PoSfnl urad Celovec 2 — Verlagspostaml Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. i s Letnik XIX. Celovec, petek, 14. avgust 1964 Štev. 33 (1149) CdL Tonhinga <2o Cipra Eksplozije bomb, ki so jih turska letala vrgla na ciprske kraje Pafos, Polis, Ktimo in vrsto vasi med Kyrenio in Nikozijo, so kot zamolkel in zlovešč odmev, ki je v slabih dveh dneh segel od Tonkingškega zaliva v jugovzhodni Aziji v vzhodno Sredozemlje in ki oznanja padec mednarodnega barometra na področju širokih dimenzij. Kriza, ki je na Cipru z vso silovitostjo izbruhnila 22. decembra 1963 in je od takrat nenehno tlela pod pepelom, včasih z večjim, včasih z manjšim žarom, je z napadom turskih bombnikov na otok dveh sprtih narodnosti znova postala žarišče izredno nevarne napetosti. Ne bi se spuščali v razglabljanje, ali je turški napad agresija proti neodvisni državi ali intervencija, ki jo predvidevajo londonski in ziiriški sporazumi, te zlovešče in zlohotne rojenice, ki so botrovale rojstvu neodvisne ciprske države. Ne glede na to, v katero kategorijo sodi, je akcija turških letalcev vredna obsodbe. Praksa je že mnogokrat pokazala, da spornih vprašanj ni mogče razčiščevati s silo ali s pozicij sile. V skrajnih posledicah se take metode obrnejo v škodo tistega, ki je — po navadi — povod in ne vzrok za nje. Posebno zaskrbljenost vzbuja to, da je do napada prišlo v trenutku, ko so na otoku sile OZN in ko je sporno vprašanje na dnevnem redu zasedanja Varnostnega sveta. Uporabo sile s strani Turčije si je v tem primeru mogoče razlagati samo kot znamenje, da Ankara odreka mednarodni organizaciji sposobnost in željo, delovati v ciprski krizi »jir-jMpe. “ -T* • lom ustanovne listine in poiskati z vztrajnim in potrpežljivim delom izhod, ki bo sprejemljiv za obe strani. Napad, ki ga v Turčiji Smatrajo za svojo legitimno pravico, pa vzbuja vtis, da Turčiji ni do tega, da bi OZN takšen izhod našla. Pa še en pouk izhaja iz spoznanj, ki nam jih je doslej dal razplet ciprske krize. Mednarodno dvoumni položaj na Cipru, kjer ena sporna stran ne priznava mednarodnopravnih omejitev državne suverenosti, drugi strani pa so te omejitve izhodišče, terja dokončno rešitev, če nočemo, da bo otok v vzhodnem Sredozemlju, podobno kot Vietnam na skrajnem jugovzhodu postal stalno žarišče napetosti, ki ni samo posledica nekoeksistence na otoku, marveč simptom in del tistih teženj v praksi mednarodnih odnosov, za katere smo v trenutku optimističnega zanosa že mislili, da so samo muzejski spomin na leta hladne vojne. Iskati tako rešitev izven okvirov in načel Združenih narodov bi tako v ciprškem kot v vietnamskem primeru pomenilo zavestno se odrekati taki rešitvi in hote vzdrževati pri življenju žerjavico, ki jo je mogoče vsak hip razpihniti v plamen, katerega posledice pa so lahko zelo usodne za svet in človeštvo. Amerika napadla Severni Vietnam V sredo minulega tedna na obletnico moskovskega sporazuma o prepovedi poskusov z atomskim orožjem v atmosferi, vesolju in pod vodo, so podpisnice te pogodbe, to so Sovjetska zveza. Združene države Amerike in Velika Britanija, objavile skupno izjavo, v kateri potrjujejo svojo privrženost ciljem miru na svetu. V tej izjavi poudarjajo, da je sporazum približal svet ciljem miru, omejil oboroževalno tekmo in okrepil upanje človeštva, da bo zaživelo v „čistem in manj zastrupljenem ozračju v svetu". Isti dan pa so po dolgih načrtnih predpripravah v Washingtonu in v glavnem mestu Južnega Vietnama, Sajgonu, ameriška letala v peturnem nočnem napadu izvedle v se-vernovietnamskem Tonkingškem zalivu 64 napadov na štiri severnovietnamska pomorska oporišča kot „akt maščevanja" zato, ker so 2. in 4. avgusta severnovietnamski torpedni čolni napadli dva ameriška rušilca, ki sta patruljirala v teh vodah. Napad je bil izveden na ukaz predsednika Johnsona. Pri tem je bilo uničenih 25 % severnovietnam-skih torpednih čolnov in 90 °/o zalog petroleja v skladiščih. (Poročila istega dne iz Hanoja, glavnega mesta Severnega Vietnama, so ugotavljala, da so ameriške ladje in letala prekršila ozemeljsko suverenost in da so že od konca julija skupno z južnovietnamskim ladjevjem obstreljevala in bombardirala otoke in obalo Severnega Vietnama. Ta akcija ameriških bombnikov je povzročila v svetu veliko osuplost. Besede kakor »vojna se je začela«, ki jih je izrekel neki visoki ameriški oficir v Saigonu, navdušenje v Saigo-nu nad to agresijo, kjer je južnovietnamski predsednik že pričel govoriti o »končni zmagi« in že predlagal ustanovitev enotnega štaba ameriških in južnovietnamskih oboroženih sil, so osuplost v svetu opravičevale. Nevarnost večjega oboroženega spopada je bila toliko večja, ker se je za Severni Vietnam zavzela Kitajska in ugotovila, da je »agresija proti DR Vietnamu tudi agresija proti LR Kitajski«. Mednarodni razvoj je bil s tem na robu prepada, v katerega bi lahko zdrknila Azija in morda ves svet, če ne bi bili preudarnost in hladnokrvnost močnejši od neodgovorne enostranske akcije, ki jo je velik del svetovne javnosti ob upoštevanju vseh kriterijev mednarodnega prava, označil za agresijo. Po tem napadu so sicer ameriška letala še nadalje preletavala ozemlje severnovietnamske repub- Turški vojaški napad na Ciper Po dogodkih v vodah in ob obali Severnega Vietnama, ob katerih je svet v sre-dp minulpga tedna osupnil, je v petek Turčija presenetila Ciper in svet z vojaškim napadom na otok, ki je samostojna dežela s prebivalstvom grške in turške narodnosti. Ta dan so turška letala napadla pristanišče Polis na Cipru, svoje napade pa so ponovila v soboto in v nedeljo, ko so bomdar-dirala tudi še druga mesta in vasi na otoku. Po ciprških vesteh so ti napadi zahtevali nad 300 smrtnih žrtev. S tem je Turčija neposredno posegla v konflikt med Turki in Grki na Cipru in svoj poseg označila kot omejeno policijsko akcijo, za katero se je odločila v skladu s svojimi dolžnostmi, da jamči za zaščito koristi turške manjšine na otoku. Takoj po napadu turških letal na ciprsko ozemlje, so Grčija, Turčija in Ciper zahtevale nujno sejo Varnostnega sveta OZN. Turčija je svojo zahtevo utemeljevala s tem, da mora Varnostni svet proučiti hudi položaj, ki so ga ustvarili na Cipru stalni napadi ciprskih Grkov na turško skupnost no otoku. V ciprski zahtevi pa je bilo rečeno, da zahteva sejo zaradi namernih in nenehnih napadov turškega letalstva na mirno prebivalstvo na Cipru. Grški ministrski predsednik Papandreo pa je dodal, da Grčija Močno uporniško gibanje v Kongu Po vesteh kongoške vojske v Bukavi, glavnem mestu pokrajine Kiwu, so uporniške sile zavzele kakih 150 km oddaljeno rudarsko središče Kigulube. Vojaški predstavnik je povedal, da so porušili vse mostove, da bi vsaj začasno ustavili napredovanje upornikov in hkrati dejal, da so uporniki zelo dobro Oboroženi in imajo dovolj murne »je. Od 122 kongoških pokrajin, po stari razdelitvi belgijskega kolonialnega gospostva, jih je trenutno okoli 20 v rokah uporniške vojske, ki prodira na 30 nadaljnjih pokrajin dežele ter vedno bolj pridobiva na terenu. Čombejeva izjava ob priložnosti prevzema oblasti o »nacionalni spravi" se je izjalovila in ni prišlo do tega, ker uporniška vojska je 'bila hitrejša. Združene države in Belgija so sklenile, da trenutno Čombejevo vlado v boju proti ljudski armadi ne bodo podprle, kakor vedo povedati belgijski vladi blizu stoječi krogi. Belgijski zunanji minister Spaak je pred novinarji izjavil, da se v politiki podpiranja kongoške vlade, ki so jo Združene države in Belgija zasledovale več mesecev, ni nič spremenilo. Belgijska vlada je mnenja, da je belgijsko-kongoški sporazum o pomoči le tehničnega in posvetovalnega značaja. V Elisabethville so se orožniki bivše ka-tanške armade zoperstavili vstopiti v letalo, ki naj bi bih prepeljalo v Stan'leyville, kjer so vladne čete zapletene v borbe z uporniškimi plemeni. Očividci vedo povedati, da je prišlo do spopadov med orožniki in zastopniki oblasti. Okoli 140 orožnikov je iz strahu pred uporniki potem pobegnilo v goščavo. Zgodilo se je prvič po Čombeje-vem prevzemu oblasti, da so v kongoško armado vključeni bivši katanški orožniki odrekli pokorščino. spričo agresivne invazije ne more biti ravnodušna in da je dolžna, da varuje otok r-ed nadaljnjimi napadi. V nedeljo je ciprska vlada prosila Sovjetsko zvezo za vojaško intervencijo na Cipru. O tem je obvestila tudi ZDA. Sovjetski premier Hroščev je na ta poziv odgovoril s priporočilom, naj sile na Cipru, ki so v sporu, rešijo spor mirnim potom. Turški napadi na otok, katerim so baje sledili tudi grški, so prenehali v ponedeljek za tem ko je Varnostni svet v resoluciji pozval vse tri dežele k premirju. To premirje je le navidezno, kajti tako Turčija kot Grčija imata svoje oborožene sile v vojaški pripravljenosti. Turška letala še vedno kontrolirajo ciprsko ozemlje. Umrl je predsednik državnega sveta Poljske V petek minulega tedna je umrl predsednik državnega sveta Poljske, Aleksander Za-wadzki v 65. letu starosti. Ob veliki udeležbi predstavnikov političnega življenja Poljske in žalnih gostov drugih dežel je bil pokopan v torek. Aleksander Zawadzki se je rodil kot sin rudarske družine in je s 13 leti postal sam rudar. Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri obrambi Stalingrada in bil organizator poljskih osvobodilnih enot na Češkoslovaškem. Ko se je kot namestnik poveljnika teh enot vrnil v Varšavo, je vsa leta zavzemal visoke državniške funkcije. Bil je podpredsednik vlade, predsednik sveta sindikatov, od leta 1952 naprej pa predsednik državnega sveta Poljske. Ob njegovi smrti je poljska vlada razglasila ljudsko žalovanje. like, tudi ameriško vojno 'ladjevje v tem delu sveta je bilo v premiku, toda do oboroženih napadov ni več prišlo, ker se je pričela Amerika pred kritiko in obsodbo zaradi agresije umikati. Varnostni svet OZN je pričel takoj obravnavati dogodke v Tonkingškem zalivu. Povabil je Severni in južni Vietnam, da pri obravnavanju tega vprašanja sodelujeta in naj dasta Varnostnemu svetu informacije ki se jima zdijo koristne. Do kakšnega odločilnega sklepa ta svet tudi ne bo prišel, ker je edino, kar more skleniti, da pozove obe strani, da se v bodoče izogneta podobnih incidentov. Toda ta poziv more le malo koristiti, ker juž-novietnamska vlada odklanja severnovietnam-sko ponudbo po mirnih pogajanjih med obema deželama za ureditev nerešenih medsebojnih problemov. Nasprotno južnovietnamski Obletnica, ki opominja Pred 19 leti, 6. avgusta 1945, je padla prva atomska bomba najprej na Hirošimo in nato še na Nagasaki. Zaradi posledic atomske radacije pred 19 leti je še letos v prvih šestih mesecih umrlo v hirošimski bolnišnici 28 ljudi, nadaljnjih 169 pa jih je verjetno umrlo zaradi istega vzroka. Tako se je skupno število mrtvih od atomskega bombardiranja Hirošime in njegovih posledic že približalo 61.000. Od septembra 1956 do junija 1964 pa so zabeležili 1918 smrtnih primerov. Na komemoraciji v Parku miru v Hirošimi se je v spomin na usodni dan pred 19 leti zbralo okoli 40.000 ljudi. Točno ob 8,15 uri po krajevnem času, ob uri, ko je Hirošima doživela prvo atomsko bombardiranje v zgodovini sveta, so zadoneli »zvonovi miru", ves promet se je ustavil in proti nebu je poletelo več tisoč golobov. Vse mesto je z minuto molka počastilo žrtve prvega bombardiranja. Med udeleženci komemoracije je bil tudi premier Ikeda. Tri dni za komemoracijo v Hirošimi je bila v nedeljo podobna komemoracija v Nagasaki. Tudi tu se je komemoracija pričela točno na minuto, ko je pred 19 leti ob 11.02 uri padla druga atomska bomba v zgodovini sveta, ki je zahtevala 74.000 mrtvih in 75.000 ranjenih. Komemoraciji je prisostvovalo nad 10.000 ljudi, bila pa je pred spomenikom žrtev atomske bombe v Parku miru. diktator general Khanh še vedno sanja o možnostih, da bi se položaj v tem delu sveta zaostril. Tudi izjava poveljnika ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu, ko je dejal, da traja rešitev problemov med Južnim in Severnim Vietnamom lahko tudi 20 let, kaže, da tudi ZDA nikakor ni do tega, da bi se svet v tem delu sveta umiril ter da hoče imeti tu stalno žerjavico, ki jo lahko vsak čas razpihne v plamen. Od 5. do 12. oktobra 1964: Ljudsko glasovanje o radiu in televiziji Ker se v zadnjih mesecih vladni stranki nista sporazumeli o vprašanju reorganizacije uprave avstrijskega radia in televizije, je akcijski odbor 44 avstrijskih neodvisnih časopisov podvzel akcijo za izsiljenje ljudskega glasovanja o tem vprašanju. Zahtevo po ljudskem glasovanju, ki jo je omenjeni akcijski odbor skupno z osnutkom tozadevnega zakona o reorganizaciji radia in televizije predložil notranjemu ministrstvu, je podpisalo nad 200.000 državljanov. Notranje ministrstvo je koncem minulega tedna ugotovilo, da zahteva odgovarja zakonitim predpisom in da je ljudsko glasovanje o tem vprašanju določeno za čas od ponedeljka, 5. oktobra do 12. oktobra 1964. Postopek pri ljudskem glasovanju je podoben postopku pri volitvah državnega zbora. Volivci 'bodo v tem primeru pri občinskih uradih odločali s svojim „ja” ali „ne" o predloženem osnutku zakona o reorganizaciji uprave radia in televizije. ljudi brezposelnih, medtem ko jih je v državnem merilu le 3,2 °/s. Narodni dohodek znaša na Koroškem le 17.000 šilingov na osebo In leži s tem za 16 °/o pod avstrijskim povprečjem. Ker se je v zadnjih letih življenje podražilo za 18,5 •/•, je borba za delo In kruh vpra- šanje, ki tiče vsakogar in ki ga je mogoče rešiti le po poti naselitve nove in po poti preusmeritve in Specializacije obstoječe industrije, po poti naglejšega nadaljnega razvoja turizma na vasi in po poti večje skrbnosti v gospodarstvu z lesom in z živino. POSEBNE RAZSTAVE LESNE INDUSTRIJE Bolj se bo večala proizvodnja lesa, več ga bo lahko predelala domača industrija in večje bo število zaposlenih, s tem pa se bo zboljše-valo tudi blagostanje v deželi. Kaj sta ‘sposobni naša industrija in obrt za obdelavo in predelavo lesa in kako važen element je še vedno les v stavbeništvu, kažejo razstava Zveznega sveta za lesno gospodarstvo ob glavnem vhodu na razstavišče, nadalje Leitgebov in Funderjev paviljon ter razstave pohištva in opreme tvrdk AVE, F. R. C., Stadler, Hafner, Russ itd. Tudi ti paviljoni in razstave so neke vrste strokovna šola, tako za naše obrtnike, kot za tiste, ki opremljajo svoje stanovanje ali pa izpopolnjujejo njegovo opremo. »Za vsak okus nekaj« se glasi ocena po sprehodu po teh razstavah. RIJEKA, KOPER IN TRST V EKSPORTU LESA Jugoslovanski in tržaški paviljon nista letos le izredno okusno urejena, marveč sta tudi posvečena predvsem lesnemu gospodarstvu in turizmu. Trst sicer vabi predvsem s hlodi z več kot meter premera in se predstavlja kot uvoznik eksotičnega in tropskega lesa, toda ob tem ni za prezreti njegova vloga kot pristanišče in prekladališče lesa, ki ga izvažamo in za katerega bomo morali vse bolj kot doslej iskati tržišča na bližnjem vzhodu in v Afriki. Svoj naraščajoči pomen kot prbkladališče lesa pa prikazujeta tudi jugoslovanski pristanišči Rijeka in Koper. Skozi pristanišče Rijeka je letos v prvem četrtletju šlo 63.274 ton lesa, kar je za 25 % več kot lani. Z modernizacijo pristanišča se je prekladanje pocenilo za 25 do 35 % in je več kot za polovico cenejši kot v italijanskih pristaniščih. Podobno uspešno se razvija tudi Koper, ki je najmlajše in zato tudi zelo moderno pristanišče na Jadranu. To pristanišče je zlasti pripravno za prevzem lesa s kamionov. Mimo tega pa v jugoslovanskem paviljonu in pred njim vzbuja posebno pozornost weekendJhišica „Pomurka", motorni čoln, pohištvo, športne potrebščine, izdelki ,Do-ma", mesne industrije, sadne industrije in pijače ter gospodinjske potrebščine. Turistični servis in fotografije z jadranske obale lepo zaokrožajo jugoslovansko razstavo, ki vsebuje eksponate 84 podjetij. S tem je Jugoslavija po številu razstavljajočih podjetij za Avstrijo in Zahodno Nemčijo tretja dežela na sejmu. O Mimo lesnega gospodarstva so zanimive še razstave Družbe avstrijskih dravskih elektrarn, KELAG, mesta Celovec in podjetij trgovine s kmetijskimi stroji in napravami, zlasti ALKO-SIL in primer hleva z izplakovanjem gnoja. Po takem sprehodu po razstavišču lesnega sejma bomo pritrdili uvodni ugotovitvi, da poleg komercialne prireditve sejem vse bolj izpolnjuje svojo nadaljnjo nalogo, ki jo igra v koroškem gospodarstvu: z drugim srečanjem nad 40 ekspertov in novinarjev lesnega gospodarstva iz 11 evropskih 'dežel ter z drugimi srečanji se je razvil v dobrega informatorja, s svojimi posebnimi -razstavami, kjer naj bi dobila turizem in kmetijstvo v alpskih pogojih nekoliko več poudarka, pa postaja dober usmerjevalec vseh, ki to gospodarstvo predstavljajo. To pa si tudi ti, ki si te vrstice prebral. (bi) OSIROKODSVeCU PARIZ. — Poštna uprava OZN bo 23. oktobra 1964 izdala novo serijo znamk »Prekinitev jedrskih poskusov”. Risbe je pripravil danski slikar Ole Ham-man. DUNAJ. — Z 91.498 avtomobili, 241 avtobusi, 2139 motocikli in s 131 kolesi se je v juliju peljalo čez Grofjglockner 357.080 ljudi. RIM. — Na območju Peruggie in Spoletta v srednji Italiji so čutili močnejše potresne sunke. Žrtev ni bilo, poškodovanih pa je nekaj starih poslopij. L U B E C K . — Pri LObecku so izročili svojemu namenu pridvižni most, ki je z dolžino 550 metrov, viSino 25 in Širino 27 metrov največji svoje vrste v Evropi. Most, ki je stal 550 milijonov mark, bodo morali dvigniti zaradi velikih ladij po šestkrat na dan. PRAGA. — Stalno razstavo industrijskih strojev na praSkem velesejmu je obiskalo v minulih treh letih 2500 tujih trgovinskih zastopnikov ter 70.000 tehnikov in delavcev iz čeSkoslovaSkih podjetij. Na razstavi so priredili več strokovnih tečajev, ki so jih obiskovali tehniki in monterji iz Francije, Anglije, ZDA, Jugoslavije, Japonske in Švedske. STOCKHOLM. — Švedska organizacija za pomoč otrokom Raedda Barnen je sklenila prispevati 1,5 milijona Švedskih kron za zgraditev novega sodobnega sanatorija za zdravljenje otroSke tuberkuloze v Skopju. RABAT. — VojaSko sodiSče v Maknesu v Maroku je obsodilo Sest ljudi na smrt. Obsojenci so bili obtoženi dejavnosti proti varnosti države. Štirinajst drugih oseb so obsodili na zapor od treh mesecev do dvanajst let. Obtožnica jih je bremenila, da so bili v zvezi z »infiltriranimi" obtoženimi bandami v Maroku. RIO DE JANEIRO. — Argentinski poslanci so zaradi diskriminacijske trgovinske politike, ki jo ZDA uveljavljajo na mednarodnem tržiSču žita, mesa in drugih kmetijskih proizvodov, izrazili globoko nezadovoljstvo. V deklaraciji, predloženi v parlamentu, zahtevajo ustanovitev nacionalne kongresne komisije, ki naj bi vladi Argentine predlagala ukrepe, katerih cilj bi bila obramba nacionalnih interesov. RIM. — Italijanski predsednik Segni je pred dnevi resno obolel. V svoji pisarni, ko se je razgo-varjal s premierom Morom in zunanjim ministrom Saragatom, mu je nenadoma postalo slabo. Ponoči je izgubil zavest, pozneje pa se je spet osvestil. Predsednikov osebni zdravnik je povedal, da je predsednik zbolel zaradi preobremenjenosti z delom in zaradi nepravilnega delovanja srca. N E W DELHI. — Indijska časopisna agencija poroča, da je zunanje ministrstvo odločno zavrnilo noto kitajskega zunanjega ministrstva, v kateri je kitajska vlada protestirala proti temu, da so nekateri indijski državljani obiskali Tajvan. V indijski noti je rečeno, da so nekateri člani indijskega parlamenta konec junija obiskali Tajvan, da pa so bili na zasebnem obisku in da indijska vlada ne more biti odgovorna za njihov obisk in za izjave, ki so jih tam dajali. Kitajskih protestov ni mogoče označiti drugače kot poskus vmešavanja v indijske notranje zadeve. om'P^iilli Z. — v Pariz je prispelo 30 otrok iz Skopja, ki ostanejo v Franciji kot gostje organizacije »Narodna pomoč’’ mesec dni. Skopski otroci so si že ogledali nekatere znamenitosti glavnega mesta Francije. WA5HINGTON. — Reuter poroča, da so izdelali posebne načrte varnostnih ukrepov za republikanskega kandidata Goldwaterja, ko bo začel svojo predvolilno kampanjo. Omenjajo, da so Gold-waterju že poslali grozilna pisma. Zadnja grožnja izhaja iz Dallasa v Texasu. Goldwater bo začel predvolilno kampanjo 4. septembra z govorom v mestu Prescott v državi Arizoni. RIO DE JANEIRO. — Pred nekim argentinskim sodiSčem poteka akcija za izročitev zna-neka nacističnega vojnega zločinca Gerharda Bohne-ja, ki ga je zahodnonemSko sodiSče obtožilo, da je kriv smrti 15.000 ljudi. Bohne je bil organizator masovnih »ubojev iz usmiljenja”, izvrženih v plinskih celicah v nacističnih taboriščih. A L 2 I R . — šesti kongres zveze alžirskih Štu- dentov je izključil iz svojih vrst delegacijo združenja alžirskih Študentov v Parizu. Ta ukrep so sprejeli potem, ko pariSko združenje ni hotelo sodelovati s Študentsko organizacijo v matični deželi in ni potrdilo programa alžirske partije. KARTUM. — Odbor sedmorice