največe gozde imajo severni pomejni hrbti, Svinjska pla¬ nina, Golovec pa Kamniške planine. d) Pri redkosti stanovalcev prihaja na Koroškem na 1 glavo po 4-76 oralov rodovite zemlje (ali pa na 100 ljudi 476 oralov; največ za Dalmacijo in Salcburškim v Avstrii) in na vsacega gospodarja po 55-4 oralov plodne zemlje. Po slovenskih krajih so zemljišča bolj razkosane nego po nemških, kjer ni mogla ni mnogoletna francoska okupacija podreti starodavne navade nedeljivosti zemljišč. Glede na to, kako se obdeluje zemlja, navadno je povsod po goratih krajih obdelovanje kolobarno, drugod je najbolj razširjeno triletno poljedelstvo, pa tako, da se vrsti z dvojno setvo klasnih pridelkov — setev detelj, debeljače ali podzemelj¬ skega sadu, kar je prav za prav počredno kmetovanje. e) Živinoreja je na Koroškem, kakor sploh v alpskih krajih, zelo razširjena in na visoki stopnji. Leta 1857 štelo se je konj 23.737 (med njimi 6579 žrebcev in skopcev), mezgov 71; goved 230. 114 (tedaj na 10ljudi 28 2, na 1 □ miljo 13 repov); oslov bilo je 190, ovdc 152.993, koz 34.232, praset 129.127. Konji so krepkega noriškega plemena; najlepši so po Zilskem pa v Kamniških gorah. V Oževi ali Osojah je cesarska kobilarnica. do ve ja živina približuje se glede lepote, moči in molže (po 2‘5 miljonov veder mleka, masla 34.000 centov na leto) na gornjem Koroškem tiroljskemu, na doljnem Koroškem štajerskemu plemenu. Planinarstvo (planšarstvo) je na severji povsod v na¬ vadi. Sira napravi se po 2000 centov na leto. Ovce in koze ravnajo zlasti Slovenci; vplemeničenih ovac se ne ravna do zdaj nego po velikih posestvih (volne se dobiva po 4000 cent.). Ravnanje kuretine in čbelarstvo je precej raz¬ širjeno (čbelarstvo zlasti med Slovenci) — pridobiva se po 18.000 cent. voska in medu, tudi divjega, na leto. •— S vi lar- stvo začelo se je posebno po sredi dežele pa po Podravji čim dalje bolj prijemati. Lov in ribištvo daje še vedno nekaj dobička. f) Cena vsega realnega (nepremakljivega) posestva kmetovalcev Koroških stavi se uradno na 99,415.267 gld., cena blaga na 13,848,820 gld., pohišne robe, posode in kmečkega orodja na 1,914.614 gld.; vse premoženje toraj skupaj na 115,178.701 gld. Hipotečni dolgovi so iznašali vsi skup 1860. leta 34,622.500 gld.; dolg odkupni ali zem- ljiščno odvezni 6,597.630 gld. Delcev zemlje ali parcel bilo je tedaj (1860) 921.834, posestnikov pa samo 62.416 — pri¬ haja toraj 14 delcev na vsacega lastnika —, čiste katastralne dohodke so deli na 2,530.030 gld. 2) Rudarstvo je za Koroško silo imenitno, ker živi dokaj ljudi, ker daje mnogo dobrega blaga ter je obenem podlaga najglavnejšim obrtnijam v deželi. Koplje se sicer samo svinec, železo in premog ali kameno oglje, pa do¬ bitek je tako znamenit (1862. leta za 4,313.030 gld., leta 1857 celo za 4,960.509 gld.), da prihaja na 1 prebivalca po 12—14 gld.) največ v celem Avstrijskem cesarstvu). a) Ruda sv inčena nahaja se v laporji in triasnih apnencih, in sicer skupaj s pisanim cinkovcem in kalumi- nom v treh okrogih, izmed kterih je Pliberški najboga- tejši (daje po 40.000 centov na leto) in najpravilnejši (na- 29 haja se ruda v skladih); Rabeljski ima debla 4—10°, Obir- ski debla od nekoliko palcev do 3 0 obilna. Posamezno nahaja se tudi leščak srebrni okoli Hodiš, v okraji Ce¬ lovškem v kremenji pa v glinatih škrilnikih. Svinčene rude dobiva se leto k letu po več nego 250.000 centov — 120.000 centov iz cesarskih, 130.000 zasebnih (privatnih) rudnikov — ki je vredna čez pol miljona gld. Iz rude do¬ biva se na leto po 60—70.000 centov svinca in svinčene pene v ceni 900.000-1,000.000 gld., kar je 40—50% vsega dobitka svinca v Avstrii. Dobitek leta 1862 znašal je 62.735 centov (16.700 cent, iz rudnikov cesarskih), leta 1860 pa 69.859 centov. Leta 1857. (ko se je ravno dobilo 62.000 cent. v ceni 256.416 gld.) gonila je pri rudnikih voda 25 strojev ali mašin z močjo 147 konj (na cesarskih rudni¬ kih 8 strojev se silo 50tih konj) in imelo je pri njih opra¬ viti 44 uradnikov in 3090 delavcev pa ogledov. Plače so iznašale 380.000 gld. Najbogatejši svinčeni rudniki so v Pliberku (državni in zasebni)—naj bogatejši v celi Avstrii —, v Rabelji (v okr. Trbiškem), nad Grabštajnom (v okr. Celovškem), pa tudi rudnika v Možici in Črni (oba v okr. Pliberškem), v glasovitih gorah Obirovih in na Pečeh. Svi¬ nec Pliberški je tudi najraztopnejši in najčistejši. Leta 1857. kopali so svinec na več nego 60 krajih, in od tedaj se je zelo pomnožilo število rudnikov, zlasti na dolnjem Koroškem, ko je svinec v ceni močno poskočil. Skoda, da napotuje obilnišemu dobitku to, da so rudniški deleži (kuksi) preveč razdrobljeni in prepičli, kajti v samem Pliberku šteje se čez 250 posestnikov posameznih koscev. — b) Srebra se dobiva le pičlo, ker se ga po malem nahaja v svinčeni rudi, s ktero je pomešano (po 250—300 cent. rude), da-si ga kopljejo tudi posebe (zlasti na bliščniku) in ne samo na svinčiščih. Na mestih, kjer srebro, dobiva se tudi kedaj kaj zlata. Kjer se koplje svinec, dobiva se tudi živo srebro, da-si po malem. Nahajajo se te tri rude poglavitno v okraji Beljaškem, Paterjonskem, Borovskem in Kapelj skem (se svincem) pa na bliščniku ob reki Jezeri, Kremci in gornji Krki (v okrajih Sovodenjskem in Mil- statskem), skupaj na kakih 12 mestih (največ pa v Ober- dorfu pri Sovodnji in železni Kaplji). Rude cinkove 30 nakoplje se pa po 15—20.000 centov na leto (posebno v Pliberškem pa na Obira), kal amin a 5—10.000 centov. Antimon (raztok) dobiva se na dveh mestih okraja Špi¬ talskega. Baker ali kuper kopljejo blizo Bokstajna v Lošanah v okraji Beljaškem. — c) Žvepla biva nekoliko v Schiittbachn (v okraji Špitalskem), galuna pri Greifenberku in na Sonnberku (v okraji Staro-Dvorskem). Mavec lomijo v Mačah pod Rožčico pa v Bajdišah na naplavljeninah (o okraji Rožeškem in Borovskem). Dobri tufi so pri Porečicah (blizo Do- brle-vasi). Grafit je zelo razširjen. Posebno obilo na¬ haja se ga zdaj pri Zgornjem Jezeru v okraji Beljaškem in okoli Klamberka (v okr. Milstatskem), povsod na bliščniku. Dozdaj se ga dobiva po 1000—1500 cent. na leto. Gra¬ nat je najti pri Selu (Jo dl e) v okr. Milstatskem. — Že¬ leznih rud dobiva se od leta 1855 okoli 2%'—3miljonov centov na leto, v ceni 300.000 gld.; iz nje dobiva se navadno po 700.008—1,000.000 centov sirovine (železne) (grodelja) po 2%—37 a gld. Leta 1857 (ko se je dobilo nekaj manj rude nego 1862) iznašal je dobitek 2,570.162 centov železnih rud, in udeležilo se je kopanja 14 urad¬ nikov pa 1677 radarskih delavcev in ogledov. Izplačani zaslužki so iznašali 400.000 gld. V oni rudi bilo je je- klencev in sferosideritov 2,345.996 centov s 45—50% železa, rujavcev in glincev (kteri imajo navadno 21% že¬ leza v sebi) 182.536 cent. krvavcev pa železnatega blešcaka 29.610 centov (30% železnatosti) in magnetovcev 12.020 cent. Jeklenčna ruda dobiva se posebno vKrušni Gori Hiittenberški (na izvoru Goričice), v ktero kopljejo rudnike od treh strani, od Hiittenberka, Lollinga pa od Mosinca, in ki potrebuje za svoje topilne rude s 50% železa 10 viso¬ kih plavežev. Ima na podnožji znamenito železno obrtnost. Zaloga rud je tu čez 100° visoka, čez 1000° široka pa je obilna 20—100°. Ravno tako čisto nahaja se tu rujavec. Teh lastnosti so tudi bogati rudniki, spadajoči pod južno- planinsko progo jeklenčnih rud, v gornjem Labodu (med Št. Lenartom in Wolfsberkom), v kterih se koplje jeklenec s 45% železnatosti) in kjer nareja tudi železnati bleščak posebna gnjezda). Rudniki nad Sovodnjem pri zgornji Je- 31 zernici (Kremsbruck, Eisentratten itd.) spadajo k premo¬ govi tvorbi in imajo rujavce, ki so postali iz sprhlih žve- plenčnatih prodnikov, v obilji od 1—3°. Rudnika na Reki v okr. Belanskem (pod Kreutzeckom) z jeklenčno rudo, ki ima po 50% železa v sebi, pa manj obilo (1—3°), sta v samem začetku ravno tega rudnega pasu, tudi na bliščniku. V bliščniku pri Bistrici in Vrhu (severo-zahodno od St. Vida) kopljejo bobovce pri Son- tagberku in Limberku pa pri Reki magnetovce, pri Radotinu nad Milstatom krvavce, ki so 3—4' obilni in se nahajajo tudi na bliščniku. Starodvorski rudniki imajo sprhle glinate krvavce, obilne % — 6'. e) Rujavega oglja ali premoga in lignitov spravi se čedalje več na dan, ker so se gozdi sosebno okoli rudnikov močno pobrili in je toraj drvom cena poskočila (nekaj tudi zavolj vpeljanega pudlovanja pri železu). Leta 1857. izkopali so 1,041.624 cent., 1862. leta 1,319.273 cent. (1860. leta samo 740.000 cent.) premoga, med kterim biva po 50— 60.000 centov lignitov. Največ dobiva se gavpre- možiščih pri Lesi v okr. Pliberškem (za potrebe velike fa- brike Prevalske), kjer so skladi po 34' obilni, tako, da dajo od 6—700.000 centov (60% vse dobitve v deželi) dobrega (12'8 cent. = 1 0 drv) premoga vsako leto deželi in da ima pri njih opravka 400 — 600 delavcev. Bolj zdatna so tudi premožišča v St. Eliji (v okr. Rožeškem), v Vie- senavi (v okr. St. Lenarškem), v Hodišah, pri Gornjih Li- bučah in pri Stritini (v okr. Pliberškem), pa premožišča v St. Štefanu (v okr. Velkovškem). Obilost vrst (skladov) ni pa velika (9—15') kakor tudi dobrota ne. Razun pre¬ moga Viesenavskega in Št. Jurskega, kterega izda 13-5 cent. in 12-8 cent. toliko kolikor 1 0 lesa, je tudi izdatnost ostalih premogov v primeri z lesom pičla (12-6—15‘7 cent. — 1 °). Tudi ni Koroški premog zarad pol laporja in škril- nikov, ki se nahajajo med njim, kaj čist. Sploh je najti rujavi premog na tvorbi tretjegornem v porečji Možice, ob Dravi, pri Vrbskem jezeru (po vsi vzhodni Osojnici) pri dolnji Žili (na Turskem, zlasti ligniti), ob Krki in La- bodnici. Premog Kotarški na Grobniškem polji (1 0 lesa = 16 - 9 centov) spada k enocenim tvorbam. Vsa premo- 82 žišča zagrinjajo nekaj čez 1000 oralov. V skladih premo* gove tvorbe (da-si je premog v svoji sestavi gluh) našel se je tudi antracitni premog. — f) Šoto režejo do zdaj samo na 500 oralih (leta 1855 samo na 300), zlasti pri Št. Jurji kraj jezera Vrbskega pa ob gornji Krki in Gorčici. Nareže seje po 200—250.000 cent. na leto, in sicer samo za rabo nekoliko pudlovnic. 3) Z obrtnostjo se je pečalo v deželi 1857. leta 5160 fabrikantov in mojstrov rokodelcev, ki so imeli tisto leto 14.488 stalnih pomagačev (kar je 1-599% pa 245% ali 4-04% vsega domačega prebivalstva). Z dninarji (kakih 3000) in rodbinami deležnikov vred živi toraj obrtnost v deželi okoli 70.000 ljudi (=21% vsega dom. preb). Naj¬ bolj razžirjena in važna je obrtnost, ki se pečd z dobi¬ vanjem in izdelovanjem železa, svinca in sploh kovin; mnogo manj je razširjeno pivarstvo in žganjarstvo pa ste¬ klarstvo in delanje volnene robe. O izdelovanji bombažne robe ni skoro duha (izjemši barvanja preje na rudeče), in prte- nine se pripravlja samo za domačo potrebo. Druge obrtniške oddelke zastopajo navadni rokodelci in sicer v precej ma¬ lem številu ali pa posamezne fabrike. Skupna cena vsega obrtniškega blaga stavi se (z rokodelskimi izdelki vred) na kakih 18—20 miljonov gld. Letni dohodki fabrikantov iznašali so (po Czoernigu) 2,212.000 gld. leta 1856, njih pomagačev 3,040.000 gld. a) Obrtnost železna, vdomačena v deželi od sta¬ rodavnih časov, povzdignila se je potem, ko so (še-le 1782. leta) bile odpravile se malo po malo stare štukove peči in ko so začeli postavljati visoke plaveže, na tako visoko stopnjo, da ne obdeluje samo domače, ampak tudi 15—20.000 centov Kranjske, Salcburške in Štajerske železne rude si¬ rove. Leta 1857 štelo se je v deželi 19 plavilnic z 23 vi¬ sokimi plaveži (visokimi 27—42') in 7 plaveži na kupolo. Izmed plavilnic je delalo 1857. leta samo 16 z 20 visokimi plaveži in se 7 na kupolo, pa z 2 strojema na paro in z 32 stroji na vodi z močjo 60 in 643tih konj, ter so pora¬ bile okoli 13 miljonov kub. čevljev drv, pa samo 55.000 centov rujavega premoga (zlasti za netenje pod kotli in za sušenje rud). 33 Uradnikov in delavcev imelo je pri njih opravka 1767 in izdelek je iznašal 905.877 centov sirovine v ceni 3 4 305 milj. gld. in 30.772cent. litine (izmed te samo 10.384 liber prve) v ceni 258.528 gld. Se več je dalo leto 1862, ko se je napravilo na skoro enaki način v 18 plavilnicah in 22 plavežih 941.131 centov sirovine in 12.369 centov litine (cenjenih na 3-350 milj. gld.), kar je do zdaj največi izdelek na Koroškem in skoro 17% vse sirovine pa samo 1-6% vse litine v cesarstvu. V slabih letinah drži se izdelek od leta 1854 naprej med 680—750.000 centi, da-si ni dosegel nikoli pred 600.000 centov. Izmed 16 plavilnic, ki so de¬ lale leta 1857, nahaja se 6 največih z 10 visok, plaveži in 6—700.000 cent. letnega izdelka (to je, 65—75% vsega izdelka na Koroškem) v okolici Htittenberške rudne Gore, in sicer: V Letinu (Lotting) 1 (s 3 plaveži in 280—350.000 centi izdelka na leto, največa plavilnica v deželij, v Mož¬ nici (Mosinz), v Heftu in Trebijah (2) v okraji Starodvor- skem in v Št. Janži pa v Svincu (2) v ravno tem okraji; vse so na reki Gorčici in njenih pritokih. Visoki plaveži omenjenih krajev so najboljši v deželi, spadajo k tako imenovanim glavnim plavilnicam (ostale imenujejo se gozdne), imajo najizbornejšo rudo (50'—55% železnatosti) in jo naj- lože dobivajo — kajti koplje se večidel pri samih plavil¬ nicah — dosti vode, kurjave in delavnih moči. Za njim imajo najugodnejšo lego plavilnice na gornji Labodnici (Št. Lenart in Valdštein v okr. Št. Lenardskem pa Sv. Jera v okr. Volfberškem), glede kopanja in dobrote rud (40—45% železnatosti), obilnosti vode in kurjave ; tu se izdela tudi največ železa: 120—160.000 centov (ali 10—15% vsega deželnega izdelka). Izmed plavilnic je Valdšteinska naj¬ bolje vrejena. Ugodne so tudi okolnosti 3 plavilnicam v Motniški dolini (v okr. Brežkem, v Št. Salvatorji, v Olzi pa v Hirtu), da-si so še vedno slabo vrejene, tako da ne izdelajo nad 60—80.000 cent. (5—7% dom. letn. izdelka) na leto. Zelo majhen je pa izdelek ostalih 7 Koroških pla¬ vilnic, izmed kterih se nahajajo 2 nad Sovodnjem v dolih Jezerničnih (Kremsbruck in Eisentratten), 3 v Podravji (v Paterjonskem okraji, in sicer v Krajci, v Reki pa v Lazih), ostale dve v Bajtiši (okr. Borovski) pa v Radetinu. Koroško. 3 34 Zarad dalje, draginje in manjše železnatosti rud (30—35%), pomanjkanja fcapitalov, stareje vredbe itd., delale so leta 1857 samo tri izmed teh plavilnic. (V Krajci, v Tratah in v Bajtiših; izdelale so 15—22.000 centov ali 1 — 3% vsega dom. izdelka). Tako ni se tudi ponesla na velike razmere sezidana in ugodno postavljena plavilnica v dolnjem Drav- berku zbog pomanjkanja rud za taljenje. Litino izdelujejo v plavežih (visokih in na kupolo) samo plavilnice Motniške, Jezerniške, Trebijska in Bajtiška. Največa livnica jeVald- šteinska. b) Kovalo se je železo do leta 1830 sploh v pečeh n a pihala, ter se delalo iz njega po stari domači navadi (Blattarbeit) kovno železo in jeklo. Se le po sezidanji pudlovalnega plaveža v Brančah leta 1830 obveljal je ugodniši novi način kovanja, in ž njim so začeli rabiti bo¬ gata premožišča in šotišča. Leta 1857 bilo je v deželi že 13 večih kovalnic, izmed kterih jih je bilo 6 pudlovnic z valjavnicami, 6 samih valjavnic in 1 pudlovnica; 5 jih je rabilo premog in rušo v samih plavežih. Stale so pa pud- lovnice združene z valjarji v Brančah, v Stritinu , v Pre¬ valih (oba kraja v Pliberškem okr.), pa v Frajdenberku (okr. Celovški), v Pučejdu (pri Trgu) in v Frajbahu — Rožčici (okraj Rožeški); vse tedaj na dolnjem Koroškem. Same valjavnice nahajale so se v Bistrici (okr. Borov.), v Črni pa v Lipici (okr. Velkovški); na gornjem Koroškem pa v Tratah (okr. Sovodenj.), v Jezernici (v okr. Beljaškim) in v Kosorinih (v okr. St. Mohorskem). Skupaj so imele te fabrike 31 vignjev (ješ) za pudlovanje, 26 plavežev in 23 varilnih peči, 13 peči na zubelj, 80 parov valjarjev, 3 kladiva na paro, 71 dratarnic in 8 nakel za žreblje. Največe razmere je imela Prevalska fabrika (13 pudlovnic, 11 varilnic, 15 parov valjarjev, dve kladivi na paro) pa Pučejska in Frajdenberška. V Bistrici pokovavajo po jugo- valeški metodi v mestejih in varilnih pečeh; ta metoda porabi samo po liy 2 —12 kubičnih čevljev drevnega oglja na cent premoga. Manjše fabrike, fužine sploh pokovavajo v pe¬ čeh (na pihala), da-si z mnogimi popravami; nekteri se pa drže še stare dom. metode, tako imenovanega pečenja; delajo pa vse te fužine, se ve da, z malim vspehom. Zato jih je tudi 35 od leta do leta manj. Leta 1851 štelo se jih je še 69 (z 221 ognji), leta 1855 samo 48, ki so bile na redko raztre¬ sene po deželi, najgosteje v porečji Glinškem, Krškem, La- bodniškem Možiškem in Bistriškem po dolnjem, pa v po¬ rečji Bele in Žilice po gornjem Koroškem. Največ jih je bilo v okr. Trškem (na potoku Tibelu 9, v Bukavi 3) in v okr. Borovskem; v okr. Kapeljskem bilo jih je 8, v Tr- biškem in Podklošterskem 6 (vse v porečji reke Bele), v Beljaškem 4 itd. Vse te fužine skupaj so imele samo 157 kovalnih vignjev, 76 dratarnic in 40 nakel za žreblje. Vse je gonila voda, ko so imele veče fabrike že leta 1855 8 parnih strojev (mašin) z močjo 424 konj. Kurjave se je porabilo 4,630.333 / kub. lesnega oglja, 964.794 cent. ruja- vega premoga, 8467° kub. drv, in 2,036.945' kub. šote. Izdelek je iznašal 559.833 centov različnega kovanega in valjanega železa v ceni 6,489.544 gld., veče fabrike so za- popadene z več nego 4 milj. (63%). Sirovine se je iz¬ delalo čez 800.000 centov; od tega so podelale valjavnice in pudlovnice več nego 460.000 centov. Čez 140.000 cent. se je podelalo na tujem, in sicer v štajerskem Celtvegu, kamor se izvažuje vse sirovo železo iz Laboških plavilnic, da se rafinuje. Največ se je izdelalo šin železničnih — 233.350 cent. ali 43% vsega izdelka —, pa železa v protih ali šibah — 110.354 cent. (med tem 56.336 pudlovanega) — in jekla — 34.000 — kovanega in vlečenega. Dratu se je napravilo 31.535 centov, pleha (črnega) 17.705 centov, osi lokomotivnih 13.770, sirovega jekla 10.829 centov (li¬ tega 264 cent.) žrebljev 4559 centov, ključavničarske robe 1311 cent., kovaškega železa ostalo je iz pudlovnic 64.115 cent., iz peči na pihalo 38.030 cent. V naslednjih dveh letih 1858 in 1859 se je z e 16 zmanjšal izdelek, zlasti šin pa osi, leta 1862 se je pa zopet povzdignil na poprejšnjo stopnjo. Jekla se pa izdeljuje vedno manj, (leta 1851 iz¬ delalo se ga je še 65.460 cent.), čemur je glavni vzrok po- praševanje po litem in cementnem jeklu, in konkurencija sč Švedskim jeklom, kteremu ni še kos domače Koroško. Sine in osi so delali v Prevalih (v ceni 2-540 milj. gld.); plehe v Lipici, Rožčici, v Kosorinih in na Tratah (Železnih), sirovo jeklo na 12 krajih (največ v Ponovi v okr. Špital- 3* 36 skem), jeklo kovano tudi na 12 krajih (največ na Poljanah okr. Starodvorski) pa v Rehberku (v okr. Borovskem), lito samo v dolnji Beli (okr. Beljaški). Drat so delali na 9tih in žreblje na lOtih krajih (dratu največ v Bistrici in v Prevalih, žrebljev v Jezernici). Pri vsi rafinujoči obrt- nosti imelo je opravka leta 1857 do 3318 (v Prevalih 600, pri druzih valjavnicah povsod okoli 200) ljudi, kterim se je izplačalo mezde okoli 800.000 gld. c) Rokodelstva, ki obdelujejo železo, naha¬ jajo se, kolikor delajo robo za trgovino, kakor povsod tudi na Koroškem blizu rafinujočih fabrik. Ker je pa izdelek take robe (zlasti dratu in žrebljev pa drobnega kovaškega blaga) združen nekoliko tudi se samimi fabrikami, peča se toraj malo kdo več s to obrtnostjo. Leta 1857 udeleževalo se je takih rokodelstev samo 600 oseb, izdelki so imeli javalne ceno 40.000 gld. Veči žrebljarnice nahajale so se samo v Št. Lenartu, Volfsberku in v Bukovi (letni izdelek 2162 centov žrebljev); ponve in lonce delali so v štirih kra¬ jih (v Mlinskem Potoku, Trgu, v Bukovi in v Špitalu, ter so izdelali kakih 8000 kosov), kosarnic bilo je 6 (v Vofs- berku, v Bukovi, v Mali Glodnici (v Krškem okr.), v Vi¬ nici, v Št. Vidu pa v Špitalu), ki so izdelale 235.075 kos, 4100 srpov in 925 kosirjev, v ceni 90.000 gld.; 1 fabrika v Pliberku dela dratene vrvi (v ceni 2000 gld. na leto po 22) in 1 delavnica v Bistrici nad Glino orodje in drugo drobno robo (po 200 cent. na leto). Kosarnice dajo najboljše blago te vrste v Avstrii, ki gre močno na Rusko. V Bo¬ rovljah je od nekdaj slavno društvo puškarjev, ki razdeljuje (škoda, da še preveč po kastno) delo med družabnike , in ki je štelo še leta 1851 do 253 mojstrov z 218 pomagači, ter izdeljuje prostejše risanice, kterih množica se je po dolgih letih leta 1857 zopet povzdignila na 15.904 centov. Razun tega prihaja še 5000 centov orožja posebno na fa- brike v Celovcu. V Celovcu je tudi od leta 1856 fabrika za mašine (stroje), ki je izdelala 1857. leta 1280 cent. strojev cenjenih na 20.000 gld.; imajo pa vsi veči zavodi lastne delavnice za mašine (posebno Valdštein pa Št. Janž). Vsa železna obrtnost daje opravila čez 7300 ljudem (z onimi 37 vred, ki kopljejo rudo) in ves nje izdelek (kakih 5 milj. cent.) je cenjen na 10 milj. gld. na leto. — d) Obrtnost svinčena, prva za železno v deželi, daje dela (s kopanjem vred) 4500 ljudem in izdela po 600.000 centov robe, cenjene na 3—3 l j„ milj. gld. na leto. Plavi se pa svinčena ruda (in druge rude, ki seje navadno držč) zdaj v kakih 32—35 plavilnicah, ktere stoje navadno pri samih rudnikih, in ki so imele 1857. leta 57 plavežev, pa 29 strojev na vodo z močjo od 107mih konj. Izmed njih bili so 4 plaveži in 4 stroji z močjo 25tih konj (v Pliberku) državni. Plavljenje je potrebovalo nad 32.000 kub. čevljev lesnega oglja in čez 3000° drv ter je dajalo opravka 440 ljudem. Leta 1857 dale so državne plavilnice 17.410 cent. svinca, zasebne 44,580 cent.; leta 1862 pa 16.700 in 46.035 (tedaj skupaj 62.735 cent.), od kterih je prišlo 40.000 cent. na Pliberk. Večemu napredku je na poti posebno draginja drv, pa pomankanje kapitalov pri malih fabrikantih. Največ plavilnic nahaja se v okraji Pliberškem (8), v Kapeljskem (6), v Beljaškem (13) in Paterjonskem (2). Največe plavil¬ nice so v Pliberku (zlasti znana Jakominska, ki izdela po 6500 cent. na leto), v Kellerberku, v Rablji, na gornjem in dolnjem Obiru, v Možici, v Črni in v Suhi. Plavljenje svinca je tudi podlaga izdelovanju svinčenih cevi (trob) in plošč (v Beljaku pa v St. Martinu in drugod), naprav- ljanju smodnika v Gorici v okraji St. Vidskem, narejanju svinčene rudečice (meniga), in šiber na 9tih krajih, po ne¬ kem delu združenih s plaveži (v Kutnorfu in na Žagah v okr. Celovškem, v Žilici, v St. Martinu in drugod), ki na¬ pravijo skupaj po 10—15.000 centov robe na leto. Fabrike za svinčeno belobo (po 30.000 cent. na leto) so v St. Vidu, v Celovcu, v Beljaku in Volfsberku, za cinkovo belobo je ena v Beljaku. Svinčene barve delajo se zlasti v Kutnorfu, v Holemberku (v okr. Celovškem) pa v Cajni (v okr. Be¬ ljaškem); tu delajo tudi barve cinkove. — e) Ostali obrtnosti