za reSifev alžirsko-maroškega spora je sklenil, da se bo ponovno sestal 7. decembra v Kartumu. Priprave na ta sestanek so se že začele. MOSKVA. — Ameriška letala so v zadnjih dnevih nekajkrat preletela sovjetske potniške in trgovske ladje v zelo nizkem letu. Tass poroča, da se Je to zgodilo na Atlantiku, v Tihem oceanu in na Sredozemskem morju. V nekaterih primerih so se ameriška letala spuSčala tudi na 25 do 30 metrov nad ladjami. MARIBOR. — V nedeljo so zaključili XXI. mariborski teden. To tradicionalno prireditev je letos obiskalo okrog 140.000 ljudi iz mariborskega okraja in drugih krajev Slovenije. Ljudje so se posebno zanimali za sejem Široke potroSnje, trgovska podjetja so prodala za 360 milijonov dinarjev blaga. Največji promet je doseglo trgovsko podjetje Ferro-moto, ki je prodalo za blizu 100 milijonov dinarjev raznega blaga. Posebno pozornost Je vzbudila tudi modna revija, ki Je bila pripravljena stilno in okusno. A L 2 I R . — Sovjetska vlada bo do leta 1967 zgradila v Alžiriji 28 jezov. O tem so podpisali sporazum sovjetski in alžirski predstavniki. Ti jezovi bodo omogočili namakanje 650 hektarov puSčavske zemlje. BERLIN. — Nad sto delegatov In opazovalcev 20 mladinskih organizacij iz 18 evropskih držav se je udeležilo mednarodne mladinske konference v Berlinu. Konferenca je bila 12. in 13. avgusta, organizirala pa jo je zveza svobodne nemSke mladine. DAMASK. — Sirski cariniki so zaplenili 135 kilogramov opija, pretihotapljenega iz Turčije. Njegovo vrednost cenijo na več kot 40.000 sirskih funtov. JOHNSON C I T Y . — AmeriSki predsed- nik Johnson je povedal, da bodo ameriške letalske sile izstrelile v vesolje 24 satelitov, s katerimi bodo ustvarili omrežje svetovnega komunikacijskega sistema. Sateliti bodo omogočili zanesljiv nemoten prenos. Izstreljevati jih bodo začeli leta 1966. DŽAKARTA. — Podpredsednik indonezijske vlade Saleh je izjavil, da bo Indonezija verjetno nacionalizirala tuje petrolejske družbe v držovl. Nacionalizirali jih bodo postopoma. \f*A>ASY\jtJR Tokio v pripravah za olimpijado V japonski javnosti, tisku in radiu so na dnevnem redu priprave za olimpijske igre. Zanimanje je veliko: za slovesnosti ob začetku in koncu olimpijade so že prodali 60.500 vstopnic. Ker pa je bilo kandidatov skoraj Sestdesetkrat vež, je moral odločati žreb. V Tokiu gradijo in prenavljajo 10.000 stavb in drugih objektov. Vsepovsod opozarja reklama na oktobrsko slavje. Japonski trgovci so se pripravili na kupčijo in dobiček: pet olimpijskih krogov krasi klobuke in kravate, brošure in reklamne prospekte, moške obleke in kimono. „Na olimpijske igre potujte v kimonu, domačem In lepem, povsod čislanem oblačilu naše dežele" vabi in ponuja eno izmed mnogih predolimpijskih gesel. Dr. Lovre Karali = sedemdesetletnik = Minuli ponedeljek je dolgoletni voditelj gradiščanskih Hrvatov, dr. Lovre Karali praznoval sedemdesetletnico svojega plodonosnega življenja. Rojen kot kmečki sin v Velikem Bo-rištofu se je s svojimi sposobnostmi in svojo dalekovidnostjo po letu 1945 povzpel do mesta deželnega glavarja Gradiščanske. To najvišje mesto v avstrijski najmlajši zvezni deželi je zavzemal 10 let in to v času, ko ni bila le povojna stiska največja, marveč je šlo tudi za to, ali bo postala Gradiščanska, ki so jo nacisti razdelili na Nižjo Avstrijsko in Štajersko, spet samostojna zvezna dežela Avstrije. S svojo avtoriteto, političnimi izkušnjami in narodno zavestjo je dr. Karali uspel, da je postala Gradiščanska spet samostojna zvezna dežela in da gradiščanski Hrvatje na svojem teritoriju niso ostali razcepljeni na dve zvezni deželi, marveč da so lahko združeni nastopili za uresničenje svojih manjšinskih pravic ter se kot strnjena skupina vključili v politično in družbeno življenje svoje domovine. Dr. Lovre Karali stoji tudi še ob svoji sedemdesetletnici sredi političnega življenja Gradiščanske. On je predsednik gradiščanske trgovinske zbornice in predsednik Avstrijske gospodarske zveze na Gradiščanskem. Kot tak še vedno vplivno posega zlasti v gospodarska dogajanja na Gradiščanskem, ki se kot zaostala in pomoči potrebna pokrajina vedno bolj razvija v industrializirano deželo. Za sedemdesetletnico je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poslala jubilantu svoje čestitke, v katerih je med drugim rečeno, da »tudi koroški Slovenci poznamo in cenimo Vaše neumorno delo v korist hrvaške manjšine na Gradiščanskem, ki je posredno koristilo tudi našemu ljudstvu na Koroškem. V želji, da bi še dolga leta pomagali s svojim vplivom pri reševanju odprtih vprašanj obeh narodnih manjšin, sprejmite izraz našega spoštovanja in vdanosti.« Zlata medajla za jeseniško gledališče Na otoku Hvar je minuli teden končal jugoslovanski zvezni festival amaterskih gledališč, na katerem je sodelovalo 14 igralskih skupin iz Jugoslavije. Največ uspeha sta na tej reviji doživeli amaterski skupini iz Slovenije. Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic je z dramo Garcia Lorce „Dom Bernarde Albe" v režiji Bojana Čebulja dobilo zlato medajlo, igralska skupina iz Tolmina pa je bila posebno pohvaljena. ■i Tovarna, ki je prevzela skrb za značke, upa, da jih bo prodala 10 milijonov, torej za milijardo jenov. Zavarovalnica v neposredni bližini nacionalnega štadiona je dala pritrditi na svoje poslopje 13 m široko in 7 m visoko ploščo z olimpijskimi znaki, hkrati pa je sporočila tisku, da je dala za „alumi-nijasto lepoto na svoji strehi dva milijona jenov". Po japonskih virih povzemamo, da si obeta v olimpijskih dneh dobro kupčijo tudi nekaj tisoč vedeževalk in vedeževalcev. Restavracije in drugi gostinski obrati pripravljajo nove orientalske in zahodne recepte, filatelisti kupujejo pravkar izdane znamke, od katerih stane serija 100 jenov. Tokio se ubada s prometnimi problemi: ozke in zavite ulice, nad 10 milijonov stalnih prebivalcev, milijon avtomobilov, povrh pa še olimpijski gostje, ki naj bi jih prispelo vsak dan v prestolico 350.000 do pol milijona . .. Tujci bodo prihajali z letališča ali pa iz pristanišča Harumi. Za čim hitrejši KUKU R1X D ROBCI ne 0 V okviru ifalijansko-sovjetskih kulturnih izmenjav bo gostovala milanska Scala v septembru v Moskvi, pri čemer bo kot gost dirigiral Herbert von Karajan. V novembru pa pride Bolžoj opera na gostovanje v Milan. 0 Močno naraščanje cenenih izdaj znanih literarnih del v žepnem formatu je imelo v Franciji za posledico, da je za nove romane že zaradi njihove večje prodajne cene vedno manj povpraševanja. 0 Založba Maia iz Siene bo natisnila antologijo makedonske poezije, katero je Izbral in prevedel Giacomo Scotti, književnik italijanske etnične skupine na Reki. Antologija bo na 150 straneh predstavila pesmi 60 avtorjev. V obsežnem uvodu je prikazan zgodovinski razvoj makedonske književnosti. 0 Pred 125 leti so izumili fotografijo. Za ta jubilej bo 16 muzejev v dvanajstih evropskih državah priredilo letos in v prihodnjem letu skupno »Svetovno razstavo fotografije”. 0 Umrl je slikar Jean Fautrier, eden izmed mojstrov sodobnega francoskega slikarstva. Umrl je na svojem posestvu Chatenay Malabry. Star je bil 66 let. 0 Berlinske slavnostne tedne bodo začeli 13. septembra v novi Filharmoniji s koncertom v spomin pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja. Pevski zbori iz Italije, Francije, Združenih držav in Indije ter zbor iz berlinske katedrale sv. Hedvike bodo izvajali program v smislu sporazumevanja narodov, za katerim je stremel Kennedy. prevoz v hotele gradijo dva dolga nadvoza v višini drugega nadstropja, torej nad pritličnimi hišicami in drugimi nizkimi poslopji. Hitijo, vendar slabo kaže: po vsem videzu ne 'bosta pravočasno gotovi ti dve prometni zvezi, ki bi znatno razbremeniti ulični promet. Podaljšujejo podzemsko železnico, v gradnji je kup drugih reči, vse skupaj pa bo stalo pol milijarde dolarjev ali nad 12 milijard šilingov. Na tokijskih ulicah so se pojavile posode in košarice za smeti, število smetarskih tovornjakov na območju glavnega mesta se je svišalo od šest na petnajst, 10 strojev za pometanje ulic pa bo posebej skrbelo za čistočo na .olimpijskih cestah". Poleg njih dajejo sfotisoči prostovoljcev mestu praznično podobo. Tokijski policijski prefekt je zamahnil tudi z .moralno" metlo: na prste so stopiti 45.000 gangsterjem, kolikor jih je znanih varuhom reda v mestu, temeljito so pričeli pometati z ilegalno prostitucijo in z vsem drugim, kar bi deželo in njene ljudi pokazalo v slabi luči tistim, ki jih pričakujejo na olimpijske igre. 2e od pomladi naprej so zaprti nočni lokali, v katerih so se zbirali mladi nepridipravi najrazličnejših strok. Kolikor je znano doslej, pride na olimpijske igre v Tokio 8400 tekmovalcev. Na sporedu je 4000 prireditev na mnogih krajih, zato ne bo 'lahko zbirati in takoj pošiljati rezultatov na vse strani sveta. Pripravili so elektronske možgane, ki jih bodo pred začetkom iger nakrmili s 75.000 podatki in navodili. Stroj bo sproti predeloval podatke, Zelena galerija Pod košatim drevjem na nasipu nad Schillerjevim parkom v Celovcu so v nedeljo trije likovni umetniki odprli svojo razstavo, ki so jo na tem mestu priredili tudi prejšnja leta. Ti trije umetniki sta Celovčana kipar Heinz Goli, ki je star 30 let, in 35Tetni slikar Werner L 6 s s 1 ter Tirolec Kurt M i m m 1 e r, ki se jima je pridružil kot foto-grafik in ki je star 29 let. Razstava je torej razstava mladih umetnikov. Tvarine, na katerih razvija Goli svojo kiparsko umetnost, so les kamen in bron. On razstavlja 11 del, ki so zelo podobna plastikam iz romanske dobe. Lossl ima razstavlje- Mednarodno srečanje vzgojiteljev v Ljubljani Za kongresom uporabne psihologije se je v ponedeljek pričel v Ljubljani občni zbor Mednarodne zveze otroških združenj, organizacije, ki jo s kratico označujejo FICE. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1948 kot organizacija konzultativnega značaja pri UNESCO. Njen namen je razvijati in povezovati nacionalne organizacije po posameznih državah, ki se bavijo s problematiko otrok brez družinskega varstva ter spremljati razvoj organizacij in skupnosti po internatih, vzgojnih zavodih in po kolonijah. Organizacije FICE delujejo v Angliji, Belgiji, Luksemburgu, Franciji, Italiji, Švici, Avstriji, Švedski, Zahodni Nemčiji, Berlinu, Demokratični republiki Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski, Jugoslaviji in v Izraelu. Občni zbor bo svoje delo zaključil v soboto. Naši kulturni spominski dnovi v avgustu 4. 