odmerjene so ozke meje. Kotlovino valjajo v Bukovi (po 100 cent. na leto), grafitna torila na- rejajo v St. Martinu (pri Beljaku). Steklarnice nahajajo se v Crnihajmu (pri Grajfenburku) pa v Dravberku in nad Lobodom pri St. Lovrencu; obe poslednji narejate tudi, 38 da-si ne preobilo zrcal. Leta 1857 imele so te steklarnice 7 peči (dol. Dravberk 3) in 32 kotlov; izdelek je iznašal 11.510 cent. različnega stekla (cenjenega na 149.000 gld.); bilo ga je pa 1250 centov brušenega in 2160 cent. zrcal. Kur¬ jave se je porabilo 8000 0 kub. drv, delavcev bilo je 106. — Pivarjev (olarjev) bilo je 1861. leta 209, izmed kterih jih je pa imelo samo 43 veče razmere (41 jih je plačalo od 1000—5000, 2 čez 5000 gld. davka). V Vernberku in Li- merčah je fabrika za prešano pivno drožje. Žganjarnic štelo se je 1861. leta 1106; izmed teh ste bili samo 2 po fabriško napravljeni; 1062 jih je bilo združenih z gospo¬ darstvom kmetijskim. Za moko nahaja se veliki (ameriški) mlin v Medgorku nad Celovcem, ki zmelje po 12—20.000 centov moke (iz banaške pšenice) na leto. Cukrarske obrtnosti ni v de¬ želi, od kar ste šli pod zlo nekdanja cukrarnica v Krivi Vrbi pri Celovcu, in rafinarnica v Vetrinji. V Celovcu je cesarska fabrika za tabak, ki je napravila 1860 iz 1011 centov listja 740 cent. pivnega tabaka in skoro 10 milj. cigar. Prtenina tke se zlasti v Špitalskem in Greifenburškem okraji za prodaj , bombažarstvo obsega samo barvanje preje na ru- deče, za kar so veče fabrike v Celovcu pa v Seebachu (pri Milstatu). Na obeh teh dveh krajih so tudi fabrike za us¬ njene izdelke (zlasti za jermene in sedla); fabrike za vol¬ neno robo (zlasti za sukno) so v Celovcu, v Trebezniku (pri Celovcu) pa v Vetrinji (bratov Morov); poslednja, sto¬ ječa že čez 100 let izdeljuje zlasti belih suken pa škrlatov, glasovitih po vsi Evropi (zlasti za vojsko v ceni */ a milj. gld. na leto). V Zrelci pri Celovcu je tudi fabrika za bu¬ kova sukna. Veča fabrika za prižigalne klinčke je v Muti (pri Kotočah); slamnike delajo po fabriško v Strohberku pri Celovcu. 4) Trgovina ali kupčija. a) Zunanja kupčija ne sega dalje razun da zalaga deželo s potrebnimi kmetijskimi sirovinami (sirovo robo), s kolonialnim blagom in obrtnijsko robo, ki se ne izdelju¬ je v deželi, pa da izvaža iz nje sirovino, izdelke rudniške obrtnosti in vsakorstno drugo obrtnijsko blago (goveda in drobnico) in nektere poljske pridelke. Stanovitno se iz- 39 važajo zlasti oves, seno, detelj no semenje (ki gre posebno na Beneško in sploh na Laško, kedaj tudi na Nemško) — v dobrih letinah tudi krompir, ki gre na Kranjsko. Močno so izvažali do leta 1853 tudi konje (zlasti iz gor. Koroškega), posebno na Laško (vprežne in jezne), na gornjo Avstrijo pa na Salcburško in Bavarsko (zlasti ježne). Od tedaj je pa zelo opešal ta izvoz, ker se je oves nekaj let slabo ponašal. Goveja živina izvaža se nekoliko (da- siravno samo za pleme) v severo-vzhodne Avstrijske de¬ žele (zlasti na doljno Avstrijansko). Izvoz medu in voska je še vedno primerno obilen, izvoz drv pa majhen (večidel po Dravi na Ogersko). Izvoz sadja (posebno iz Laboške doline) je precej obilen (na Dunaj), v dobrih letinah tudi izvoz mošta. Mnogo imenitnejša je, to se ve da, izvožnja že¬ leza, zlasti valjanega, kovanega in jekla, posebno vprotih, ploščah in plehih, pa železničnih šin in osi, da-si gre to blago razun Laškega samo v sosedne Avstrijske dežele (zlasti na Ogersko), in daje vkljub vsi izvrstnosti sila pod¬ vrženo različnim tržnim konjunkturam, ki so posebno leta 1857 in 1858 hudo zadele Koroško deželo. Orna železnina pa srpi in kose gredo razun v vzhodne dežele Avstrijske tudi zel6 na Turško, na južno Rusko pa v Jutrovo ali vzhodne dežele (navadno na Trst, nekoliko malega tudi na Benetke), jeklo skoro po vsi vzhodni Evropi (tudi na Francosko). Škoda, da tlači to kupčijo ponarejanje fabriških znamenj (zlasti na Nemškem) pa pomankljivost trgovskih zakonov v onih deželah, kamor drži izvdz, in nevednost trgovskih posrednikov. Tudi svinčene ploščice in cevi se sirovim svincem vred gredo na tuje. Tako poprašujejo tudi po svinčenih barvah v vsem cesarstvu in je ž njimi (pa se svinčeno rudečico in svinčeno belobo) kupčija zelo živa. Jermenarski Celovški izdelki gredo zlasti na Ogersko, Celovška pa Vetrinjska sukna pa po celem svetu; posebno jih rabijo viši vojaški častniki. Ceno vsega izvoza iz de¬ žele smemo deti na 8—10 miljonov gld., od kterih spadajo na železo kaki 3 miljoni. V voz obsega kolonijalno blago (skoro brez izjemka iz Trsta), žito zlasti pšenico in ječmen (iz Siska) nekaj pa iz dolnjega Štajerskega, od koder prihaja tudi večina vin 40 (razun štajerskih vvažajo se tudi ogerska, hrvaška in av¬ strijska vina) in sicer iz Maribora. Južno sadje se vva- žuje naravnost iz Beneškega, črni premog iz Štajerskega, volna poglavitoma iz Ogerskega in dolnjega Štajerskega. Za take obrtnijske izdelke, kterih ne napravljajo doma, je dežela v zvezi z Dunajem, od koder dobiva tudi največ bombaževega, svilnega in prtenega blaga (tega za 300.000 in več gld. na leto). Železna lita roba vvažuje se iz Šta¬ jerskega. Cena vsega vvoza iznaša kakih 6—8 milj. gld. b) Prevozna trgovina, ki je bila pred letom 1849 po ugodni legi dežele med Jadranskimi pristani in severo¬ zahodnimi kr ono vinami in Bavarskem morda naj veča v ce¬ sarstvu, na kteri je živelo na tisoče voznikov pa na sto in sto špediterjev, in ki je bila napravila iz Beljaka, Ce¬ lovca in Velkovca važna tržna skladišča, zlasti zaTiroljsko, Salcburško, Štajersko in Avstrijsko — peša in je skoro že popolnoma opešala, od kar so odprli južno pa Beneško- Bolzansko železnico, tako, da je samo prevoz od vzhoda na zapad (prevoz žita na Tiroljsko) še besede vreden. c) Notranja trgovina ali kupčija ima središča po navadnih razmerah v Beljaku (kjer je skladišče svinčenine iz okolice in izpod Bablja pa železnine, zlasti od Sovodnja), v Starem Dvoru in Št. Vidu (za železo), posebno pa v Celovcu (za vso obrtnost deželno in za vpeljano žito). Za poljske pri¬ delke pa blago imajo veče sejme Celovec, Velikovec, Št. Vid in Beljak. Koroško trgovino in obrtnost ima oživiti in povzdigniti že davno načrtana, umerjena in dovoljena in konec leta 1863 in 1864 tudi odprta železnica, ki veže Beljak in Celovec z Mariborom, in ki se ima podaljšati poleg Drave do pod Tiroljsko goro Bren in pa naprava nekoliko postranskih železnic. 5) V začetku leta 1862 je bilo na Koroškem 65 - 5 avst. milj državne in 125-02 milj druzih, zlasti okrajnih ali de¬ želnih pa zasebnih cest, kar daje po 0-36in 0-69, skupaj toraj po 1-05 podi. avst. milj na 1Q miljo. Stroški za po¬ pravljanje in vzdrževanje starih in za postavljanje novih cest so iznašali leta 1861 nekoliko čez 280.000 gld. Ni toraj cest na prebitek v deželi niti se naglo pomnožujejo, kajti leta 1855 jih je bilo skoro ravno toliko, kolikor leta 41 1861; pa drže kaj priložno, da-si niso glede tehnične iz¬ peljave vselej hvale vredne. a) Od vzhoda proti zapadu drži, stikaje Štajersko s Tiroljskim ena sama, državna, 16 milj dolga cesta, in sicer na doljni Dravberk, Labod, Velkovec, Celovec in poleg Vrbskega jezera do Beljaka, odkoder drži po drav¬ ski dolini, ktero je zapustila pred že pri Dobravi v Pli¬ berškem okraji. S to podolžno cesto križajo se, držeče od severja proti jugu tri (deloma državne) ceste, ktere se raz¬ pletajo na šest za prehod na Beneško, Goriško in Kranjsko služečih cest; te so izpeljane na deželnih mejah povsod čez visoke (600—800°) klance, tako, da jim nadlegujejo na mnogih mestih, bodi-si hudourniki, bodi-si zameti in plazi, zlasti pa na južnih straneh gora (južno pri Rablji, pod Korenom in posebno na Ljubelji, severno, nad Brezami pa v podolji gornje Jezere). Najzahodniši cesti se združujete dospevši pri Pontablu in Predelu na Koroška tla, pri Trbižu veno cesto, ktera vodi, ko se je združila nad Vočeljem se zahodno Kranjsko (odPodkorena) in pri Beljaku s Podravsko, za- pustivši to zopet pri Špitalu, po dolih reke Jezere čez Kač- berk na Štajersko in na Salcburško, tako, da veže vzhodno Bavarsko naravnost z Goriškim, Beneškim in celo Italijo. Srednja cesta stopa na Ljubelji v deželo, prehaja, držč se Borovelj, Celovca, Št. Vida in Brež čez Novo-Trško v- v sedlo na Štajersko, ter veže po najkrajši potezi Cesko in Avstrijo nad Anižo (čez Linec) z Ljubljano in Trstom. Najvzhodniša cesta stopa pod Jezerskim vrhom na deželna tla, drži na Kapljo, Velkovec in od ondukaj na Št. Andraž (v Labodniški dolini), prestopa meje na Ob- danskem sedlu in veže tako (na Judenburk in Bruk, pod Severnikom ali Semmering) naravnost Dunaj z Ljubljano in s Trstom. Pa izgubile so, kakor smo že omenili, vse te ceste po železnicah, ki so povsod njim paralelno izpe¬ ljane, nekdanjo svojo po svetu znano veljavo. b) Glede notranje zveze ali stike so najvažniši cestni vozlji na gornjem Koroškem: gornji Dravberk, Grajfenburk, Sachsenburk, Špital in Beljak pa Trbiž in Podklošter; na notranjem Koroškem: Medvod j e (v Krškem 42 okr.) in Št. Vid pa Trg in Celovec; na dolnjem Koroškem : Velkovec, Pliberk, doljni Dravberk in kraj južno pod St. Lenartom v gornjem Labodji, od koder držč na vse strani postranske deželne ceste v poprečne dole, združevaje ko¬ likor se d&, med seboj tudi drugo k drugi paralelne doline. Poštnih cest je bilo 1860. leta s 115 miljami 14, izmed kterih 6 se 70 miljami za vozno pošto. Cesarski pošti ste bili tisto leto 2, poštnih postaj je bilo 20, poštnih ekspedicij tudi 20. c) Povodna cesta je prav za prav edina Drava, da-si nosi samo plave (težke po 80—100 cent.), na kterih se poglavitoma železni izdelki (v ceni 280.000 gld.) izva- žujejo iz dežele. Po Vrbskem jezeru plavajo parniki. d) Železnico iz Marburga v Celovec so odprli 15. no¬ vembra 1863, iz Celovca v Beljak pa 30. maja 1864. Dolga je 10 milj in ima te-le postaje: doljni Dravberk, Prevale, Pli¬ berk, Sinčaves, Grabštenj, Celovec, Kriva Verba, sv. Maria (Otok), Vrba, Beljak. e) Telegrafska poteza je v deželi 24 milj dolga, ter stika Beljak in Celovec (edine dve telegrafski štaciji) na dve strani z Dunajem, z Ogri pa s Trstom. Poteza drži v Maribor pa na St. Andraž in Volfsberk v Most (Štajerski) na eno stran, na drugi strani na Pontablo in Trbiž v Videm in Benetke, pa poleg Ljubeljske ceste na Kranj v Ljubljano. Dosedaj je toraj nepopolna in le kakor postranska. f) Denarni novčni kapital je v deželi še vedno sila redek in drag, ter mora ves domači izdelek iskati pomoči bodisi pri zasebnikih bodisi na Dunaji. V Celovcu je edina deželna hranilnica, ki je imela 1861 leta 143.207 gld. lastne istine in oskrbovala 1,895.047 gold. vlog. 6. Duhovni kapital. — a) Cerkev oskrbuje ali opravlja v deželi en sam škof (Krški); on stoluje v Celovcu in ima pod sabo zdaj vse Koroško s 23 dekanstvi ali vi¬ kariati. Do leta 1858 je spadalo gornje in srednje Koroško pod oskrbništvo Krškega, dolnje Koroško z doljnim Šta¬ jerskim pa pod upravo Labodskega v št. Andreji stolujo- čega škofa, ki se je 1857.1. preselil v Maribor na Štajersko. Rimsko-katoliških far je bilo 1861. leta 255, evangeliških 15, lokalij 84, katoliških svetovnih duhovnov in klerikov 43 528, evangeliških 15. Izmed toliko bogatili in nekdaj gla- sovitih samostanov ostalo jih je dosihmal samo 12, v kte- rih živi 120 duhovnov in 61 nun. Bogoslovsko semenišče je sedaj samo v Celovcu in je imelo 1862. leta 7 profe¬ sorjev pa 38 bogoslovcev. b) Ljudskih šol je bilo 1861. leta 333 in sicer 299 katoliških pa 34 protestanških, tako da je prišla 1 šola še-le na 8 naselbin. Glavnih šol je bilo med njimi 10: za dečke 5 (katoliških) in za deklice 5 (tudi katoliških). Po nemško se je učilo v 249 šolah po slovensko v 28, v obeh jezikih v 56. — Učilo je vseh skupaj 459 oseb (in sicer 107 katehetov 313 učiteljev in učiteljic pa 39 učiteljskih pomočnikov). Med učiteljskimi osebami je bilo 38 pro¬ testantov. Otrok, ki bi imeli šolo obiskovati, bilo je 32.217 (16.475 dečkov pa 15.724 deklet), v šolo jih je pa hodilo 24.484 (12.833 dečkov pa 11.651 deklet) ali 70% otrok za šolo. Ponavljajočih šol je bilo 300, v ktere je hodilo 5174 dečkov in 4189 deklet. Viša realka (realna šola) je v Celovcu; imela je 1862 leta 17 učiteljev, 210 dijakov; 161 Nemcev, 49 Slovencev. Viši gimnazij (be¬ nediktinski) je tudi v Celovcu. Leta 1862 je imel 20 učiteljev in 358 dijakov: 94 Slovencev pa 274 Nemcev. Niži gimnazij v St. Pavlu (tudi benediktinski) je štel 8 učiteljev in 47 dijakov. V Celovcu je tudi šola za ba¬ bice. Očitnih (javnih) odrejališč je bilo leta 1861 na Ko¬ roškem 5 (za svetne moške 1, za bodoče bogoslovce 1, za ženske 3) s 16 učitelji, 50 odgojevanci in 94 odgojevan- kami. Zasebni (privatni) učilni zavodi so bili tisto leto 3; v Celovcu 2 (dekletom v Uršulinskem samostanu, pa v sirotnici za ženske) v Dolah 1 (zavod šolskih sester). V Celovcu je tudi zasebni zavod za gluho-neme obojega spola; tu ste tudi 2 oskrbnišnici) se 4 učitelji pa 312 od- rejenci). Za razširjanje posebnih ali predelnih znanosti skrbe: gospodarsko društvo (z 943 udi), zgodovinarsko dru¬ štvo (s 456 udi), obrtniško društvo (s 223 udi) pa društvo deželnega muzeja (se 144 udi); vsa ta društva imajo svoj sedež v Celovcu. Za povzdigo slovenskega jezika in slo¬ venskega slovstva dela: 44 a) društvo sv. Mohorja v Celovcu (ktero je imelo 1866. leta 3781 letnih in 199 dosmrtnih udov pa 4850 gld. založne istine) izdaja podučne, pobožne in zabavne knjige; b) 1 čitalnica v Celovcu; c) 3 časniki („Slovens ki Prijatelj“Einspielerjev, duhoven list, „Glasnik Slovenski'* Janežičev lepo- znanski list pa „S 1 o v e n e c“ Božičev, političen list (izhajajo vsi v Celovcu.) YII. Uprava. a) Deželna uprava je taka, kakoršna v drugih za¬ hodnih avstrijskih kronovinah. Deželno višo upravo ima v rokah lastni deželni poglavar, ki stoluje v Celovcu; v sodniškem oziru spada Koroško pod višo deželno sodnijo v Gradcu. Okrajev meševitih je 28, preiskovalnih sodnij 10 (v Celovcu, Velikovcu, Volfsbergu, Št. Vidu, Špitalu, Be¬ ljaku, v Brežah, Vogličih, Št. Mohorji, in v Kotočah). Glavno mesto Celovec stoji pod samo deželno upravo. V deželni zbor voli Koroško 37 poslancev in sicer iz med velikih posestnikov 10, iz mest in trgov 9, iz Ce¬ lovške kupčijske zbornice 3, in iz okrajev 14, Krški knezo- škof ima osebni glas. V državni zbor pošilja dežela 5 poslancev. b) Davki. Neposrednji davki so iznašali 1860 leta 960.741 gld. (čistih 951.325 gld.); davki od živeža (potroš- nina) 427.926 gold. (čistih); coli 108.747 gold. (čistih) 90.391 gld.), prodaj soli je dal 10.304 gld. (čistih 8466 gld.); prodaj tobaka 672.352 gold. (čistih 179.881 gold.); kolki (štemplji) so dali 122.309 gld. (čistih 109.985 gld.); sodne in druge takse so dale 1860. leta 251.254 gld. (čistih 251.154 gld.); loterije 70.721 gld. (čistih 36.179gld.); pošte 188.897 gl. (čistih 13.842 gl.); cestnina 60.140 gl., mostnina 83.583 gl. (čistih); punciranje je dalo 170 gl.; državna posestva so izdala 1860. leta samo 1547 gld. (čistih 581 gold.); ru- darija 459.703 gld. (čistih 85.972 gld.); kovnica 635 gld.; različnih druzih dohodkov je bilo 26.552 gold. Čistih dohodkov je toraj dala dežela 1860. leta 2,554.895 gld. (toraj po 7 gold. na glavo); čistih stroškov za de¬ želno upravo je bilo 1,218.633 gold., ostaja toraj čistih 45 1,336.262 gold., ktere je dalo Koroško na centralno ali osrednjo državno upravo (po 4'02 gold. na vsako glavo). c) Grb deželni je razdeljen podolgoma na dve poli. Leva polovica kaže sreberno prevornico ali poprečnico na rudečem polji, desna pa ima tri gredoče črne leve, ki so drug vrhi drugega postavljeni, na zlatem polji. d) Deželno ime se nahaja najprvič v VIII. sto¬ letji in se glasi v latinskih listinah C ar a n ta n um. TIH. Zgodovina. A. Koroško pod domačimi knezi (595—788 po Kr.) V 4. stoletji pred Krist, so si osvojili pokrajine da¬ našnjega Koroškega Ta vriski, celtski narod. V 1. sto¬ letji (15—14 let) pred Krist, dobili so te planinske kraje Rimljanje, kteri so jih združili s provincijo Norikum. Konec 6. stoletja po Kr. (od 1. 595) so pa prišli sem Slo¬ venci, hote najbrže umakniti se Avarom, kteri so jih bili tedaj nadvladali in jih hudo stiskali. Tedaj so prištevali Franški kralji k svoji oblasti tudi Noriško, ki je bilo zarad se¬ ljenja nemških narodov zelo opuščeno in ki je spadalo pod oblast Bavarskih vojvod. Tasilo, Bavarski vojvoda, dobi povelje, naj ustavi Slovane, da nebi segali dalje ali pa naj jih primora, da spoznajo Franške kralje za svoje oblastnike. Tasilo udari jtoraj na Slovenske kraje, zmore Slovence in popleni in popali njih naselbine. Ko pa planejo Bavarci drugo leto (596) zopet v deželo, pobijejo jih Slovenci do enega. Po Tasilovi smrti pridere leta 612 sin njegov in nastopnih Garibald II. spet na Slovensko; pri Aguntu otepejo ga Slovenci do dobra, udarijo na Bavarsko, kjer plenijo dokler jih vojvoda ne prežene. — Gotovo so ži¬ veli Slovani tudi v svoji novi domovini na Koroškem pod obilnim številom domačih županov pa so pomagali Avarom, kterim so bili podložni, pleniti po sosednih deželah. Tako so se izurili v orožji; ko se je njih ljudstvo naglo po¬ množilo, vzdignili so se združeni se severno od njih pre¬ bivajočimi brati Čehi in Moravci zoper svoje zatiralce Avare. Ko zdrobe s pomočjo Samovo Avarski jarem, pri¬ stopijo tudi oni k veliki družini Slovanskih narodov, ki so si izvolili leta 627 Sama za kralja. Ta nova Slovanska - 46 država podedovala je vse sovraštvo, ki je dotedaj vladalo med Avari pa med njih nemškimi sosedi Franki, Bavarci in Longobardi. — Ko so leta 630 Slovanje poropali franške kupce, vzdigne seFranški kralj Dagobert in plane na Sama. Longobardci in Alemanje hite mu na pomoč ter na¬ padejo od juga pod Hrodobertom pokrajine koroških Slo¬ vencev, da odvrnejo te od glavnega bojišča na severji, kamor se je obrnil sam Dagobert proti Samu. Longobardci in Alemanje zmorejo Slovence in jih odvedejo mnogo mnogo v suženstvo. Bolj se je poneslo Češkim Slovanom: otepli in pokončali so do čista v tridnevni bitki Dagobertovo vojsko. Ko zvedo to Slovenci, oživi jim zopet pogum, izpode iz dežele sovražnike in pritisnejo na Bavarsko do Lungava, od tam pa čez Ture do Pongava in morda še zahodno k Izaki (Eisak). Ko ste potem mirovali obe stranki, razširili so se Slovenci po Furlanskem, Tirolj- skem in Salcburškem, koder so postali večevni kmetje na nemških posestvih ter so pomagali obdelovati te malo ljudnate kraje. Po Samovi smrti razcepila se je velika njegova oblast in narodi Slovanski pod njo združeni so si napravili lastne države. Na Koroškem bilo je menda mnogo knezov, ki so pa bili podložni enemu velikemu knezu, vladarju Koroške, Štajerske, vzhodne Tiroljske in morda celo Kranjske dežele. Proti jugu je segala ta država do Furlan¬ skega, kjer je bil vladar vojvoda Lupus. Ko se Lupus vprč Longobarškemu kralju Grimaldu, pokliče ta na-nj Avare. Lupus pogine v boji, sin Varnefried pobegne na Koroško, G-rimald zmeni in poboga se z Avari ter si osvoji Fur¬ lansko. Leta 680 nameni Varnefried zopet dobiti očetovski prestol in naprosi Korošce za pomoč, ktero so mu tem raji dovolili, ker so se nadjali, da si pridobe z upljivom na Furlanske reči večo obrambo proti Avarom. Pa Varnefried in večina njegove pomočne vojske pade, dospevši na Furlan¬ sko, pod gradom Nemas. Slovenci so nekaj časa zastran tega molčali; ko je pa obhajal novi vojvoda Vektari južne kraje svoje oblasti, udari jih kakih 5000, da bi se ma¬ ščevali, na severne končine njegovega gospodstva, utabore se pri naselbini Broksi ter žugajo od ondod stoletnemu Furlanskemu Staremu Mestu (Cividale,). Na Nadiži 47 vname se boj; nenadjani Vektarov prihod preplaši Sloven¬ ce, da pobegnejo; pa kmalu potem (leta 705) jih je Fur¬ lanski vojvoda Ferdulf tako razdražil, da so pridrli na Furlansko, kjer jim je brzo Ferdulf hitel nasproti. Ko vi¬ dijo Slovenci sovražno vojsko, utabore se na nekem strmcu. Ferdulf naskakuje tabor; toda zastonj: pogine on in ves cvet Furlanskega viteštva. Vzhodni sosedje so bili Slovencem Avari. Ti spla¬ šijo leta 680—700 vse Slovane iz podonavskega Norika, na desnem bregu Donave tje do Aniže, kakor tudi na nasprotni strani iz vsega dolnjega Avstrijskega, tako da so te dežele postale prave brezljudne puščave, ter se obrnejo leta 748 zoper Korošce, kterim je tedaj vladal Borut, prvi po imenu znani slovenski knez. Ker se jim ni mogel Borut sam ubraniti, zato pokliče na pomoč Bavarce, kteri so mu res pomagali odpoditi Avarce, ki so pa mesto njih sami položili svoj jarem na Korošce. Bavarski vojvoda Tasilo, ki je poslal pomoč Borutu, bil je podložnik Pipina Kratkega, in tako so prišli tudi Slovenci pod Franško vlado. Borutov sin Karat pa vnuk Hotimir sta bila odpeljana z mnogo druzimi za poroka na Bavarsko. Ko umrje leta 750 Borut, posadi Pipin na kneževski prestol Karata in po njegovi brzi smrti Ho¬ timirja, zavezavši si ju z vazalsko prisego. Hotimir, po¬ slednji vladar iz starega Koroškega knežkega rodu, umrje leta 769. Po njegovi smrti so vstali spori in vzbudila so se sovraštva med narodom, najpred najbrže o vprašanji, kdo da se ima voliti na prestol, potem pa med spozno- valci krščanske vere pa med branitelji starih ajdovskih šeg in navad. Tasilo je bil vazal Franške vlade, pa rešil se je te podložnosti ali zavisnosti; to je storilo, da so bili Slovenci zemljepisno od Frankov odkrojeni, da so pa prišli zato v nekako podložnost Tasilovo, ali vsaj njegovih Salc- burških škofov, ki so širili po Koroškem vero pa si tudi prizadevali pridobiti nad cerkvenimi podložniki tudi po¬ svetno oblast. Tasilo je toraj pridrl na Koroško, posluživši se homatij, ki so razdevale po Hotimirovi smerti deželo, ter si jo je osvojil leta 772; on je menda tudi posadil na prestol novega kneza Vladuha. Pa Tasilu se ni slednjič — 48 po sreči izšlo prizadetje, doseči nezavisnost; Karol Veliki je zapustil, brž kakor je mogel, severne svoje dežele, ter zgrabivši Longobarde, podrl jim kraljestvo pa je zmogel, obvladavši še pred Furlansko, tudi Tasila, kterega je dal posaditi v ječo, vzemši mu vse njegove dežele. Tako so prišli tudi Koroški Slovenci neposrednje pod Franško oblast, s ktero je zanje nastopila doba mnogovrstnih prememb in različnih prevratov. Uprava deželna bila je taka v teh dobah na Ko¬ roškem, kakoršna sploh pri tedajnih Slovanih. Začetki krščanstva med Koroškimi Slovenci izgub¬ ljajo se očem v megleni starodavnosti. Zagotovo vemo samo to, da je prišla sem vera iz Ogleja po laških in pa iz Salc- burga po nemških duhovnih. Tako vemo, da se je spustil za Sama okoli leta 630 sv. A m and čez Donavo, pa da je oznanoval sv. vero tod po jugo-vzhodnem Noriku. Ti za¬ četki so pa kmalu se izgubili, kar pa ni ostrašilo vnetih duhovnov, da ne bi bili vedno namerjali na Slovence, Vormski vladika Rupert je prišel, spreobernivši Bavarskega vojvoda Teoda, po želji koroškega kneza na Slovensko, je ondi učil, postavljal cerkve in razposadil dokaj duhovnov in menihov po deželi. Njegov nastopnik Vitalis ga je po¬ snemal in ga celo prekosil, vneto spreobračaje Slovane. Potem ko so Grmanci podjarmili Slovence (leta 748), pri¬ zadevali so si zložno Bavarski vojvodi in Salcburški školje na vso moč, da pokristjanijo svoje podložnike, s čimur sta si zlasti Tasilo 11.