8. 1727 rojen v Grabšfonju filolog Ožbald G u f s m a n , ki je v Celovcu napisal 1777 slovnico slovenskega jezika ter nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar. 5. 8. 1890 rojen v Borovljah pesnik In pisatelj sporazumevanja Josef Friedrich P e r k o n i g. 10. 8. 1873 rojen na Žili pri Beljaku pesnik in prozaisf dr. Franc Eller. 10. 8. 1893 rojen v Kofljah Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, pisatelj povesti iz življenja koroških Slovencev. 25. 8. 1938 je v Celovcu umrl na posledicah zastrupitve Vinko Poljanec, deželni poslanec in predsednik Slovenske prosvetne zveze. ki jih bo dobil z 32 športnih igrišč ter jih pošiljal radiu in televiziji. Stroj so postavili v dvorani japonske mladine, kjer bo urad za tisk. Celovec 1964 nih 12 slik, iz katerih je razvidno, da še vedno išče svoj stil, morebiti pa tudi še samega sebe, kot je to pripombo bilo slišati ob otvoritvi. Od njega izvirajo tudi osnutki za slikana okna v novi cerkvi v Selah. Posebno zanimiva so dela Mimmlerja, ki predstavlja motive iz pariškega predmestja. Njegovih 14 velikih fotografij ni le zanimivih zaradi tega, kako jih je posnel, marveč tudi po načinu izdelave posnetkov. Marsikateri od njih je podoben lesorezu, tako ostri so kontrasti med belim in črnim. Razstava bo ostala odprta do srede, 19. avgusta. Das Menschenrecht ist unteilbar! Pod lem naslovom je predsednik sosveta za vzgojo pri Avstrijski ligi za človečanske pravice, viiji študijski svetnik dr. Ernst G tt r I i c h v glasilu te lige »Das Menschenrecht” objavil članek, v katerem razpravlja o predsodkih starega in novega sveta zlasti v vprašanju antisemitizma in antislavizma in v katerem zavrača enostranosti v gledanju na njiju. Zaradi njegove aktualnosti priobčujemo v naslednjem njegov članek v izvlečkih v nemžčini. Unsere rasohlebige Zeit lafit dem einzelnen nur mehr selten zur Besin-nung kommen. Wir konnen die viel zu vielen Eindriicke, die auf uns ein-sturmen, nicht mehr so verarbeiten, wie es erforderlich und nutzbringend ware. Wenn die Theologen liber eine Verflachung des Glaubens, die Medi-ziner iilber ein erschreckendes An-■svachsen der Neurosen, die Juristen liber die zunehmende Entwertung von »Treu und Glauben« im Rechts-leben klagen, so haben sich die Peda-gogen mit dem immer auffalliger werdenden Mangel richtiger Urteils-fahiigkeit oder, vice versa, mit dem Entstehen immer neuer Vorur-t e i 1 e auseinanderzusetzen. VORURTEILE IN ALTER ... Gewifš war die Freiheit von Vor-urteilen auch in den vergangenen Jahrhunderten stets nur die Tugend sveniger hochstehender Geister. Wir brauchen nur an den folgenschweren Irrwahn des Antisemiti s mus denken, der bis vor Papst Johannes XXIII. mehr oder weniger aus — oft falsch verstandenen oder falsch interpretierten — religiosen Quellen gespeist worden ist. Oder blicken wir auf den heute nicht minder verab-saheuten Hexena ib er glauben zuriick. Von Kaiser Nero, der den Brand Roms den Ohristen in die Schuhe schob, bis zu Adolf Hitler, der je nach Zsveckmafiigkeit Juden, Jesuiten, Freimaurer oder Bolsche-svisten fiir nationale Milšerfolge biilšen liefi, wurden immer wieder fiir eigene Sdrvvachen und fiir eigenes Versagen Siinden-b o c k e gesucht. Psychologisch ver-standlich, svurden (und werden) hier-'bei immer wieder nooh Schsvachere, die sich nicht erfolgreich wehren konnen, oder die Trager unibekannter und daher meist unheimlich anmu-tender Lehren oder Praktiken zu Opfern auserkoren. ...UND IN NEUER ZEIT Nach dem Zusammenbruch von Faschismus, Nationalismus und Stali-nismus in Europa miiište man mei-nen, dafš auch deren Ideenwelt all-gemein als irrig erkannt und abge-lehnt wiirde. Leider scheint dies nicht einmal in unserem eigenen Va-terland, der Republik Osterreich, zur Ganze der Fali zu sein. Wohl ist es erfreulich, dafš sich heute die Mehr-heit unserer Mitbiirger vom Deut $ c koncu prvega polletja letos je v Avstriji znašalo stanje motornih vozil — ne vštevši mopede, kolesa s pomožnimi motorji in prikolice — 1,209.088, za 17.716 enot več, kakor v istem časovnem razdobju lani. Največji prirastek ugotavljajo pri osebnih vozilih, katerih število se je od lanskega leta dvignilo za 12 odstotkov, traktorjev in vlažilnih strojev pa za 8 odstotkov. Število specialnih motornih vozil je napredovalo za 12 °/o Manj zanimanja je za motorna kolesa. Število teh koles od leta 1958 stalno rahlo upada. Število mopedov je 30. junija letos znašalo 471.566. Stanje mopedov se je od leta 1957 več kot podvojilo. ko je nadoknadili glede slabega stanja stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Iz tega okraja odhaja največ delavcev za zaslužkom v druge kraje, ker zaradi pomanjkanja trajnih delovnih mest ne najdejo zaslužka v domačih krajih, največ iz tega okraja je tudi .nihalnih delavcev, ki se iz dneva v dan vozijo na delo od doma v Celovec in druge kraje ter tam potrošijo tudi dobršen del svojega zaslužka v škodo domače obrti in trgovine. V tem se od leta 1959 ni veliko storilo ter je nadaljnje uspešno pospeševanje gospodarsko zaostalega predela naše dežele nujna potreba in dolžnost vseh odgovornih. Lansko leto so sploh zamrla vsa javna sredstva za pospeševanje gospodarsko zaostalega predela dežele, pač pa je za letos zvezna in deželna vlada v te namene spet dala na razpolago okoli 6 milijonov šilingov. Država je sprostila 4,205.000 šilingov in dežela 1,728.055 šilingov. Na predlog deželnega finančnega referenta, namestnika deželnega glavarja Sime, je koroška deželna vlada sklenila razdelilni načrt za to vsoto. Denar je določen za sledeče namene: ® Za izgradnje cest, potov in tovornih potov. Za tovorna pota le v toliko, kolikor služijo povezavi z zaselki. Iz državnih sredstev 1,283.000, iz deželnih sredstev 466.700, skupno 1,650.000 šilingov. ® Za pospeševanje naselitve industrijskih ali obrtnih obratov — državna sredstva 557.000, deželna sredstva 201.000, skupno 758.000 šilingov. H Za pospeševanje tujskega prometa — zvezna sredstva 1,749.200, deželna sredstva 739.000, skupno 2,488.700 šilingov. H Za krepitev posestev — zvezna sredstva 715.615, deželna sredstva 320.855, skupno 1,036.470 šilingov. Pri razdelitvi teh sredstev se je deželna vlada posebno ozirala na to, da bodo v prvi vrsti izvedeni že v prejšnjih letih sklenjeni načrti in da se bo denar porabil pred- vsem za ukrepe, katerih uresničitev bi jamčila trajno krepitev gospodarstva, med temi ustvaritev trajnih delovnih mest. Upoštevanja vredna je vrsta načrtovanih izgradenj poti v sodnih okrajih Železna Kapla, Pliberk in Velikovec, več planinskih gozdnih poti, povezava preko Šajde med Selami in Železno Kaplo in potrebna izboljšanja ob tuj-skoprometnih jezerih. Za krepitev posestev so v več krajih na spodnjem Koroškem predvidene vodovodne napeljave. Investicijska vsota 6 milijonov šilingov za velike potrebe ni visoka, vendar nekaj je in prebivalstvo se veseli dobre volje, da se skuša zamujeno vsaj postopoma nekoliko popraviti. Razen tega naj bi veljalo načelo: pomoč mora priti v korist le domačemu prebivalstvu, domačemu kmetijstvu, obrti in zgraditvi 'industrijskih obratov domačih podjetnikov, ne pa priseljenim tujcem, kar bi bila posledica nič drugega kot močno naseljevanje tujerodnega življa, tedaj nadaljevanje potujčevanja ozemlja manjšinskega naroda. Doiinčice pri Ledincah Pred nedavnim je prostovoljna požarna bramba v Dolinčičah, občina Ledin-ce, ob lepi domači slavnosti praznovala 30-tetnico svojega obstoja. Množica ljudi, ki se je proslave udeležila, je s tem pokazala razumevanje za koristno ustanovo, katere namen je pomagati in koristiti v nesreči in stiski bližnjemu. Ob ustanovitvi zgrajeni gasilski dom seve že dolgo ni več ustrezal današnjim zahtevam. Občinski odbor je soglasno sklenil, da se temu nedostatku odpomore z gradnjo sodobnega gasilskega doma. Zaradi tega je na slavnosti komandant požarne brambe Legat izrekel svojo zahvalo občinskemu odboru za dobrohotno razumevanje in hkrati vsem drugim ustanovam, ki so pomagale uresničiti potrebno gradnjo. Na slavnosti so brli navzoči tudi ledin-ški župan A r n e i t z , namestnik deželnega komandanta požarnih bramb M a r g i nt e r in zastopniki vseh sosednjih požarnih bramb iz zgornjega Roža. Zelo redek življenjski jubilej Kczaze. — Gotovo zelo redek življenjski Dobrih zadnjih deset let živi v domačem 'jubilej bo jutri, 15. t. m., praznovala Mari- krogu med svojci pri p. d. Švarcu v Koza- ja Skok iz znane Švarcove družine v Ka- zah. Sf sinovi, vnuki in pravnuki se odlično na Jadranu, pa bo ostalo tudi trajno prijateljstvo. Isti dan zvečer je odpotovala druga skupina koroške slovenske šolske mladine na letovanje v Savudrijo. Vsi so bili dobro razpoloženi in polni velikega pričakovanja. Spremljala sta jih dva koroška dijaka, na Jesenicah pa je skupino prevzela tajnica Zavoda za počitniška letovanja Ljubljana-center. Do Jesenic je otroke spremila tudi Micka Pippan, ki se je kot 'nameščenka za Zvezo slovenskih organizacij kot posredovalki za počitniško letovanje, zelo marljivo prizadevala pri različnih formalnih pripravah za brezhibno odpravo otrok na letovanje. Želimo tudi drugi skupini prijetno bivanje na sončnem jugu! KOLEDAR Petek, 14. avgust: Evzebij Sobota, 15. avgust: Vnebov. M. Nedelja, 16. avgust: Joahim Ponedeljek, 17. avgust: Hiacint Torek, 18. avgust: Helena Sreda, 19. avgust: Ludovik Četrtek, 20. avgust: Bernard zazah. Dopolnila bo 104. leto svojega življenja. Menda je spoštovana jubilantka najstarejša prebivalka v deželi. Od rane mladosti do visoke starosti je Mariji Skok življenje nenehen delaven dan. Mnoga desetletja je služila pri raznih kmetih v Kazazah, na Metlovi in tudi v oddaljenejših krajih. Posel kmečke služkinje, takrat so ji rekli „dekla", ni bil lahek, bil je naporen in skoraj brez vsakega prostega časa ter socialne zaščite. „Na kmetih so dela težka" pove narodna pesem, je nekdaj veljalo prav posebno in velja seve tudi danes. Toda danes je stroj v marsičem razbremenil nad vse naporno fizično delo kmečkega človeka, opravlja ga motor. Nikdar pa motor vsega dela ne opravi sam, kmet nikdar ne sme počivati ob izumih tehnike, ampak mora vedno in vedno spet tisočkrat prijeti in zgrabiti za delo z roko ter pri tem razpolagati s precejšnjo porcijo strokovnega znanja. Motor stori seveda ogromno, če primerjamo naporno žetev pod pekočim soncem z navadnimi srpi ter potem .štrajfanje" žita v dimu prahu in končno mlatev .prazne" slame skoraj do božičnih praznikov. Vse naporno kmečko delo prejšnjega časa je jubilantka zmagovala. Nihče bi ne mogel prešteti koliko veder vode ter jerbasov 'krme je razen drugega prenosila na glavi. Marljivo, zvesto in skrbno kmečko delavko Marijo Skok so cenili in radi imeli povsod, kjer koli je služila. Sama je dejala, da je delo tisti čudoviti vir, ki jo ohranja bodro in svežo v častitljivo starost. Zveza kulturno prosvetnih organizacij In turistično društvo Tržič ponovi igro Miklova Zala tudi v soboto, dne 15. avgusta 1964, ob 20. uri na prostem na Jožefovem griču nad Tržičem. Dosedanje uprizoritve so Imele edinstven uspeh. Množice gledalcev so bile navdušene. V soboto je praznik in gotovo bodo spet Iz naših obmejnih krajev mnogi izletniki izbrali kot svoj cilj Tržič ter prisostvovali igri .Miklova Zala", katere zgodovinsko ozadje je na koroških tleh. razumejo in živijo v lepi harmoniji. Jubilantka dela še danes in rada šiva, časopise pa še bere brez očal. Vedno se tudi zanima za dogajanja v vasi in deželi. Njena lepa vrlina je tudi, da se vse življenje živo zaveda svoje pripadnosti slovenski narodni družini na Koroškem. Kakor vsako leto, ji bodo na njen 104. rojstni dam prihiteli čestitat sorodniki, sosedi in znanci, želeč ji, da bi še dolgo ostala pri najboljšem zdravju v krogu svojih dragih. Iskrenim čestitkam se pridružujemo! V 6 letih izplačanih 17.000 kmečkih rent S pričetkom druge polovice leta 1964 je minulo 6 let, odkar je bila kmetom na užitku prvič izplačana kmetijska dodatna renta. Od tega časa naprej do konca prvega četrtletja 1964 je bilo 165.088 kmetov in kmetic na užitku deležnih te rente, do konca tega meseca pa jih bo nad 170.000. Vsak mesec prizna pristojni zavod najmanj 1000 novim kmetom dodatno rento. Cirkus „Krone” bo gostoval na Koroškem Največji svetovni cirkus „Krone" bo v okviru svoje turneje po Avstriji gostoval tudi na Koroškem. Z velikim uspehom je že gostoval na Dunaju, v Grazu in Salzburgu. Na Koroškem bo cirkus .Krone" postavil svojo halo od 14. do 18. avgusta v Beljaku, od 19. do 24. avgusta v Celovcu in od 25. do 27. avgusta v Spittalu. Cirkusu .Krone” pripada trenutno 400 oseb, več kot 400 živali ter razpolaga z največjim igralskim šotorom sedanjosti. V prostoru je 5600 sedežev. Podjetje ima lastno cirkuško šolo, svojo lastno požarno brambo, potujočo velekuhrnjo ter svoje kovaške, sedlorske, mizarske in krojaške delavnice. Električni tok proizvaja z lastno elektrarno. Cirkus .Krone" je gostoval v Avstriji zadnjič leta 1960. Na Koroško pride letos četrtič po vojni seve z novimi artističnimi atrakcijami. I TT3 s n s tj Mt' s >•' Vv • ••••••• • ••'•:•*■ <* oX • ••••••••••- »»•••••••••••• * _ \s -uečer na frai; pr; zlatici Zlati zberejo se urni krešiči in murni, brzci in govnjači, in vse veseljači celo dolgo noč. Saša Vrbnik Nočni veseljaki Netopir, letalec, je opazovalec in čuvaj, vse hkrati, da sovrag kosmati — čukec krivokljuni — koga jim ne suni in ne nese proč. Ko pa zora sine, trudni kraj krtine skrijejo se v luknje, kjer zaroki v suknje brž se na blazine, stkane iz pajčevine, zleknejo smrčoč. Kako so ribe začele živeti v vodi Tako je »bilo. Živela je na zemlji riba. Takrat še ni živela iv vodi, temveč na suhem. In imela je troje otrok. Nekoč je riba zbolela. Leži ubo-žica v svojem šotoru in ne more vstati, njeni otroci jokajo, noč in dan jokajo. Z zdravjem uboge ribe je bilo že čisto pri kraju. Starejša hčerka je stopila iz šotora, stoji tam in gleda, če morebiti le ne pride kdo mimo in pomore materi. In glej, priletela je vrana, sedla na drevo zraven šotora in vprašala: — Zakaj jokaš, ribica? — Naša mama je zbolela, že dva meseca leži v šotoru in ne more vstati. Zato se jokam. Tedaj pravi vrana ribici: — Nič se ne jokaj, jaz jo ozdravim. Pridite vse ven. Jaz pojdem sama v šotor in ozdravim ribo. Če bo mati zakričala, ne poslušajte, če vas bo klicala, ne hodite. S kriki bo hodila bolezen iz nje, kar na lepem bo spet zdrava riba mati. Otroci so jo poslušali, odšli čim dalj, na morski breg, vrana pa je stopila v šotor. Ogleduje se vrana, v oglu ileži riba. Vzdihuje riba, slabo ji je. Vrana skoči k njej, na široko zazija s kljunom 'in začne kljuvati 'bolno ribo. Riba zakriči: — Otročički moji, kje ste? Pomagajte mi, otročički, vrana me kljuje! Otroci so jo slišali in zbežali proti šotoru, a starejša sestra jim brani: (Afriška Nekega dne so se živali zbrale k posvetovanju. Veliko jih je prišlo: hitra antilopa, zi-jalasta opica, 'prebrisana lisica, kača klopotača, blatni krokodil in tudi premeteni zajec. Najprej so sklenili, da si narede lep boben, ki bi jih klical na sestanke, na ples in na godbo. Našle so velikansko podolgovato bučo in jo izdolble, a tedaj so naletele na težkočo. Potrebovale so kožo, da bi pokrile boben. Toda kje jo najti? Kdo izmed prisotnih bi hotel darovati svojo kožo v ta namen? 'Nihče se ni javil. Tedaj pa šine opici v glavo genialna misel. Zelo preprosta. Vsakdo izmed njih naj da košček ušesa. Opičin predlog je bil odobren in živali so se vrstile pred apico-kirurgom, ki jim je rezala ušesa. Na vrsto je prišel zajec. Ta pa se je 'branil. Njegova dolga ušesa so bila ves njegov ponos in ni jih hotel žrtvovati. Živali so se hudovale na zajca in mu zapretile, da se za kazen ne bo smel nikoli dotakniti bobna. _ Vse male koščke ušes so tedaj sešile in dobile so lepo, veliko kožo, s katero so pokrile bučo. Pa so imele lep boben — prav tak, kakršnega so si želele. Njegov glas je bil globok in ubran in se je slišal zelo daleč po džungli. Nekega dne pa, ko so bile živali vsaka pri svojem poslu, so začule glas njihovega bobna. Postale so pozorne. Kdo se je neki drznil dotakniti se 'ga! _ Lisica je takoj predlagala, naj obkolijo kraj, kjer so imele spravljen boben. Tako so tudi storile. Ko se je boben znova oglasil, so tekle v smeri glasu in z velikim začudenjem so našle krivca. Bil je zajec, ki je čepel in ves prevzet bobnal. Živali so ga z lahkoto ujele. Bile so ogorčene nad njegovo predrznostjo. Tako dejanje zasluiži najstrožjo kazen. Dolgo so se posvetovale. Vsakdo izmed njih je nekaj predlagal. Končno so se zedinile, da bi bila najstrašnejša kazen vreči zajca v skalnat prepad. r a v 1 j i c a ) »Kako ste nespametni,« je rekel zajec, »saj se mi ne bo nič zgodilo, ker 'bom s skale v prepadu odskočil, če me pa položite na snop slame, se bom takoj ubil.« Živali so mu verjele in hitele po slamo. V trenutku -so pripravile snop in zajca položile nanj ter z vso silo zamahnile, da ga pahnejo v prepad. Toda v hipu, ko je zajec začutil pod seboj slamo, je poskočil kot blisk in se spustil v divji beg. Živali pa za njim. Zajec je bil hitrejši od vseh živali in niso ga mogle dohiteti, ker zajec je tekel in tekel... in morda teče še danes. — Ne veste, da ne smerno v šotor? Vrana mi je rekla: Če bo mati kričala, 'ne poslušajte, če vas bo klicala, ne hodite. S 'kriki bo hodila bolezen iz nje. Vrana jo bo ozdravila. Otroci so jo ubogali in niso šli v šotor. Spet kriči in zdihuje riba mati: —1 Pomagajte mi, otročički! Vrana me bo ubila! Hitro, otročički! Otroci so vse slišali. Težko jim je pri srcu. Strašno. Toda v šotor ne smejo. Potem je mati umolknila, vse je postalo tiho. Vrana je stopila iz šotora, sedla na drevo in si začela čistiti kljun. Otroci so stekli v Japonske vaze Japonska narodna pripovedka Neki japonski cesar je zbral v svojem dvorcu dvajset porcelanskih vaz, najlepših v celem cesarstvu. Nekega dne je njegov dvorjan po nepazljivosti ubil eno od njih. Cesar se je razjezil in rekel, naj krivca usmrfe. Naslednji dan pa se je prav v trenutku, ko bi se morala izvršiti kazen, pojavil neznan starec; hodil je počasi in šepal je. »Gospodar", reče, „vem, kako bi se lahko popravilo vašo veliko razbito vazo! Odpeljite me v dvorano, k zbirki vaših dragocenosti!" »Željo so mu izpolnili. A kakor hitro je starec prišel do preostalih devetnajstih vaz, jih je z močnim udarcem s palico razbil eno za drugo, na tisoč malih koščkov. »Kaj si napravil, nesrečnik!!" — je vzkliknil car. »Izvršil sem svojo dolžnost," je mirno odgovoril starec. »Vsaka izmed teh vaz bi lahko stala življenje enega vaših podanikov. Zadovoljite se s tem, da vzamete samo moje življenje!" Vladar je sprevidel modrost starčevih besed in odločnost, s katero je spregovoril. »Starec", je rekel car, »ti imaš prav: vse te pozlačene vaze so vredne veliko manj kot eno samo človeško življenje ..." ■ ■ Zajec in boben šotor. Kaj vidijo? V oglu leže koščice. Zunaj, z drevesa, se smeje vrana: — Bedaste ribe! Kako sem jih ukanila! Ribice so grenko zaplakaie. Potem so prenesle materine kosti na breg, jih vrgle v vodo in se tudi same sipustile v morje. Komaj so odplavale od brega, je starejša riba pogledala iz vode in rekla vrani: — Našo rodno mater si požrla, toda nič se ne raduj! Sedaj 'boš propadla ti, nikamor se ne boš mogla skriti. In starejša riba je udarila z repom po vodi. Voda se 'je dvignila in začela naraščati. In glej, morje je poplavilo zemljo, poplavilo drevesa. Vrana ni imela -kam sesti. Letala, letala je o'krog in padla v vodo. A v vodi so planile nadnjo ribice in jo raztrgale po koščkih in 'koščicah. Takrat so začele živeti ribe v vodi. In še dandanes živijo. Nenecka pravljica Najdrznejši človek (Korejska pravljica) Živel je bogataš, ki je imel zelo lepo hčer. Ko je hči dorasla in postala godna za možitev, je oče naročit svojim glasnikom, naj razglase po deželi, da bo dal vse svoje bogastvo in hčerko edinko tistemu, ki dokaže z junaškim dejanjem, da je najdrznejši človek iv deželi. Na ta poziv se je javit -mlad lovec. »Dobro," pravi bogataš, »prinesi mi v enem mesecu -sto tigrovih kož, pa bom verjel, da si najdrznejši človek v deželi." Mladi lovec ni rekel nobene besede in je hitro odšel na lov. Ko je prišel v 'kraj, kjer tigri žive, so se ljudje čudili in mu rekli: »Mladi človek, ne podajaj se v smrtno nevarnost. V tem gozdu živi na tisoče tigrov s svojim cesarjem. Raztrgali ite bodo." »E, prav tigre iščem," se je razveselil mladi lovec in šel dalje. Kmalu ga je zagledal cesar tigrov in se začudil lovčevi drznosti. »Kaj -naj storim s tem norcem? Naj ga raztrgam in pojem?" je vprašat ostale tigre. »Pojej živega!" so mu rekli tigri. Tabo se je tudi zgodilo — lovec se je znašel živ in zdrav v tigrovem trebuhu in ga začel zbadati s svojim lovskim nožem v jetra, da je razdražen tulit od bolečin in imu je bilo vseeno, -nad kom znaša svoj srd. Ubijal je tigra za tigrom; tigri pa so vpili: »Milost, cesar, milost!" Lovec je pazljivo prisluškoval, kaj se godi in štet tigrove uboje. Ko je naštel do sto, je zadrl nož v tigrovo srce, nato mu je razparal trebuh in bit je spet na svobodi. Odrl je sto tigrov in povrh še njihovega cesarja. Kože je odnesel bogatinu, ki mu je za plačilo dal vse svoje bogastvo in lepo hčer za ženo. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^OOO0OOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOO00OOOOO0OOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOO00OOOO0OOO00OOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOO Kositi smo v kitajski restavraciji. Zbiško je naročit ocvrte golobe, ocvrte žabje krake, pečeno svinjsko meso, dušene rake z zelenjavo, kuhano kokoš in 'kumare v solati. V-se to smo zalili s surabajskim pivom, ki 'je 'imelo na steklenici -nalepko »Pilsner Bier". Zbiško se je nalival s sadnim sokom, češ, -d-a je to edina pijača, kadar vozi. Od zgradbe, kjer je bila 'znamenita »bandunška konferenca", sem si v diru ogledat te fasado. Znova smo se zaleteli v planine. Java je gorat otok. Več tisoč metrov viski vulkani se ikat -hrbtenica Vlečejo po vsej njeni dolžini. Cesta se je zožila in postala tudi nekoliko slabša. Zbiško je podil z vso silo, kolikor ga niso ovirate strmine in ovinki. Vasi in naselja ob cesti so bila manj bogata od tistih med Džakarto in -Bandongo-m. Bila pa so vseeno enako oi-sta. Bližati smo -se Centralni Javi. Pokrajina je zgubita krotko naličje. V hribih je celo podivjala. Nežno zelenilo riževih polj -so zamenjate pečine in skate. 'Njih divjo sivo okrasto neukročenost je včasih zamenjala neukročena zelena divjina. Oboje je -bilo enako lepo. Naselja so postala redka. Preneka ženska v njih je nosita samo sarang. Gornja polovica telesa je bita gola. Spomnile so me Gauguinovih tihomorskih platen. Imele so podobno zlato rjavo kožo in podobno oglato gracil-nost. Njihove kretnje so razodevale tisto prvinsko moč, ki je pri nas na Zahodu ine najdemo več. Otroci so bili povsem goli. Nihče se ni golote sramovat. Z velikimi, poševnimi očmi so zrli -v dirjajoči avtomobil. Tu pa tam je kdo med -njimi sramežljivo iztegnil roko. Kilometre je preštevat šitevec, čas pa besede in pogovori. 'Sonce na nebu je na videz potovalo bolj počasi od nas. Tudi sence -so merite čas. Zapustiti smo planine. Voziti smo ob obali, kjer so se naselja znova zgostita. Zbiško je rekel, da ti kraji slovijo po bat-iku. Batik je fino platno z ročno tiskanim vzorcem. Tiskarski postopek je dolgotrajen in zamuden, 'zato pa je proizvod toliko bolj cenjen. Znočilo se je, ko nas je zaustavita močna vojaška patrulja. Zbiško mi je rekel, naj mu dam papirje. Dat sem mu potni list. »lin drugo?” je vprašal. »To je vse, -ničesar drugega nimam". Vznemirit se je: »Pan kochani, mar -ne veš, da bi -moral imeti policijsko dovolilnico za svobodno gibanje po otoku. Aa? — Mar ne veš, da je tu še vedno obsedno -stanje? In kaj misliš, da delajo vojaki tukaj? In čemu da nas ustavljajo? In kaj boš, če te zaprejo?" Potem je nekaj mrmral po poljsko: čeprav ga nisem razumel, sem vedet, da kotne. Cesta je bila blokirana. Zaviti smo morati na stransko pot, »kjer so se drenjati v Ameriki 'izdelani vojaški tovornjaki. Ob njih so se gnetli vojaki. Poročnik v našem avtu je bržkone delat zelo pomirjevalen vtis. Vojaku, ki nas je bil ustavil, je pomolit pod nos sveženj združenih papirjev, nakar je vojak samo salutiral. Imeli smo torej srečo. Naprej -smo prodirali po zavitih stranskih cestah. Spremljati so nas oblaki prahu. Povsod so mrgoleli vojaki. Na -njenih obrazih so medlo plesati odsevi tojenk. Vendar nas ni poslej nihče več nadlegoval. V Semarang -smo prišli po 22. uri. Opel je z energičnim pritiskom na zavore obstal v polnem diru pred veliko zgradbo. N-a izvesku sem prebrat: »Hotel du Pavilton". Tu smo najeli dve sobi, odložiti prtljago, potem pa šli -med kolibe na 'bazar in povečerjali v -neki kitajski stojnici. Zbiško je pamtaitil ogromne »kupe hrane. Poročnik je bit v jedi ta-ko zmeden kot v besedi. Za sadni sok, ki ga je pit čez dan, se je Zbiško oddolžit v hotelskem baru. Bols je pil, ko da bi tokat vodo. S poročnikom sva v tem precej zaostajata. Legli smo šele po polnoči. Soba, ki so mi jo dodelili, 'je bita nekakšna dvorana. Omara, postelja, -miza, stoti in jaz -smo bili med stenami -neskončno majhni. Visoko pod stropom je brlela žarnica. Ko sem jo ugasnil, sem do postelje prehodil dolgo pot. Za »steno sem -slišat pijano hropenje. Zbudite so me Zibiškove besede. Stat je pred posteljo, ob -njem pa -mlad, temnopolt Javanec. Zbiško ga je predstavit za -svojega -lokalnega zaupnika in mi rekel, da -bo -ta -poskrbel za vozovnico za avtobus, »ki me bo popeljat -v Džokdžo. Dejal je, da se mu mudi, če hoče priti do Sura-baje. Dal -mi je svoj naslov in me povabil, -naj ga v Surabaiji zatrdno obiščem. Da me bo doma pogostit z bot-jšo pijačo, »kot je bols. »Poslovila sva se -s -krepkim stiskom -dta-ni. Kakšna vražja energija -tiči v tem človeku. Med Džakarto in Semarangom je v divji In naporni vožnji presedel za krmilom več kot dvanajst ur, se ga -nato napil, Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA « — Štev, 33 (1149) 14. avgust 1964 Red je pol zdravja Razen hrane je spanec najvažnejši pogoj za zdravje in uspevanje otrdka. Od prvega leta a do šolske dobe spi zdrav otrok ponoči pri-ližno 12 ur. Čez dan spi uro ali dve. V prvem in drugem letu spijo nekateri otroci še dopoldne. Otroci imajo različno potrebo po spanju. Enega komaj komaj zbudimo, drugi nima globokega spanca. V starosti treh do širih let čez dan nočejo več spati, vendar jih nosite po kosilu počivat, četudi se upirajo, tako dolgo, dokler po takem upiranju vendar še zaspijo. Ko pa se začnejo samo valjati po postelji, poskušajo iz nje uiti in počnejo vse, kar si le morejo izmisliti, ter se dolgočasijo v postelji, jih ne silite, da bi čez dan še počivali. PRIPRAVLJANJE K SPANJU V nekaterih družinah je to pravi obred, ki obremenjuje mater in vso družino. Najprej otrok noče v posteljo; ko ga vendar položi, mora mati še dolgo čakati ob njegovi posteljici in ga držati za roko, dokler mu utrujenost ne zatisne oči. Vendar skuša otrok odlašati s spanjem: ko 'hoče mati roko odtegniti, se otrok zopet predrami in sili mater, naj še ostane. Družina odklopi radio, šepeta in hodi po prstih. Drugod pa spravijo otroka spat 'brez težav in življenje v družini se odvija nemoteno dalje. Kako rada bi preutrujena mati talko brez težav spravila otroka k počitku, toda navade, ki so se ustalile, je težko odpraviti. Čas mora biti nespremenljiv. Biti mora del splošnega Poskusite! DROBNJAK ZA MALICO IN KOSILO Obožujem drobnjak in xafo komaj čakam vsako pomlad, da ga toplo sonce Izvabi iz zemlje. Letoinje lepo vreme zadnjih dni je pripomoglo, da je že pognal. Tako je že nežen, svetlozelen, skromen, raste na kakfnem robu ali kotu grede in ne potrebuje nobene nege. Marsikatera gospodinja ga ima na svojem vrtu, a ga le redko uporoblja. Na vrtu ga ima, ker pač slučajno tam raste, ali pa ne ve, kako bi ga pripravila svoji družini. Moji drobnjakovi grmički pa komaj dovolj hitro rastejo, saj jih sproti vse porežem. Kje ga vse uporabljam! ■ Za malico obložen kruhek bo veliko okusnejži, če dodate maslu, s katerim namažete kruhke, veliko žlico drobnjaka, ki ga drobno narežete. Ce ni pri hiži masla, je tudi liptovski sir dober za namaz. — Tudi siru prime-žajte drobnjak. Če kruhke okrasite že z majonezo. Jo obarvajte z drobnjakom. ■ Gotovo ste že potresale drobnjak na govejo juho. Da pa ne bo vedno v Isti obliki, ga dodajte vlivanemu testu za palačinke, ki jih uporabite kot južni vložek, nekaj posebnega pa so cmoki, naj si bodo zdrobovi ali Iz moke, med katere umežate drobno nasekljan drobnjak. Za nedeljsko kosilo pa pripravite boljži vložek za juho iz na kocke zrezanih žemelj, navlaženih v mleku. Te žemlje čez nekaj časa povaljajte v dveh raztepenih jajcih, ki ste jima dodali precej drobnjaka in opečite na poljubni mažčobi. — Drobnjak neverjetno Izboljža okus juham. ■ H govedini in praženemu krompirju pa se prav prileže topla ali hladna drobnjakova omaka. Za hladno omako skuhajte trdo kuhana jajca in jih drobno nasekljajte ter dodajte kis, olje, sol, veliko narezanega drobnjaka in po želji tudi kakžno sardelo ali malo gorčice. Za toplo omako pa napravite svetlo prežganje, ga zalijte z Juho (kostno, zelenjavno, ali dodajte malo Južne kocke) dodajte precej nasekljanega drobnjaka in pustite prevrefi. Preden servirate, dodajte kislo smetano. reda v otrokovem življenju. Vsaka popustljivost pri tem je škodljiva za uspehe. Samo enkrat dovolite otroku, da ostane dalj časa pokonci, in že bo drugi večer vse narobe. Za otroka ima namreč večerno življenje prav magično moč: v sobi je luč, od zunaj pa gleda skozi okno tema. Otrok bo šel rad spat, če mu dokažete, da je to lep dogodek. To seveda ne more postati, če mati ves čas pri tem godrnja, kako dolgo traja slačenje, ali če je izgubila potrpežljivost, ker otrok nenehoma teka stran od umivanja. Posedi naj samo malo pri posteljici in otrok ibo srečen zaspal. Ali je Ikateri dnevni čas lepši za mater in otroka, kaikor četrt urice pred njegovim spanjem. ALI SME MEDVEDEK- V POSTELJO Kaj vse želi otrok nesti s seboj, ko gre spat! K srcu mu prirastejo najrazličnejši predmeti. Na primer umazana in skuštrana punčka iz cunj, pa medvedek z oguljenim gobčkom, z eno samo nogo, ali nekoč snežno bela, sedaj temnosiva mucka brez oči in repa. Ko bi človek vedel, od kod tolikšna ljubezen in navezanost do teh invalidov njihovega malega sveta! Nekateri otroci pa ne potrebujejo punčk in živali. Veseli so, če smejo držati za vogal mehlke odejice ali tiščati v rokah mehko pleničko. Mati naj ne jemlje otroku teh predmetov, ki ga tolažijo v samoti. Nekoč, ko bo njihov svet že večji, ko se bodo znebili občutka osamelosti, jim ne bo več za male prijatelje prejšnjih dni. Nekateri otroci nočejo ostati v postelji. Ko mati misli, da že spijo, se nenadoma zopet prikažejo. Tako je večinoma pri dveletnih in triletnih otrocih. Seveda imajo pretveze, češ morajo na lonček, ali pa da so žejni. V resnici pa so se le hoteli prepričati, ali je mamica še doma. Morda so pred kratkim kdaj opazili, da je mamica šla z doma, pa se jim je v srce vgnezdil strah. V tej starosti so otroci zelo plašljivi. Če torej pridejo polni strahu k mamici, jih ne kaže grajati; nasprotno, ljubeznivo