(748—788) paVirgiloslavilaime. Vir- gil (umrl 785) je sproževal in vodil vse naprave, ki so imele služiti za spreobrnitev Slovencev po krajih pred in za Turami, zarad česar so ga tudi počastili z imenom bla¬ govestnika (apostelja) Koroških Slovencev. Med najstarše Koroške cerkve štejejo se Gospa Sveta, cerkev Paterjonska vTurji, Undrima itd. — Narod se je upiral krščanstvu in je večkrat pregnal vse misijonarje iz dežele; še-le ko so bili popolnoma pod Franškim jarmom, nehali so napotovati oznanjevanju sv. vere (788). Na Ko¬ roško in sosedne dežele so pošiljali posebne škofe, kterih delo je bilo, voditi duhovsko upravo in skrbeti za popolno pokrščenje ondotnih Slovencev. Tako je obšel Virgiljev 49 nastopnik Arno, ko sta mu dovolila papež in cesar (798) spreobračati noriško-panonske Slovence, najpred sam vse njihove dežele ter je postavil pozneje nekega Teodorika za škofa v Zadravji (1. 803). Njegov nastopnik Adalram je po¬ stavil za škofa Slovencem Otona (1.823); za vlade nadškofa Luitprama (836—858) je oskrboval cerkev na Koroškem škof Osvald. Za mejo med Oglejsko in Šalcburško škofijo je ustanovil Karol Veliki 1. 810 Dravo, tako, da so odsehmal spadali Slovenci pod obe škofu. Rabili so pri službi božji latinski jezik po obredu rimske cerkve. B. Koroško pod vla do Franških kraljev inNem- ških cesarjev (788—976). Koroško je obdržalo prišedši pod višo Franško oblast svoje kneze, ki so vladali na Koroškem in Štajerskem, kar ga je severno od Drave; pa oblast, ktero so jim Franki pustili, bila je komaj senca prejšnje samosvojnosti. Niso jim pa vzeli te časti nekaj zato, da so mamili z na¬ slovom slovenski narod, nekaj pa tudi iz lastnega dobička; kajti taki knezi so se dali rabiti Franški vladi, kakor jej je bilo drago. Kraje, ktere so posedli Slovenci pa njih sosedje in nekdanji zatiralci, Avari, razdelili so Karol Veliki in njegovi nastopniki na tri oblasti: na „Vzhodno kraj in o" (Ostmark), iz ktere seje napravilo pozneje nad- vojvodstvo Avstrijansko, na „vojvodstvo Koroško/' pa na „Pomejno Slovensko," ki je obsegalo današnje Kranjsko, del Koroškega in del Štajerskega. Vzhodna Pokrajina in Koroško ste bili zedinjeni z vojvodstvom Ba¬ varskim, Pomejno Slovensko pa z Furlanskim. Korošci so bili podložni cesarskim namestnikom ali vojvodom Fran- škim stolujočim na Bavarskem, izmed kterih je bil prvi svak Karola Velikega Gerold, ki je pal v boji zoper Avare, vojvodstvu njegovemu podvržene (1. 799). Po Geroldu so znani ti-le Bavarsko-Franški cesarski mestoderžci ali na¬ mestniki: Guntram, Ab erih Gotfried (817—822),Hi 1- derih,Gerold, (827— 828 ), Radbod(834—844),Ernest (—861) pa v drugič (882—887), Ru pre'ht (887—889). Na Furlanskem je bil mejni grof po Henriku K a d o 1 a h, kteri si je zastonj prizadeval, da bi utrdil gospodarstvo nad južnim Koroško. 4 50 Koroškim in Hrvaškim; kajti uprl se mu je krepko knez Panonskih Hrvatov, Ljudevit. Po Kadolahovi smrti nastopi Balderik (819); Hrvatje se mu hrabro branijo, ko mu pa dojde pomoč iz Nemškega, zmore jih in potlači južno Ko¬ roško še v hujšo podložnost. Tedaj so menda Franki zatrli na severnem Koroškem vlado domačih knezov. Vemo namreč, da so postavili na mesto uprave domačih knezov, v predelu Bavarskega voj¬ vodstva med Furlani in Avari ali bolje med Muro in Savo, to je, na Koroškem in Štajerskem „mejne grofe,“ ki so imeli brzdati Koroške Slovence. Izmed teh mejnih grofov imenuje se v 9. stoletji najprvi Salaho (828), hkteremu je pribežal Privina. Zdi se, da je bival tudi slovenski knez Ingo, čegar pobožnost brezimeni Salcburčan hvali in slavi, v tem kraji slovenske dežele. Na Furlanskem je toraj vladal, kakor smo omenili, mejni grof Balderik; ker se je pa v vojni z Bolgari slabo vedel, bil je odstavljen (leta 828), njegovo mejno grofovstvo pa razdeto na štiri manjše grofije: na »Fur¬ lansko" v poprejšnjih mejah, na „1 s tersko ki je obsegalo tudi veči del pozneje Postojnske kresije, na „Kranjsko“ od današnjih Goriških mej do Štajerskega in do reke Save pod Ljubljano, pa na „dolnje Koroško*' ali „Slovensko“, od Kolpe do Save na sedanjem Kranj¬ skem pa do Drave, pozneje do Mure na Štajerskem. Viši oblastnik je tu bil ees. namestnik stolujoč na Bavarskem, kteremu so bila podvržena razun teh šterih tudi grofovstva Avarsko, Koroško pa Liburnijsko. Po pogoji Verdun- skem (843) dobil je izmed sinov Ludovika Pobožnega Ludo- vik vse Nemško na desni strani Rena in tako tudi vzhodna pomejna grofovstva, ktera je izročil sinu Karolmanu, ka¬ kor svojemu kraljevemu namestniku (1. 856). Hrepeneč po veči oblasti zapodil je ta v kratkem iz teh dežel vse mejne grofe, ki so bili očetu udani, pa je postavil druge na njih mesto (861). Slednjič upre se očitno očetu in sklene zvezo z Rastislavom Moravskim in z druzimi Ludovikovimi neprijatli; pa poboga se z očetom, ki mu z nova podeli Koroško, Štajersko in Kranjsko. Toda nista si bila dolgo dobra; kajti Karolmanovi zoperniki na Ludovikovem dvoru 51 -- so kmalu razšuntali očeta na sina. Ludovik nabere toraj vojsko, razglasi, da gre nad Rastislava, obrne se pa (1. 863) na Koroško, kjer sreča v Krški dolini grofa Gundakarja, poveljnika Karolmanove vojske, kterega spravi, obljubivši mu ces. namestništvo po Karolmanovem padu, na svojo stran. Ko vidi Karolman, da ne more si drugače pomoči, udi se; oče ga da zapreti in posadi na njegovo mesto za. Ko¬ roškega vojvoda Gundakarja. Na Gundakarjevo prošnjo obdarovan je Salcburški nadškof Adalvin s posestvi na Koroškem v izplačo darov, ktero so mu Koroški mesto - držci podajati morali, ko je v deželi Božjo besedo oznanoval. Pa že 1. 864 obvelji Karolmanu, da uide iz očetovega za¬ pora pa da se utrdi v svoji prejšnji oblasti, ko ne more mu poslati Ludovik vojske nasproti, imaje drugej opravka. Razdelivši pa 1.865 z nova svojo državo, prepusti Ludovik najstaršemu sinu Karolmanu Bavarsko, pokrajino Panonsko in Koroško pa vse štiri mejne grofije, ki so postale iz Fur¬ lanskega mejnega grofovstva, tako, da je povsod tod po¬ biral pozneje Karolman vojake, ko se je vojskoval z Mo¬ ravci. Po Kocelovi smrti se mu je poneslo združiti kos Blatniške kneževine z „mejnim Slovenskim grofovstvom." Ko umrje Karolman 1. 880,, dobi brat Ludovik Bavarsko, edini nepristni sin Arnulf pa vojvodstvo na Koroškem in na zgornjem Panonskem. — Tedaj se je prikupila Sloven¬ cem in je obvladala tudi na Koroškem slovenska liturgija po Metodu vpeljana, ktero so pa Salcburški škofje kmalu zatrli. Arnulf je krepko vladal v svojih deželah. Ko po¬ stane pozneje nemški ali vzhodno Franški kralj, prepusti (896) Panonske pokrajine Braclavu, Slovenskemu knezu med Savo in Dravo, podelivši namestništvo na Bavarskem in Koroškem Rudbertuin po njem Luitpoldu Nord- gavskemu, spredniku, kakor se dokazuje, sedajnega kraljev¬ skega Vitelsbaškega rodu. Arnulf umrje 1. 899 in po njem stopi na kraljevski prestol Ludovik Otrok. Tedaj so planili (leta 900 nenadoma Madžarji na vzhodno Franško oblast, pridrsi skozi Panonsko in Avstrijsko do sredi Bavarskega. Ko so se vračali nazaj, pobije jim nekoliko četLuit- pold, ki je vladal zbog Ludovikove mladosti sploh vso dr- 4 * 52 žavo. Ko prilomastijo v drugič Madžarji na Koroško, od- pode jih srečno; oni se pa obrnejo na Moravo, razdenejo Moravsko kraljestvo in začn6 zopet pleniti po Nemškem. Bavarci zbero leta 907 veliko vojsko, da bi ustavili madžar¬ ske trume in ne dali jim segati dalje, toda Madžarji zmo¬ rejo jih določno v bitvi v Presburški okolici. V ti bitvi je padel tudi Luitpold. Po njegovi smrti postavi Ludovik za vojvodo Bavarske in Koroške mejne grofije njegovega sina Arnulfa, moža, kise je odlikoval po telesni in dušni krasi. Vladaje skoro samodržno v imenovanih deželah, ustanovi si Arnulf za stalni sedež Bavarsko, Koroško pa dade pod upravo bratu svojemu Bertoldu kakor mesto- držcu. Priznavala sta menda za gotovo Arnulfovo nad¬ vlado tudi grof Trungavski in pomejni grof Kranjski pa Pomejno Slovensko. Opiraje se na to prostrano oblast, od¬ pove Arnulf kralju Konradu I. poslušnost. Konrad (Ludo- vikov nastopnik) ga pa dvakrat prežene iz Bavarskega; tretjič mora bežati celo na Ogersko. Podvrgši se leta 921 Henriku Saškemu, vladal je še bolj samodržno nego pred. Ko umrje, (1.987), so se uprli njegovi sinovi Otonu I., ki jih je pa zmogel, ter je posadil na Bavarsko vojvodstvo Koro¬ škega namestnika Bertolda; po njegovi smrti pa, ko je ugas¬ nil rod Luitpoldov, lastnega brata Henrika, kteremu je pridal leta 952 tudi upravo Berengarju odvzetih krajin Ve¬ ronske in Oglejske. Bertold in Henrik sta se skazala zma¬ govalca v bojih z Madžarji. Za Henrikom I. (ki je umrl ,1. 955) nastopi Henrik II. Bojevnik, ki se je spuntal, hote si osvojiti cesarstvo, proti Otonu II.; Oton ga premore, mu vzame veliko voj¬ vodstvo Bavarsko-Koroško, podeli Bavarsko lastnemu vnuku, Luitpoldovemu sinu Otonu, in dd Koroško kakor posebno vojvodstvo H e n r i k u III. izŠajerjev, sinu nekdanjega vojvoda Bertolda, pridavši mu pozneje tudi novo „mejno Purlansko-Veronsko grofovstvo." Notranja razmerja in reči v tej dobi. De¬ želne meje. Koroško, imenovano Carantanum ali Ka- rantania, ni šlo proti jugu dalje nego čez severne meje današnjega Furlanskega in Kranjskega; na zahod je segalo do sedanje Pustriške doline, na severji do reke Švarce in 53 Besnice (Piesting), na vzhod tje do Panonije: obsegalo je toraj razun sedanjega Koroškega dolnji del Pustriške do¬ line v Tiroljih, Štajersko pa kos dolnjega Avstrijskega na jugovzhod. Deželna uredba. Ko je prišlo Koroško pod upravo bavarskih namestnikov, izgubilo je domačo svojo uredbo in dana mu je franško-bavarska. Dežela je bila razdeljena na komitate (grofije), kterim so morda služile poprejšnje županije za podlago. Izmed komitatov so nam znani iz tega ali iz poznejšega časa. 1. Turski (Lurn- feld), ki je obsegal sedanje Turje, Liburnijo in Tiburnijo z okolico vred, končevaje zahodnjo mejo, 2. Beljaški neki med rekama Krko in Dravo, segaje na zahod do Beljaka in do Knežove. 3. Krški ali Breški, severno od prejšnjega. 4. Trušenski, vzhodno od Krškega. 5. Labodski v dolini gornje in srednje Labodice. 