in prijazno jih je treba zopet spraviti spat. Surovo bi ravnal, kdor bi jih potem še zaklenil. Lahna plahost bi se utegnila spremeniti v paničen strah, sledil bi vik in krik in otrok bi ostal plačljiv za ves prihodnji čas. Da bi se ga ne polotil strah, ki v tej starosti preži v globini otrokovega bitja, mu izpolnite dan s prijetnimi rečmi; ne pripovedujte mu pravljic o čarovnicah, roparjih, rabljih ali mačehi. Te prikazni blodijo potem po otrokovi fantaziji in zvečer, ko je sam, se ga lotijo z vso močjo. Zelo slabo je otroka strašiti s črnim možem, kajti zvečer, ko bo sam, ga bo videl v vsakem kotu zatemnjene sobe in ob vsakem šumu bo mislil, da prihaja črni mož. Od tod nenadni nočni kriki otrok, ki si jih ne znamo razlagati. Otroka raje nikoli za dalj časa ne puščajte v stanovanju samega, tudi ne, ko spi. Ne veste, kaj vse bo počel, če ga bo zbudil kak neznan ropot. Strah ob tem, ko ne bi mogel iz zaklenjenega prostora, bi mu lahko zapustil nepopravljivo škodo. RED IN ENAKOMERNI POTEK ŽIVLJENJA Otrok ljubi red in skoro se zdi, kakor da bi imel poseben smisel zanj, pa ga pozneje zopet zgubi. Nejevoljen je, če mu ne daste ob pravem času jesti, če ne sedi na svojem mestu, če ne dobi svojega krožnika in pribora ali če ga ne posadite na lonček v običajni kot. Otrok tudi prvi opazi najmanjše spremembe v svoji okolici in čim mlajši je, tem manj je teh sprememb vesel. Občutek varnosti ima samo v svojem malem svetu, ki ga je že sam preiskal in mu je do podrobnosti znan. Odrasli pa s spremembami motijo mali otrokov svet in mu povzročajo s tem občutek negotovosti. Otrok je že od vsega začetka vajen enakomernega dnevnega reda. Spanje, obroki hrane, kopanje in sprehodi so kot nekalko trdno ogrodje, v katero je majhno bitje kot vgrajeno. Sčasoma se svet okrog njega širi, red pa je ostal. V drugem letu se mora otrok tako dosti reči naučiti: hoditi, govoriti, biti čist. — Vse svoje sile porabi, da bi se znašel v svetu, ki postaja zanj tako bogat. K temu najde nove oblike reda, nova oporišča. Pozneje, ko se otrokov svet še poveča in so njegove meje daleč zunaj na igriščih, pri prijateljih ali sredi cestnega prometa, si uredi vse na novo. Tedaj ni več tako zelo navezan na nekaj majhnih predmetov in spremembe v njegovi okolici ga več ne vznevoljijo. Če otrokov red in smisel za enakomeren potek življenja podpirate in ga pri tem ne motite, podpirate obenem tudi otrokovo uspevanje. Le tako mu je dobro. Rastline in vreme Če hočete vedeti, kakšno bo danes vreme, si oglejte rastline! Pokazale vam bodo, če bo deževalo. Zjutraj ste se morda ob pogledu na jasno nebo opogumili in se odpravili na izlet. Z veseljem ste opazili, da rose sploh ni in da si torej sploh niste zmočili čevljev. No, zato pa ste bili pozneje mokri od nog do glave, ko se je pošteno ulilo. Vedite: čim več rose je zjutraj na travi, tem lepše vreme bo. Če pa je trava zjutraj suha, bo prav verjetno še isti dan deževalo. Izletnik, ki je prezrl prvi znak (suha tra- va), sedi morda ob potoku in uživa ob pogledu na listje, ki trepeta v vetru. Ne ve pa, da 'listi, lki se v vetru obračajo s svetlo spodnjo stranjo navzgor, napovedujejo dež. Če opazujete lepo raslo jelko, nikar ne prezrite mladih, enoletnih poganjkov na drevesu in njihove lege. Ti poganjki stoje navadno pokoncu, če pa so povešeni, oznanjajo dež. Če španski bezeg, llipa, vrtnice in druge rastline diše močneje kot navadno, se prav tako nadejamo dežja. Na dež nas opozarjajo tudi akacije in slak, ki sredi dneva zapreta cvetove, pa tudi detelja, ki povesi glavice in zapre liste ter listi repe, ki izgube sijaj. NASVETA ■ Če hočemo pri lesenih predmetih ohraniti lepoto, ki jo daje struktura lesa, jih ne smemo prevleči s krovnimi barvami. Lesene predmete najprej dobro zgladimo, potem jih lužimo z redkim, svetlim lužilom. Ko so suhi, jih še enkrat zgladimo s 'konjsko žimo in nato prevlečemo s čistim čebeljim voskom (ali tudi z voskom za čiščenje tal.) Ko jih zdrgnemo še z žimno ščetko, bomo dosegli zaželeni motni, svileni lesk. ■ Vsak les v teku let potemni. To velja tudi za javorjev furnir. Če hočemo to preprečiti, moramo javorjev furnir podbarvati, preden ga prelakiramo in zgladimo. Sredstvo za podbarvanje, ki ga kupinmo v trgovini, vsebuje kemične -snovi, ki zadržujejo kratkovalovne (ultravioletne) svetlobne žarke. Ti namreč povzročajo, da les potemni. Ko smo les podbarvali, ga prevlečemo s popolnoma brezbarvnim celuloznim lakom. Urtikarije — sovražnik naše kože Smo že takšni nekateri ljudje, da nam ta ali ona hrana še posebno tekne. Vzemimo na primer ribe, odlične morske ribe... Kljub vsej svoji odličnosti pa so za človeka včasih prav eksplozivne. No, ne za vsakega. Lahko se ti zgodi, da boš kakšno uro po obedu opazil po rokah, obrazu, celo po vsem telesu, drobne rdeče lise, ki neznosno srbijo: prava urtikarialna kriza. In nikar ne misli, da bodo te lise v kratkem izginile. V naslednjih urah jih je zmeraj več. Če si jih pogledamo od bliže, bomo videli, da so bele ali rožnate, izbočene, okrogle ali nepravilnih oblik in da zavzemajo nekaj kvadratnih milimetrov pa tudi več kvadratnih centimetrov. Lotijo se celo vek in sluznice, ovirajo govor in dihanje. Včasih se zgodi, da kriza mine kar sama od sebe v nekaj minutah In brez sledov, lahko pa se zavleče več dni in se ponavlja. Neprijetnosti — če se nas rada loteva — se najboljše rešimo, če se izogibamo hrane, ki jo povzroči. Nekatera hranila so še posebno znana, da rada izzovejo urtikarije, na primer jagode, ribe, jajca, čokolada ali celo kruh in mleko. Tudi dotik bršljana ali pajkov, razburjenje, utrujenost in podobne stvari lahko izzovejo krizo. Zdravnik svetuje razen dietne prehrane antihistaminike v tabletah ali injekcijah, za ublažitev srbečih izpuščajev pa toplo kopel desetih minut, nato drgnjenje z mandljevim oljem. Odlično pomiri urtikarijo tudi voda z rahlim dodatkom kisa in kafre v alkoholu (seveda za mazanje!). Po povratku teh kriz pa Je potrebno zdravljenje, ki pripelje do desenzibilizacije s ponavljajočimi se majhnim) dozami Istih sredstev, ki so urtikarijo povzročile, s kalcijevim kloridom in antihistaminiki. ock>ock><>o<>o<><>o<>o<><><>o<><><>o<><>o<^^ spal le kratek čas in spet sedel za krmilo. Takih bikov zares n-i veliko. Nekaj več kot v življenjski vsakdanjosti jih je v filmih. Slovar Zbiškovega zaupnika in -nadzornika je bil reven. Premogel je komaj več kot dvajset -razumljivih besed. Vrh tega je bil molčeč kot vsi Javanci. Storil pa je vse, kar mu je bil ukazal gospodar. Po zajtrku sem se sprehodil po mestu. So-nčna svetloba je izžgala slednjo barvo s hišnih zidov. Trg v bližini hotela je bil tak, ko da bi ga bil prekril pepel. V senčna zavetja enonadstropnih hiš brez stila in izraza so se zdrenjali riikšisti in oprezali za strankami. V senci so postajali tudi domačini, oblečeni v evropska oblačila in žene v lepih sorongih iz batika. S tržnice so prihajali prodirni vonji vzhodnjaških začimb in dišav. Pomešani s soparnim ozračjem, razkrajajočimi odpadki in človeškim znojem so neprijetno zaudarjali. V vnanji negibnosti ožganega -mesta sem okušal melanholijo svetlobe. Zaupnik me je varno vkrcal v avtobus. Vsi sedeži so bili zasedeni. Desno ob meni je sedel vojak s pristriženimi brki, zvedavimi očmi, živo mordo čepico in velikim medeninastim emblemom na nji. Na levi strani pa se je v dve gubi sklanjalo mlado in čedno dekle ter jokalo v rokav svoje bluze. Bile so solze brez hlipanja. Čeprav se je zadrževala, -me je vendar presenetila: vzhodnjaki nosijo svoja čustva zakopana globoko v sebi. Ne izražajo jih kot ljudje na Zahodu. Nemara je bila mešanka. Semarang — mesto na severni obali podolgastega otoka — smo zapustili ob 10. uri. Džakdža leži -na njegovi južni Strani: noša pot ga je torej prečkala. Cesta je bilo lepa. Pokrajina je razkazovala vso lepoto tropske flore. Bila je kipeča in bujna in vseskozi radodarna s svojimi čari. Pestrost listov, cvetov in stebel se je pogosto zgo- stila v zelene zavese. Z njimi so se druga za drugo vrstile vasi. Java je bogata in plodna, vendar prenaseljena: posebno še očarljiva Srednja Java. Zato razkazuje z naravnimi lepotami tudi mnogosfrano podobo svoje revščine, ki si jo siti Evropejci doma le težko zamislimo. V prenaseljenosti je žarišče vseh socialnih težav, s katerimi se bori državna uprava na tem otoku. V Džakdž-akarto smo privozili v poznem popoldnevu. Nastanil sem se v hotelu »Garuda". Od avtobusne postaje do hotela me je pripeljal rikšist. Posumil sem, da je napravil nekaj stranskih ovinkov, da bi pot podaljšal. Zaračunal mi je trikratno ceno. Ker se nisem z njim pogodil že v samem začetku, sem moral seveda plačati. 'Problem strokovnih kadrov sodi v današnji Indoneziji med najbolj boleče. Do njene neodvisnosti je bila celotna proizvodnja v rokah Holandcev, vtem ko so imeli trgovino v zakupu kitajski priseljenci. Holandci so odšli in tudi Kitajci se selijo. V težkem prehodnem obdobju začenja svobodna Indonezja svojo pot prav od začetka. Država sicer dobiva pomoč in posojila gospodarsko razvitih držav in organizacij, vendar pa to kadrovskega problema ne rešuje. Tuji strokovnjaki in inštruktorji, ki delujejo v Indoneziji, pa ne morejo zamašiti velike vrzeli, ki je nastala z izpraznjenimi mesti v gospodarskem aparatu. Za boljše -razumevanje sedanjega položaja je treba iskati vzroke v pretekli in polpretekli dobi. Vedeti je treba, da domači bogataši (in to je bolj ali -manj značilno za vse bogataše na Vzhodu) nikoli niso tvegali svojega kapitala za Investicije v proizvajalna sredstva. Kapitalist v tem delu -sveta je bil vselej zemlji- j ški gospod, lastnik nepremičnin ali pa izposojevalec denarja. Njegov denar je zamrznil še v zlato in dragulje. Ob tako vezanih sredstvih ni občutil vzhodnjaški bogataš nobene potrebe po tehnični izobrazbi. Poleg tega so se njegovi miselnosti, zakoreninjeni v tradiciji, upirale vse z Zahoda prinesene novotarije. S tem je tudi izpričal nacionalni odpor zoper tuje priseljence. Seveda so kolonizatorji usposobili za potrebo gospodarstva in industrije del srednje kvalificiranega kadra iz vrst domačinov. Nudili so jim ugodnosti in privilegije ter po potrebi tudi z denarjem preplačevali njihovo vdanost. Zato je razumljivo, da se je večina teh morala izseliti s svojimi belimi delodajalci in njih kapitalom. Nujna posledica tega je bil velik -padec v proizvodnji. Zapuščina kolonializma je -bila več kot bedna. Seveda pa problem kadra ni edini. Med -mnoge logične posledice težkega boja za svobodo sodi nezaupanje v belega človeka. Njegov izkoriščevalski lik je preveč svež, da bi v zavesti in podzavesti stoletja izkoriščanih domačinov zamrl. Zato se odpor zoper premagano nasilje ne nanaša vselej samo na bridke izkušnje v preteklosti, temveč ga je čutil pogosto tudi tam, kjer gre sicer za pozitivne pridobitve zahodne civilizacije. K temu so pridale svoj delež še oblike raznih gospodarskih pomoči: z njimi so namreč v zaprti kuverti prišli pogoji, ki so skušali izsiliti politične koncesije. Takšno razpoloženje ilustrirajo še drugi pojavi. Mednje sodi ‘iskanje življenjskega modusa mlade države. Veliko je držav na svetu, ki si iščejo in Utirajo svojo lastno pot. To samo po sebi ni nič čudnega in je povsem razumljivo. V tem primeru pa je zanimivo to, da v razvijajočih se oblikah državnega upravljanja -naletimo na enak odpor zoper nasledstvo in forme na zahodu veljavnih sistemov. Bilo je pet popoldne in sonce, podobno razžarjenemu likalniku, obešenem na izgorelo nebo, je že zdavnaj prešlo zenit, ko je v na pol zapuščeni koči nad zapuščenim rudnikom za-drdral telefon. Charles Gonzales, bandit, je iztegnil roko kar iz napol razpadlega kavča, na katerem je ležal in dvignil slušalko. Ko mu nihče ni odgovoril, je zatulil: »Sto hudičev, Ikdo pa je tam?