6. Jun- ski, ki je mejil na zahod z breškim, na sever s trušen- skim in labodskim komitatom, na jug pa s kranjsko de¬ želo. Oblast v komitatih so imeli grofje (comites) pobi¬ rali so davke (judex fisci), zbirali vojsko in sodili; vrh tega so upravljali tudi kraljeva posestva in skrbeli za javni red. Tak grof se je smel dati namestovati po urad¬ niku na čas izvoljenem (missus) ali pa svojem stanovit¬ nem pomočniku (vicarius). Postavljal jih je pa sam kralj iz najveljavniših rodov v komitatu. Grofje, kterih komi- tati so stali na deželnih mejah, bili so dolžni braniti svoje grofije sovražnikov, in so se imenovali grofje mejni (comites marchae, marchiones). Različni stanovi. Kakor povsod po Nemškem in Nemcem podložnih deželah bili so tudi na Koroškem ljudje svobodni in sužnji ali nevoljniki. Ponemčevanje. Po vvedenji nemške uredbe in po zedinjenji dežele z bavarskim vojvodstvom in z nem¬ ško državo začelo se je na Koroškem če tudi tiho in mirno, pa zato še pogubnejše ponemčevanje slovenskih prebivalcev. Sina Furlanskega vojvode Gisulfa, Tas in Kak, zasedla sta Zilsko dolino od zgorej doli do Mo- drinje vasi, ter sta podelila prebivališča nemškim Longo- bardom. Mnogo domačih kneških rodov je pomrlo, mnogo 54 jih je bilo pregnanih iz svoje lastnine (poznamo štiri imena takih pregnanih knezov: Pribislava, Čimislava, Strojmira pa Edgarja, kterih posestva so udobili bavarski grofje Helmoin, Albgar in Pabov), njih od preddedov podedo¬ vana zemljišča so pa bila podarjena tujcem Nemcem. Mnogo Slovencev storilo je smrt v bojih proti Avarom in drugim sovražnikom, zoper ktere so jih vodili fran- ški kralji; njih opuščena posestva so postala last kra¬ ljeve krone, ktera je ž njimi obdarovala verne uradnike, cerkve in samostane. Najviši deželni oblastniki so bili vedno iz nemškega rodu, zato so se tudi raji držali svo¬ jih rojakov nego domačih prebivalcev, kterih jezika so se morali še le djansko učiti, in so volili za svoje pomoč¬ nike uradnike Nemce, ki so se vedli po izgledu svojih viših. Slednjič je prišlo poznejša leta te dobe dokaj po¬ sestev pod oblast vnanjih zamejnih škofij: Beljak, Podklo- šter in Volfsberk so prišli pod škofijo Bamberško; neko¬ liko posestev v Junski dolini pod Briksensko , v Turji in v okolici pod Frižinsko vladikovino, mnogo zemljišč pod nadškofa salcburškega. Na taka posestva so pa bili po¬ slani brez izjemka nemški naselniki in nemški duhovni. Tako so se napravile počasi nemške naselbine tu pa tam po notranjem, bolj gosto pa po zahodnjem in severnem Koroškem. C. Koroška dežela, kakor vojvodstvo, pod vla¬ darji iz različnih rodov do združbe z vojvod¬ stvom avstrijskim (976—1335). Henrik II. skusi leta 977., pridobivši si pomoč če¬ škega kralja, nekoliko duhovnov in posvetnih knezov, zlasti pa novega koroškega vojvoda Henrika III., polastiti se zopet Bavarskega; toda cesar ga zmore in vjame (978). Za tega del bil je odstavljen tudi Henrik III. in na nje¬ govo mesto za koroškega vojvoda postavljen franški grof Oton iz Vormsfelda. Čez štiri leta zadobi Henrik III. zopet cesarjevo milost, tako da mu povrne Koroško in po¬ deli vrh tega po Otonovi smrti (983) celo Bavarsko. Tega vojvodstva ni pa dolgo obdržal. Henrik II. se polasti že leta 985 s češko in poljsko pomočjo Bavarskega ter si 55 podvrže, ko umrje 1. 989 Henrik III., tudi Koroško, tako da ste bili za njega dni obe vojvodstvi pod eno vlado. Koj po smrti Henrika II. odcepi cesar zopet Koroško od Bavarskega', in ga podeli s Furlanskim in z Verono vred Otonu iz Vormsfelda. Za njim je vladal sin njegov Kon¬ rad (1. 1004), mož nagel in razkačljiv, od leta 1012 na¬ prej pa Albero iz Eppenšteina, iz domačega rodu, ki je imel, kakor njegovi predniki, pod svojo oblastjo Veron¬ sko, Furlansko, pomejno Slovensko, Kranjsko in Istersko. Ta velika oblast se je menda zdela cesarju Konradu II. prenevarna; kajti razsodil je, ko je vstal razpor med Al- berom in oglejskim patrijarhom zavoljo obojnostranske oblasti, popolnoma na korist patrijarhu tako, da ima biti za naprej Furlansko popolnoma ločeno od Koroškega, pa da ima v njem patrijarh vse svetne pravice. Leta 1035 odstavi cesar Albera do dobrega in podeli vojvodstvo Konradu, sinu Konrada iz Vormsfelda, po čegar smrti (leta 1039) ostane za cesarja Henrika III. osem let prazen prestol, dokler ni bil izvoljen za vojvodo švabski Velfiz Atorfa (leta 1047). Po Velfovi smrti (1055) bila je tudi Verona ločena od Koroškega in deta pod svetno Škofjo upravo kakor sploh druga Škofja po¬ sestva v Lombardii. Koroško vojvodstvo je podelila še-le čez dve leti (leta 1057) cesarica Neža Konradu iz Lo- trinka, rodbeniku cesarske hiše, po njegovi smrti pa Bertoldu Ceringskemuiz Švabskega (1.1059). Henrik IV. vzame pa temu, spričo upora, Koroško, ktero podeli de dično Markvardu iz Eppenšteina, Alberovemu sinu (1. 1073). Kedaj je nehala zavisnost „pomejnega koroškega grofovstva" od koroških vojvodov, to se ne ve. Henrik IV. je odločil tudi Istro in Kranjsko od Koroškega, kteri je podelil leta 1077 oglejskemu patrijarhu vrh Furlan¬ skega, ki je bilo že njegovo. Po Markvardovi smrti (1. 1077) dobi sin Luitold zgol vojvodstvo po očetu; kajti tudi Slovenskega pomejnega grofovstva južni del, Slo¬ venska pokrajina, bil je že nekoliko časa pred zdru¬ žen s kranjsko deželo in je prišel tudi tako pod patri- jarha, med tem, ko se omenjajo na severnem delu, se- 56 danjem južnem Štajerskem, Marburški grofovi kakor ne- zavisni od vojvodske oblasti. Luitoid, ki je bil že pri¬ leten , pa ni še imel dedičev, dal se je ločiti po papežu Gvibertu od svoje žene, pa je umrl kmalu po drugem zakonu 1. 1090. Nastopnik mu je bil brat Henrik IV., kteremu podeli cesar Henrik IV. Koroško v fevd, potem ko mu je podelil že 1. 1077 pomejno Istersko. Luitoldov tretji brat Ulrik je bil od leta 1085 oglejski patrijarh. Vojvoda Henrik IV. je držal iz začetka s cesarjem Hen¬ rikom IV., leta 1105 potegne pa kakor tudi brat Ulrik s cesarjem Henrikom V. in služi mu vneto. Tedaj je postala na Koroškem Krška škofija, — ustanovil jo je 1. 1072 saleburški nadškof Gebhard (prvi škof je bil Gunter) — pa ti le samostani: nunski Št. Domi¬ nika v Št. Jurji, kterega je ustanovil grof Vihburg; bene¬ diktinski v Osojah — ustanovila sta ga roditelja oglej¬ skega patrijarha Popa; — samostan v Valmatu —■ usta¬ novil ga je nadvladika solnograški Gebhard; — samostan benediktinski v Št. Pavlu ustanovljen po Engelbertu iz Šponheima; — samostan v Dobrli vasi; nunski samostan v Krki — sezidala ga je leta 1042 grofinja Hema, žena grofa v Brežah; pa benediktinski samostan v Podkloštru, ustanovljen po Bamberškem vladiki Otonu leta 1107. Ko je saleburški nadškof Konrad leta 1119 bival pri sovražnikih Henrika V. na Saškem, polastil se je vojvoda Henrik IV. nekoliko posestev te škofije na Koroškem, nakanjaje spraviti pod-se tudi ostale Konradove lastnine. Toda Konrad se poboga brzo s cesarjem in hiti na Ko¬ roško , kjer Henrika najpred s kletbo prestraši, potem s pomočjo krškega škofa z orožjem pokori. S Henrikom IV. odmrje 1. 1122 rod Eppensteinski in cešar podeli Koroško Henriku V. (kakor vojvodu III.), grofu iz Labode in Šponheima, sinu Engelberta I. mejnega grofa v Istri. Ti mejni grofje so pa imeli na Kranjskem prostrana posestva in so upravljali z dovoljenjem oglejskih patrijar- hov tudi krajnsko mejno grofovstvo. In Henrik V. se je zaplel v razpore z nadškofom Konradom, v kterih sta mu pomagala brata Engelbert in Bernhard. Engelbert je postal, oženivši se s sestro Henrika IV., 1. 1124 ko- 57 roški vojvoda, Bernhard se je pa polastil s pomočjo bra¬ tovo proti Popu in Veriandi, grofom Savinskim, njihovih alodialnih posestev na Štajerskem. Razpor s cerkvenimi oblastniki, ponehavši nekaj časa, vnel se je zopet, ko je začel krški škof Hilde- bald, opiraje se na cerkveno oblast, tako razširjati Virc- burški privilegij od leta 1130, po kterem je imel držati v imenu salcburškega metropolita v svoji lasti mesto in trd¬ njavo Breze, da ni prenehal mešati se tudi v posvetne reči. Vojvoda napade toraj škofova in Hildebaldova po¬ sestva in nju ljudi, pa obsede in ostro oklene mesto Breze. Leopold Sveti pa pretenje s cerkvenimi kaznimi privede Engelberta k poboganju: on spremeni nagloma svoje bojne misli, daruje obilno posestev nadškofu in stopi v samostan, podelivši vojvodstvo sinu Ulriku I. Ta je pre¬ pustil za živih dni (umrl je 1143) vlado sinu Henriku VI. (kakor vojvodi IV.); po tem so nastopili vojvodsko oblast: Herman (1. 1161) pa Hermanova sina Ulrik II. (1. 1181) in Bernard (1. 1201), vrstnik Premysla Otokarja I., čegar hčer Juditko (Bogoslavo) je vzel v zakon: tu so se za¬ čele vroče prijateljske zveze med obema vladajočima ro- doma. Ulrik in Bernard sta držala s Filipom Hohenstauf- skim proti Otonu Brunšviškemu. Izmed Bernardovih otrok je dal Ulriku češki kralj Vaclav I. leta 1237 Bfetislavsko na Moravskem v popolno last, postavivši Filipa za Višegraškega prošta in Češkega kancelarja, dokler so ga izvolili leta 1246 za salcburškega nadškofa. Niso ga pa dolgo hoteli posvetiti za duhovnega spričo njegovega zanikernega življenja, hrepenenja po ob¬ lasti, bojne misli in gizdave noše; in ko je bil posve¬ čen, pahnili so ga 1. 1256 z nadškofjega prestola ter po¬ vzdignili na-nj Ulrika, Sekavskega škofa. To leto je umr Bernard in je postal sin njegov Ulrik VII. koroški voj¬ voda. Filip se upre novoizvoljenemu nadškofu, kteremu sta pomagala bavarska vojvoda Ludovik in Henrik, ko sta držala s Filipom brat Ulrik pa Premysl Otokar II., kralj češki; pa nadškof Ulrik si izprosi pomoči tudi od oger- skega kralja Bele in sina njegovega Štefana, ki plane leta 1258 čez Koroško in grozno popleni deželo. Otokar, ki 58 je to oklical za razdor miru sklenjenega 1. 1254, v kteri sta bila sprejeta oba koroška brata, napove Beli vojno. Obe strani naberete si zaveznikov ter se udarite leta 1260 pri Kesenbrunu v bitvi, v kteri so bili Ogri hudo te¬ peni; na kar je Otokar lahko privedel solnograški kapitel k temu, da je priznal in prijel prihodnje leto Filipa za nadškofa. Ko ga ni hotel papež potrditi, pregovoril ga je Otokar, da je odstopil (1. 1262) in je pomogel k tej časti šleškemu vojvodu in dosedanjemu višegraškemu proštu Vladislavu. Te prijateljske zveze med Otokarjem in ko¬ roškima bratoma na eni, na drugi strani skrb Ulrikova, da ne bi razdevale, ko on umrje, domače vojne Koro¬ škega, pomejne dežele mogočnega soseda, privedlo je Ul¬ rika, da se je napotil na Češko v Podebrade, pa da je tu imenoval 4. decembra 1268, ko ni imel lastnih dedičev, Otokarja za dediča vseh svojih dežel in pravic. Ulrik se je odrekel nasledstva proti temu, da so obljubili pripomoči mu na oglejski patriarški prestol; to se je tudi zgodilo. Ulrik, ki je imel velik upljiv na ondotni kapitel, pa Otokar sta storila s svojo priporočbo, da je ta po smrti patriarha Jurja iz Montelonga 23. septembra 1269 njega izvolil za to čast. Kmalu potem, 27. oktobra, umrje Ulrik in Otokarjev upravnik na Štajerskem Konrad, prošt Ber- niški, pride na Koroško in prevzame brez vsega upora vlado tukaj, v Istri pa v enem delu Furlanskega v imenu svojega kralja; pa Filip je zahlepel po svetni oblasti: on spravi mnogo grajsčakov na Koroškem in na Kranjskem, celo deželnega oblastnika Konrada na svojo stran, polasti se 1.1270 skoro vse dežele in si izprosi pomoč ogerskega kralja Bele, s kterim se je zavezal tudi Bavarski vojvoda Henrik. Oglejski kapitel je pa odstavil Filipa in je sto¬ pil v zvezo z Otokarjem: ta udari sam, ko slavno zmore Ogre, meseca novembra z veliko vojsko na Kranjsko, po¬ lasti se Slovenjega-Gradca in dobi Ljubljano, Kostanjevico, Kamnik z naskokom; ko vzame in popleni še nekoliko krajev, poda se mu dobrovoljno vse Kranjsko in vsa Slo¬ venska Pokrajina. Postavivši tu Ulrika iz Hausbaha za poglavarja pa Loškega fajmoštra Henrika za deželnega pisarja, poda se Otokar na Koroško. Tu se je zbralo pri 59 njem v St. Vidu, stolnem mestu tedajšnjih vojvodov, dokaj grajščakov, ki so si prizadevali dobiti odpuščanje uporni stranki in poboganje s Filipom, ki je pozneje sam prišel in se odrekel vseh pravic na vse dežele, mesta in gradove. Tudi ti pogodbi se je podvrgel, da zapusti Koroško, ter da se poda v Kremco, kjer bode živel na posestvih, ktera mu kralj odkaže. Ustanovivši za upravnika v deželi Al¬ brehta iz Berna da še Otokar Nežo, vdovo po vojvodu Ulriku, za ženo Ulriku iz Heunburka, grofu Koroškemu, pusti dovoljno število vojakov v deželi pa odide na Češko. Na Avstrijanskih mejah je nanj prežal Ogerski Stefan; pa Otokar zve to dosti zgodaj in se mu ogne, toda pozneje se vzdigne zato z novo vojsko na Ogre. Tu se razglasi v novič Filip javno za vojvoda na Koroškem, pa za oblast¬ nika na Kranjskem in v Pokrajini, potrdi v novič zvezo se Stefanom, ter mu obljubi, da ga postavi po svoji smrti za dediča v omenjenih deželah. Potem si je osvojil vse Fur¬ lansko , pobil Alberta iz Gorice z bratom njegovim Man- hartom Tiroljskim, prisedšim mu na pomoč, ter je napravil, da je poslalo 5 sufraganov Oglejskega patriarhata prošnjo v Rim, naj bi njega papež potrdil v patriaški časti, ali naj bi mu vsaj podelil upravo te prostrane škofije. Toda iz Rima pride v kratkem odgovor, da Filip ne more biti nikdar potrjen za patriarha. Štefan in Otokar sta pa sklenila potem, ko so bili Čehi zmagovalno planili na Ogersko, 2. junija mir, v če- gar členih je tudi stalo: „Da se odreče kralj Štefan vsega vtikanja in vsake zveze se Štajerskim, Koroškim in Kranj¬ skim za-se in za svoje nastopnike, ter da ne podeli nikake pomoči Filipu. Ta' mir je storil, da je odpadlo od Filipa mnogo njih, ki so se ga do tedaj držali; drugi, ki so se javno k njemu oglasili, bili so pregnani, ostali njegovi pri¬ vrženci niso se pa upali za-nj kaj početi, ko so se videli slabše, glede števila in moči. Vrh tega se je podvrgel Ul¬ rik iz Drnholca iz rodu Kovnicev, vojaški poglavar na Koroškem, Kranjskem pa v Slovenski Pokrajini, 1. 1272 tudi Furlansko, na kar se je podal Filip videvši se brez pomoči, na Ogerski dvor, kjer je živel do Štefanove smrti (1. 1272). Pozneje se poboga z Otokarjem, in ta ga v boji 60 zoper Ogre 1.1273 postavi za oblastnika Koroške dežele, pri- davši mu novega vojaškega poglavarja U1 r i ka T a u f 1 e r j a, Tiroljca, kije v resnici upravljal vso deželo, da-siravno se je Filip imenoval oblastnika. Ta čas so izvolili Rudolfa iz Habsburga za nemškega kralja; kako je ravnal z Otokarjem, to je zano, da ni treba tukaj ponavljati. Filip podd se hitro potem (1. 1275) k njemu v Norimberk. Rudolf je koj poročil vsem grofom, grajščakom in pooblaščencem na Koroškem, Kranjskem in v Slovenski Pokrajini, da imajo odslej njega priznati za vojvoda in na-nj se obračati v svojih rečeh. Brž ko je bil Rudolf izvoljen, začeli so se gibati Korošci; Filipovi prijatelji so bili čim dalje tem drzniši in so se začeli pripravljati na upor. Zvedevši to Otokar, poslal je Štajer¬ skega vojaškega poglavarja Miloto iz Dedič, naj bi se ma¬ ščeval nad Koroškimi posestvi Salcburškega nadškofa, vne¬ tega zoprnika Češkega kralja. Milota pridere z vojsko pred Breze, vzame jih po hudem uporu, obropa in da za- paliti; potem je razdel še druge utrjene kraje in je oško¬ doval nadškofa Friderika za kakih 40.000 griven. Tako počinanje je hudo ostrašilo neprijatelje: ne samo, da so se vzdržali vsakega nasprotovanja proti Otokarju, obljubili so mu še z nova poslušnost in vernost; toda le navidez. Oto¬ karjevo početje jih je še bolj razdražilo; čakali so pa lepo ugodnejšega časa, da mu pokažejo svoje sovraštvo. Zapu¬ stili so Otokarja celo taki, kterim je bila draga njegova krepka vlada, kajti varovala je deželo sovražnikov spričo tako ostrega njegovega vedenja proti rojakom; in tako je ostala prav mala peščica takih, da bi bili ponudili v ne- potuhnjeni zvestobi Otokarju svoje gradove in svoje živ¬ ljenje. Hinavska zvestoba se je koj pokazala, ko je napo¬ vedal Rudolf Otokarju vojsko. Najmogočniši grajščaki, n. pr. Ulrik iz Obirov (Heunburški), Henrik iz Pfanen- berka, gospodje Vulfingi iz Stubenberka in drugi podali so si roko za Rudolfa. Salcburški nadškof odvezal je vse podložnike prisege, s ktero so obljubili Otokarju zvestobo, menihi in pridigarji pa so po deželi romaje proti njemu ljudi šuntali. To opazivši umaknejo se češke posadke na Štajersko ; na to plane Manhart Tiroljski v deželo in 61 - sl jo v kratkem vso podvrže. Otokar odreče se slednjič 1. 1267 vseh svojih dežel razun Češke in Moravske. Za njegove vlade so bili na Koroškem oblastniki vojaški poglavarji, kteri so imeli vso upravo v rokah; bilisonaj- viši vodje, ravnali so politične reči, oskrbovali finančno go¬ spodarstvo in pravosodje. — Zdaj pa je dobil upravo Ko¬ roške dežele Tiroljec Manhart; Kudolf si je bil pri njem izpsodil 30.000 griven in hotel jih je menda, in sicer tem raji s tem plačati, ker je imel sin Albreht od leta 1276 Manhartovo hčer Elizabeto za ženo, in ker se Filip sam ni več menil za Koroško. Ta je prebival ko j od leta 1275 neprestano z obilnim spremstvom, uživaje vojvodski naslov, na Rudolfovem dvoru; bil se je menda že naveličal vladarjenja in je dal Rudolfu delati iz Koroškega, kar ga je bila volja; umrl je leta 1279. Manhart je toraj vladal brez upora na Koroškem; 1. 1286 je bil imenovan za dedičnega oblastnika na Koroškem, imaje že Kranjsko v pesti. Manhart je umrl leta 1295 in nastopil je vlado sin H e n r i k z bratoma Ludovikom pa Oto¬ nom vred; po njegovi smrti 1. 1306 je vladal sam. Poro- čivši se z Ano, najstaršo hčerjo Vaclava II. Češkega kralja, odprl si je pot na Češki prestol, kamor je bil poklican 1. 1307; pa zbog nevšečnega vladanja moral je že 1. 1310 zapustiti Češko in vrniti se zopet na Koroško. Žena Ana mu umrje 1.1313 brez otrok, in Henrik se v drugič poroči z Adelo Brunšviško-Grubenhagsko, s ktero je rodil Margareto (z pridevkom Maultas ch-ska). Leta 1321 se je Henrik pobogal s Češkim kraljem Janom in je vzel svoji hčeri dru^rojenega Janovega sina, Jana Henrika za moža, kar je temu zagotovilo dedištvo na Ko¬ roškem in v Tiroljih. Ko umrje Henrik 4. aprila 1335, združi se koj cesar Ludovik z Avstrijskima vojvodoma Otonom in Albrehtom in se ž njima tako pogodi, da pri¬ pade severno Tiroljsko k Bavarskemu, ostalo pa dobita ona dva. Treba pa vedeti, da je bil obljubil Ludovik Hen¬ riku, da bodeta dedovala po njem hči in zet. Dne 2. maja je podelil Ludovik vojvodoma v fevd dežele in zaukaže stanovom in prebivalcem, da imajo ju priznati za svoja vladarja, na kar se jima zapriseže najpred Konrad iz — 62 Aufenšteina. Jan Češki se vzdigne za pravice svojega sina zoper Avstrijska vojvoda in se ž njima bojuje na Se¬ verji, med tem, ko hiti sin Karol proti bratovim in očetovim upornikom na Tiroljsko, kjer je plenil deželo in razdjal nekoliko gradov, n. pr. St. Lampert in druge v Lenski dolini. V tem je bil sklenjen na severji mir; Jan se od¬ reče Koroškega, Kranjskega in Slovenske Pokrajine, voj¬ voda pa Tiroljskega. Po tedaj je ostalo Koroško Avstrij¬ skim vojvodom. D. Koroško od združbe z Avstrijskim vojvod¬ stvom, 1. 1335, do najnovejših časov. Da-siravno sta imela oba vojvoda enake pravice do Koroškega, bil je vendar le viši upravnik ali vladar v de¬ želi sam Albreht Hromi. Sklicavši leta 1355avstrijske, štajerske in koroške stanove na Dunaj, predstavi jim Al¬ breht svoje sine Rudolfa, Friderika, Albrehta in Leopolda, okliče si Rudolfa za nastopnika in odkaže ostalim delež; potem je ustanovil, kako se imajo vesti sinovi med seboj, gledč podložnih pa je dal potrditi stanovom to naredbo. Leta 1357 je zaročil sina Rudolfa s Katarino, hčerjo Ka¬ rola IV., in hčer Margarito s Manhartom Tiroljskim, sinom Margarite Maultaške in Bavarskega vojvoda Ludovika (umrlega 1358). Za njegove vlade je pokončal na Koroškem potres 17 gradov, 10 vasi in je razsul mesto Beljak. Tudi za kugo (črna smrt imenovano) je umrlo mnogo mnogo ljudi. Po Albrehtu je nastopil na Koroškem Rudolf. Ta je ob¬ novil najviše urade v deželi, prejel 1. 1360 Koroško v fevd od Karola IV. in pogodil ženitev z Manhartom Goriškim, čegar hči Katarina, blagovnica in dedična, se je omožila z Rudolfovim bratom Leopoldom. Pogodba ta je bila obnovljena L 1364 z grofom Al¬ brehtom s tem pristavkom, da imajo pripasti po izmretji moških potomcev njegove dedične dežele pa državni fevdi Metlika, Lenča, Bistriška dolina in Koroško falcgrofovstvo avstrijskemu vojvodstvu, kar se je tudi pa še-le leta 1500 zgodilo. Rudolf je 1365. 1. umrl in ni zapustil otrok; po njem sta vladala Avstrijskim deželam oba brata Albrecht III. in Leopold skupaj. 63 Leta 1368 sta se jima uprla brata Aufenšteinska Konrad in Friderik z dokaj prijatelji in zavezniki; morala se je proti njim odpraviti velika vojska; škofa Bamberiki in Salcburški sta jima poslala tudi vojakov na pomoč. Ko se je po dvameseeni hudi obsedi podal grad Pliberk, v kterem sta se branila sama brata, so se podali tudi ostali puntarski kraji. Aufenšteinca so zaprli pa jima pobrali posestva. Albreht in Leopold sta. vladala združena do 1379. leta, v kterem sta tako razdelila si dežele, da je obdržal zanaprej Albreht Avstrijsko, Leopold pa dobil ostale dežele. Leopoldu se je podal 1.1386 tudi Trst. Hrabri duh ni mu dal mirovati , padel je proti Svaj carjem v bitvi pri Sempahu 1. 1386. Sinovi Vilelm, Leopold, Ernest in Friderik so se še tisto leto pogodili se stricem Albrehtom in so mu prepustili do njegove smrti (1. 1395) vlado v vseh deželah. Leta 1396 sta se pogodila dva najstarša Vilelm in Leopold tako, da bode Vilelm vladal Astrijsko, Šta¬ jersko, Koroško, Kranjsko in Istro; Leopold pa, da si vza¬ me Elsacijo, Burgundijo in Švabsko; vrh tega, da ima ži- viti Vilelm brata Ernesta, Leopolda pa Friderika. Pa že leta 1402 privzameta Vilelm Ernesta, Leopold Friderika v omenjenih deželah za sovladarja. Po Vilelmu, ki je umrl 1.1406, prišlo je Koroško na Leopolda, kije tu vladal do smrti 1. 1411. Po njem je prevzel na Koroškem Ernest Železni sam vlado, in je bil poslednji 1. 1414 po stari šegi na vojvod¬ ski stol postavljeni Koroški vojvoda. Ernest je umrl leta 1424 in od tedaj je imelo Koroško, postavši pro- vincija Avstrijskih dežel, ž njimi enako osodo. Kar se je potem posebnega godilo na Koroškem, po¬ stavimo na kratko sem. Po Ernestu je vladal na Koroškem do 1. 1493 Friderik Krotki. Za njega vlade so pridrli nekolikrat Turčini v deželo. Prvič prihrume na Koroško od zahoda, roje do Vetrinja in odženo se seboj 8000 jetni¬ kov. Drugič so se vlili v deželo od juga (1. 1476), tretjič so se pripodili leta 1478. To leto so napravili kmetje med seboj zvezo (bund, od teh bundov prihaja slovenski punt) in so mislili šiloma vzdigniti se, da se odkrižajo malo¬ vrednega denarja. Ko se je to pozvedelo in ko jim pride 64 opomin, naj bi mirovali, so se izgovarjali, da so se zdru¬ žili proti sovražniku Turku. In res privihra ta kmalu v deželo, kmetje se mu postavijo tudi kakih 6000 skupaj nasproti, pa predno so zagledali prvo turško halino, jih je že, ko bi pihnil, veter raznesel na vse kraje; tiste, ki so ostali, so Turki ali pobili ali odpeljali v sužnost. Takrat so planili Turki čez vso deželo, so razdevali naselbine, pa- lili in plenili, kar jim je prišlo pod roke, in so se vrnili iz dežele brez najmanjše lastne škode. Takih roparskih vpadov so napravili Turki pozneje v turških vojskah še več, pa nikdar več ne v taki prostranosti, niti tako, da ne bi bili za-nje plačali. Če ravno so glave kmečkega vpora po odhodu Turkov nekaj poobesili, nekaj pozaprli, vendar .so se za Maksimilijana (1493—1518) kmetje zopet vprli, v ker so jih gosposke prehudo tlačile in odirale. Leta 1515 je vstal punt na Štajerskem in Kranjskem, kjer je skupaj privrelo pri Brežicah na Savi kakih 80.000 podložnikov, in še tisto leto so se spuntali tudi Korošci. Ljudje so pravili, da morajo se združiti in delati si sami Božjo pravico, ktere nočejo jim delati ljudje. Zoper Ko¬ rošce so poslali 1500 peščev in 80 konjikov pravilne vojske. Ti so šli proti Staremu Dvoru in so hoteli v Št. Vidu počivati; meščanje, ki niso preveč zaupali oboroženi moči, zaprli so jim mestna vrata. Puntarje so lahko zmogli in so jih obsodili, da bodo morali plačevati za kazen na večne čase „vporščino ali vporni davek. “ Da-si je pustil Št. Vid po nekoliko urah vojski v mesto, vendar so sta¬ novi tožili pri cesarji in prosili, naj jim podeli Celovec v last, da bodo smeli tam zborovati in soditi. Cesar jim po¬ trdi prošnjo 24. aprila 1518 in posihmal je postal Celo¬ vec Koroško glavno mesto. Ko je bilo Koroško združeno z Avstrijskim in v poznejših dobah so imele Salcburška, Bamberška in Go¬ riška škofija prostrana posestva na Koroškem. Salcburška posestva so bila: Breže, Stari Dvor, Hiittenberk, Št. An¬ draž, Gospa Sveta, Sovodenj itd., vrh tega so imeli mnogi grajščaki od te škofije fevde. Bamberška škofija je imela: posestvo Volfsberk in Hardneistein, Reichenfels z bogatimi rudniki, grajščino Beljak, Trg in še druzih mnogo. 65 Goriški škof je pa imel tu več posestev, nego oba ona dva skupaj, imel je grajščino Tursko, skoro celo Lo- čansko in Zilsko dolino in mnogo druzih grajščin. Ta cerkvena zemljišča so se po času zelo zmanjšala. Najpred so jih sami škofje nekoliko poprodali, kajti morali so ve¬ like davke od njih plačevati, dalje jim je pa oviralo ostro prigledovanje svojih uradnikov. Leta 1529 pa 1532 prodala jim je vlada tretjino last¬ nine in porabila novce za vojskine stroške. Slednjič je pro¬ dala Bamberška škofija vso svojo lastnino cesarici Marii Tereziji za 1 miljon goldinarjev in za 4% iz dolgov, ki so iznašali 351.000 gold. Salcburška posestva so pa bila 1.1803 in 1806 seku- larizovana in oklicana za državna. — Izmed viteških redov, ki so se bili tukaj naselili ali ki so vsaj tukaj imeli po¬ sestva, imenujejo se Johaniti, Nemški vitezi pa vitezi St. Jurja. Najvišo deželno upravo je vodil vojaški poglavar, kte- rega je postavljal cesar ali Avstrijski nadvojvoda; njemu na pomoč so bili uradi osnovani, kakor sploh po notranje¬ avstrijskih deželah. Vrh teh so pa še neprestano bili stari visoki uradi, kakor častni naslovi nekterih rodov, n. pr. dvorni maršal, točaj ali častnik, starešina itd. Svobodno oznanovanje božje besede, začenši se na Češkem, obnovilo se je v 16. veku na Nemškem, in je našlo tudi na Koroškem rodovita tla. Prvi se je v Lutrovi misli tu predrzni! javno pridigovati Volk Todt, minoriški gvardian v Volfsberku, ki je pridobil Lutru mnogo ljudi v Labodski dolini; potem bogati grajščak Veitmoser, ki je imel dokaj posestev in zdatne rudnike v Sovodnji in v Gasteinski okolici; ta je vneto širil novo vero med svo¬ jimi rudarji in podložniki v podolji reke Jezernice, Desne in Malte. Za tema začetnikoma so prišli; drugi še bolj goreči in navdušeni razširjalci, namreč študentje, ki so pridobi¬ vali, prisedši domu iz nemških vseučilišč, kjer so studo- vali, svoje plemenite roditelje za novo vero, ali pa jo širili na vso moč. če so bili meščanskega rodu, med meščani. 5 Koroško, 66 Po naključbi je podala sama vlada reformatorjem in njih učenju, čeravno ni tega hotela, izdatno podporo. Celovec je namreč 1. 1514 do tal pogorel, in ko se ni našlo dosti domačih prebivalcev, da se iz nova sezida in obljudi, izdd se razglas, da bode dovoljeno tudi tujcem, svobodno in brez davka s kterim koli rokodelstvom v mestu pečati se. Na to se je nateplo tje toliko, zlasti Švabskih Nemcev, da je postalo skoro vse mesto protestanško, brez posebnega na¬ penjanja protestantov. Zelo je pomagalo širiti novo vero tudi rudarstvo, ki je bilo tedaj jako izdatno; kajti rudarji so bili veči del Nemci, kteri so prišli iz tujega v deželo, ali paKorošči, ki so se rudništva učili na tujem, odkoder so prinašali seboj novo vero v domače gore. In to je treba pomisliti, da, kakor je prihajala izobraženost iz tujega, tako so prihajale ž njo tudi knjige, to se v6, da pisane v lutriškem duhu—na Koroško, kjer so jih navdušeno čitali. Avstrijski, štajerski, koroški in kranjski stanovi, kterih večina je prestopila k novi veri, je zahtevala leta 1556 od kralja Ferdinanda, da jim dovoli svobodno spoznavanje evangeljskega verstva. Pa Ferdinand ni vsega dopustil, do¬ volil je samo obhajilo pod obojo podobo, dokler ne izreče v ti reči svoje razsodbe Tridenški cerkveni zbor ali koncilij. Zato so ponavljali Koroški stanovi na vsakem zboru (zbori so se sklicavali zarad dovoljevanja davkov in vojske vsako leto, in pri druzih priložnostih tudi med letom), svojo proš¬ njo, dokler jim je odobril nadvojvoda Karol svobodno spo¬ znavanje vere, pogodivši si, da bode mu svobodno delati na lastnihposestvih in po vojvodskih mestih, kakor bode njega samega volja. Lutrištvo, ki se je tako razširilo in vkoreninilo v deželi, hotel je Ferdinand, veljaj kar veljaj, zopet izpleti in je začel svojo protireformacijo s tem, dajeizpodil vse nekatolike se svojega dvora ter ukazal vsem svojim uradnikom po njem se ravnati. Na mesto lutrištvu vdanega glavarja postavil je novega, iskrenega katolika, grofa iz Na¬ garala. Ko so se stanovi 1. 1599 Ferdinandu zaprisegah, prisegel jim je tudi on na vse dosedanje svobode, samo o veri ni se zmenil. Spoznavši kam namer j a, zahtevali so stanovi, naj jim potrdi tudi slobodno spoznavanje vere , kar jim je pa Ferdinand odrekel, nadaljevaje svoje zatiranje protestan- 67 tizma. Sekavski škof Martin Brenner je prišel na čelu ob- orožencev, spremljevan od deželnega glavarja grofa Orten- burka na Koroško. Hode od mesta do mesta, od vasi do vasi preiskovali so luteranske molitvenice in stanovanje prote- stanških pastorjev in sežigali knjige, razglasivši po 12 ce¬ kinov za vsako, ki bi bila zatajena; dajali so prisegati na katoliško vero in kdor ni hotel, moral je zapustiti deželo; prepovedali so obhajilo pod obema podobama in stavili ka¬ toliške duhovne na opuščene fare. Take, ki so se pomišljali, ne upaje si prestopiti k katoliški veri, podučevali so in da¬ jali jim odlog za premislek. Tako so se spreobrnila vsa mesta in zadnjič sta se podala tudi Beljak in Celovec, od koder je bilo izgnanih 27 predikantov. Leta 1604 so prišli na Koroško Jezuiti in umestili se v Celovcu, kjer se jim je odkazala cerkev najsv. Trojice. Ti so se potem vneto trudili za katoliško vero; pa napo¬ sled je vendar po času pojemala ostrost proti stanovom, in ko niso ti več čutili pritiska, prijenjevali so tudi koj bolj svojim podložnikom, tako, da ni bilo nikdar več do čista odpravljeno luteranstvo iz dežele. Iz političnih ozirov je zedinil Jožef II., da bi scentra- lizoval vlado, Štajersko Koroško in Kranjsko, odstranivši grofa Vincenca Ursina Rosenberškega, pod enega guvernerja Antona grofa iz Khevenhiillerja. V Celovcu je pustil samo pozivno sodnijo za te tri dežele in za Tiroljsko; deželno sodništvo za Koroško in Kranjsko je 'pa preložil v Ljub¬ ljano. Leta 1791 je dobilo Koroško zopet deželno upravo pod imenom deželnega poglavarstva, pa leta 1804 je bilo v drugo združeno se Štajerskim pod en gubernij v Gradcu. — V francoskih vojskah so nekolikrat obsedli sovražniki Ko¬ roško; ko so Francozi dobili vsled Dunajskega miru gor¬ nji del te kronovine, zedinili so ga z Ilirskim kraljestvom. Pozneje so morali zapustiti Koroško, predno so pa odšli, zagnali so kvišku in razsuli vse Celovško ozidje. Po Pariškem miru je dobila Avstrija nazaj gornje Koroško, ktero so leta 1825 zopet pridružili ostalemu Koroškemu, kakor je ž njim bivalo združeno od starodavnih časov, 5* 68 in djali vse Koroško pod Ljubljanski gubernij. Še-le leta 1849 je bilo oklicano Koroško za kronovino samo za se in je dobilo lastno deželno upravo. IX. Slovstvo. O Koroškem zemljepisu sploh so pisali (posebno o topografu) slavni Valvazor (1688) pa v novejših časih Wagner (1847). Za goropisj e in geognozijo nahajajo se važni pripomočki posebno v „letnikih osrednjega geologij- skega zavoda” na Dunaji (viški ali višine Koroške dežele, po¬ daja Sennoner v III., geologijski sestavki v I., V., VI., VII., VIII. in XII. letniku, podali različni) pa v „poročilih zem¬ ljepisnega društva” na Dunaji (podajejo Kuthner, Urlinger in drugi) in „planinskega društva” na Dunaji (podajata Moj- žisevič in Pajrič). Rastlinstvo ali Floro Koroško je popisal že leta 1772 Scopoli (2 zvezka z obrazi), rudnice ali mine¬ ralne vrelce Karol iz A i chelburka (1842), Koch (1845) in Haerdtl. Drugi zemljepisni pripomočki so: Schaubach, Schmiedl, Hauer, Zefarovic pa razni slovenski in nemški časniki (zlasti časnik Koroškega muzeja). Za vo- dopis je važen pripomoček „poročilo kupčij ske zbornice Koroške o voznosti reke Drave” (1854), za statistiko tabele „statistične osrednje pisarnice” in njena poročila (o železni obrtnosti Ro z šival, o stekleni Schmitt, o ob¬ čilih Streffleur, leta 1856 pa 1858) pa poročila kupčij- ske zbornice Celovške, da-si zastarana (za leti 1852 in 1853). Za topografijo je dober „imenik krajev na Koroškem” se slovenskimi imeni vred (1860), za narodopis Šafarikovi in Czoernigovi spisi pa spis Kozlerjev (1854 in 1864). O zgodovini so pisali, pred Valvazor, Unrest (1758) in v najnovejših časih Hermann (1843) pa baron Ankershofen (1850—1859), pod čegar vredništvom je tudi izhajal posebni arhiv za Koroško zgodovino (1849 in sled). Izmed map so vredne, da omenimo mapo general¬ nega štaba (tudi geologijsko barvano), mape Schedove, različne mape Ilirskega kraljestva, Kozlerjev zemljevid, — 69 mapo cestno Streffleur je vo (v poročilih osrednje statistične pisarnice 1.1856), Artarij e vo (1843) pa Blumovo mapo prirodnih plodov in obrtniških izdelkov, Keilovo in Fot- terlovo vzvišeno mapo Vel. Zvona (1853) in druge 4 v zgornjem Koroškem, profesorja Endra 100 pogledov na Podravje in druzih obilo. Popravki: ima na strani 23. vrsta 1. od zgoraj beri: Južno od te poteze se pa nahaja nekaj nemških otokov, namreč: Trbiž z nekterimi bližnjimi vasmi v Kanalski dolini, dalje mesti Celovec in Vel- kovec z nekterimi trgi, ki so tudi že jako po¬ nemčeni; vse drugo je popolnoma slovensko, le da se je jtu in tam naselila kaka nemška rodovina, po¬ sebno kak grajščak, trgovec ali krčmar. c) Cisto slovenskih okrajev je torej .5, namreč: Rožeški, Borovski, Kapelski,Dobrleveški in Pliberški; 7 okrajev na jugo-zahodu in po sredi dežele, to je, Podklošterski, St. Mohorski, Beljaški, Ce¬ lovški, Velkovški in Št. Pavelski ima „ 23. „ 5. „ zgoraj nam. Slovenci beri Slovenci (ene same male vasice). Na strani 25. vrsta 7. od zdolaj nara. Bok staj e beri Bekatanj. privažat beri privažati. Bokštajna beri Bekatanj a. L o Sana h beri Ložah. Bajdišah beri Bajtisah, trotjegornem beri tretje- gorni. Letinu (Lotting) b. Lelinu (Lolling). BajtiSi beri Bajtišah, BajtiSih „ Bajtiaah, Pužejdu „ Pušadmu. Pužejska „ PuSademska. Rožčici „ pod Rožžico. Medgorku „ Medgoreku pri Co lovcu, nebi beri ne b i. KAZALO. I. Svet ali tla ... H. Vode. III. Podnebje .... IV. Prirodnine .... V. Prebivalci .... VI. Narodno gospodarstvo VII. Uprava in vlada . . VIII. Zgodovina .... IX. Slovstvo. Stran 2 . 10 . 14 . 19 . 19 . 24 . 44 . 45 . 68 Narodna in uniuerziietna knjižnica 0000044 . 8921