« Bil je stari Pepe iz Phoenixa. Gonzales se je taikoj streznil. Njegov skobcu podoben obraz se je napel. »Kaj pa je, he?« »Peljal se je mimo, stari lopov. Vsaj zdi se rni, da sem videl njegov zeleni ford na cesti, ki pelje iz mesta.« »Kdaj?« »Pred desetimi minutami.« »Je peljal proti rudniku?« »Da, smer proti severu.« »Potem lahko pride samo semkaj.« Gonzales je vrgel slušalko v vilice, da je zagrmelo, istočasno pa je skočil s kavča. Oblekel se je ter hodil z grmečimi koraki po baraki, da se je pričela tresti, stopil je pred vrata, jih zaprl in zaklenil. Stekel je po pobočju navzdol, proti zapuščenemu taborišču rudarjev, vmes pa je na vsake tri ali štiri korake kričal ime »Jack«. Res se je prikazal, še preden je dosegel dolino, Jack Cholmondeiey iz svoje na pol podrte luknje in se ustavil pri pošev v ležajih visečih vratih. »Kaj pa je, Charles? Kričiš, kakor da sklicuješ vse barabe sveta na sestanek.« Gonzales ga je zgrabil za ramo. »Nikar ne čvekaj«, je zaklical ves zasopel, »tvoj voz potrebujem in to takoj, nov je in nihče ga še ne pozna ...« »Kaj pa imaš?« Jack ni kazal pripravljenosti, da izpolni Charlijevo željo. Popraskal se je za ušesom: »Ti ga res moram dati?« krivala svetile v vijoličasti barvi, so postajale sentimentalne. Nekega večera je imel opravke v mehiškem predelu Phoenix. To se pravi, potreboval je denar. In takrat se je spomnil na debelega Ri-bero, ki mu je -bil storil že marsikatero uslugo, mnogo od njih pa jih ni bilo v skladu z zakoni. Bil je mlačen večer. Ljudje so čepeli pred svojimi hišami, nad glavami pa so jim bingljali v kolobarje povezani svežnji španskega popra. Dekleta so se sprehajala po razdrapanih uličicah in fantje so jim sledili in igrali na kitare. Hiša Dominga Ribere je bila na koncu četrti. Obdana je bila z visoko živo mejo, ki so jo sestavljali grmi creosote in chuchupate, skozi luknje med njimi pa se je njegova hiša srebrno svetlikala v mesečini. Iskal je vrata, ko je nenadoma zaslišal petje, ki je bilo tako sladko, da je spremenilo njegovo banditsko srce v med. Petje je prihajalo od zadnje strani hiše. Ker se ni hotel muditi z iskanjem vrat v živi meji, je enostavno vdrl kar skozi grmovje na vrt. Stopal je po potki, obloženi z glinastimi ploščicami, ob robovih porasli z agavami in drugim drevjem in prispel je pred leseno verando. Tam je sedelo in pelo dekletce, obsijano od mesečine in oblečeno v belo obleko in z obrazom, kakor Donna Marija iz El Passa. Tako je bila zatopljena v petje, da ga ni opazila. Za trenutek je okleval, potem se je obrnil in stekel skozi vrt nazaj k ograji in dalje na cesto, kjer je prvemu, ki je prišel s kitaro mimo, iztrgal instrument iz rok. S kitaro pod pazduho se je vrnil nazaj. Daleč preko polnoči sta bila takrat skupaj. Juanita je pela, on pa jo je spremljal s kitaro. Tudi v nočeh, ki so sledile, je bil pri njej. »Tiho bodi! Poberi se, če ne, bom poklical policijo. In moji čisti hčerkici, ki je navezala stike s tako barabo«, je nadaljeval ves zaripel v obraz, »bom pokazal, kaj se pravi igrati se z ognjem ...!« Charles je šel in niti ni izpraznil svojega revolverja v to vrečo speha. Tiho, s povešeno glavo, toda poln sovraštva in besa je zapustil hišo. Samo še enkrat pod najtežjimi pogoji je videl Juanito. Stari jo je namreč po njunem razgovoru zapiral kakor jetnico. Stala je za zamreženim oknom in žalostno gledala v prostost. »Charles«, je dejala z mehkim in nežnim glasom, »Charles, nikar ne izgubi upanja!« Charles je škripal z zobmi v velikem obupu. »Kaj naj storim? Naj ga ubijem? Samo besedo mi reci in storil bom vse.. .« Tedaj 90 se njene, žametu podobne oči skrivnostno zabliskale in slišal je njeno šepetanje: »Charles, poslušaj, lahko bi se zgodila nesreča, na primer nesreča z avtomobilom ...« Sprva ga je spreletelo. Potem pa se je pričel ogrevati za to misel. Seveda pa to je bilo najbolj enostavno: avtomobilska nesreča — in konec bi bilo njunega trpljenja . .. 2. Južno od Bamble Bee-a, na malem, na pol s peskom zadelanem naselju sredi puščave, se je cesta pričela vzpenjati na neki grič. Na vrhu, pod evkaliptovimi drevesi, je bil manjši prostor za parkiranje, ki je istočasno služil tudi za razgledno točko. Charles je zapeljal voz pod to skupino dreves in ga postavil tako, da s ceste ni bil viden. Odločil se je, da bo tukaj čakal. S položaja, katerega si je izbral, je lahko videl na milje daleč po cesti. Nič se ni moglo skriti HERMAN BEHR NESREČA V ARIZONI »Ja, res! Brez dvoma! Hitro, kje je koreta?« Šla sta za barako, kjer je stal Jackov avtomobil, šestcilindričen voz. »Koliko pa zmore?«, ga je vprašal Gonzales. »Pripravil sem ga že na 180.« »Sijajno, to je kakor nalašč!« »Tak povej mi no, kaj imaš za bregom?« »Uprizoril bom majhno nesrečo«, se je zarežal Gonzales. »Kaj?«, Jacku so se od začudenja odprla usta. »Nič se ne boj, več kakor eno prasko ne bo imel, ko ti ga vrnem. Uporabil boš samo likalnik in vse bo spet v najlepšem redu. Seveda ti bom to škodo bogato poplačal.« Cholmodeley s široko odprtimi očmi in še bolj odprtimi usti je nemo strmel v Gonzalesa. »AU«, je zakričal potem, kakor da mu je nekdo stopil na noge, »pa se vendar ne kaniš spustiti v tekmo s starim Domenicom Riber-tam, tem starim lopovom?« Gonzales je prekanjeno stisnil oči in dejal: »Prav to, moj sin, prav to!« »In Juanita?« »Prav zato, prijatelj!« Z mogočnim skokom se je Gonzales pognal v Jackov avtomobil. »Sem s papirji! Nič več časa nimam; pred četrt ure se je debeluhar odpeljal iz Phoenixa. Stari Pepe ga je videl...« S tresočimi se rokami mu je Jack predal dokumente avtomobila. V oblaku prahu je Charles Gonzales -drvel skozi taborišče, ki so si ga izbrale za dom štiri m dvonožne podgane, ker ga je rudniška družba odpisala iz exploatacije. Slabih deset minut je Charles vozil do avtomobilske ceste. Cesta je vodila po obronkih Coloradske plošče, proti jugu. »Damned!« Charles je potegnil ščitnik svojega pokrivala še globlje na oči. Mimo njega je zdrvela bela senca. Patrulja. Hehetal se je. Bolje, da sem te lovce na glave srečal sedaj, kakor potem na spodnjem delu, ko se bo srečal z zelenim fordom. Tja, pa je prišlo do tega! Prosta bo pot za Judito in zame. Dolgo je čakal na to priložnost. Dolgo je po njegovih navodilih stari Pe-Pe imel oči in ušesa odprta ter pazil na starega, če in kdaj bo stari debeluh zapustil svoj brlog in bi ga tako bilo mogoče zagrabiti... Sedaj pa je prišel na sonce, sedaj ga bomo Ugrabili... Gonzales je mislil na Juanito. Ves se je predal svojim mislim, ker je imel cesto popolnoma ravno pred seboj. Kot bela črta je tekla proti jugu. V rumeni barvi se je levo in desno od ceste sirila puščava — rumeno morje kamna in Peska, ki je na obzorju prehajalo v vijoličasto obzorje. Že dolgo ni bilo dežja in mogočni kandelabri velikih kaktusov so na pol posušeni strmeli v nebo. . Juanita! Gonzales si je obrisal znojno čelo m obraz, ki se je svetil kakor želatina. Njegove temne oči, ki so se v senci njegovega po- sladke, omame polne noči so tako minevale, druga za drugo. Na temnomodrem nebu je visela luna in iz Doline je prihajal opojen vonj oleandrov ... Zelo mučno ga je zadelo, ko je zvedel, da je Juanita hči tega debelega, sluzastega oderuha, ki ga je bil nameraval prositi za denar. Ribera jo je dal v vzgojo redovnicam v Ciu-dad Juarez, nato pa jo je šolal na nekem ko-ledžu v San Frančišku. Poleg ostalega se je tam naučila jahati, igrati tenis in voziti avtomobil in bila je — tako je poleg drugega ugotovil Charles mnogo manj romantično navdahnjena, da bi uživala izključno samo ob serenadah v mesečini. Divje se je zaljubil vanjo. Bilo ni nič lepšega, kakor misliti na čas, ko bo njegova žena. Postati je hotel pošten človek in nameraval je s plenom svojega zadnjega podviga kupiti haziendo, kjer bi potem vzgajal in prodajal konje. Toda vedno, kadar se je spomnil, da so te sanje uresničljive samo s pristankom starega Dominga, se je pričel dušiti. Toda, kaj je bilo storiti? Hotela sta se poročiti po starih običajih, v cerkvi z glasbo orgel in v luči sveč. Juanita naj bi bila oblečena v belo, čipkasto obleko, on pa je .nameraval vkleniti svoje telo v frak in si pokriti čop s cilindrom. Toda kar koli je nameraval storiti — brez dovoljenja starega ni šlo. Šel je k njemu — in bil poražen. »Kaj, mojo hčer hočeš poročiti?«, ga je vprašal stari Rabera?« »Zakaj pa sem žrtvoval toliko denarja za svoje dekle? Zakaj sem jo dal v vzgojo redovnicam? Kaj misliš, da ti bom sedaj kar takole dal in jo vrgel v tvoj umazani objem? Da bo lahko nekoč končala na električnem stolu, skupaj s teboj? Ha... poberi se, pobalin ...!« »Tudi vi niste poštenjak, Domingo Ribera«, je izdavil Charles, in postal je zelen od besa. »Kupi vašega denarja tudi niso bili pridobljeni na pošten način ...« ZA DOB RO VOLJ O V zavodu za duševno bolne so imeli obisk. Žena nekega funkcionarja — obenem zelo privlačna dama — si je ogledovala v spremstvu šefa-zdravnika zavod in vse skupaj je trajalo že precej dolgo. Ko sta srečala v enem od hodnikov neko ženo, je vzkliknila ugledna gostja: »Strašno — kako sovražen pogled je imela ta ženska! Ali je nevarna?« »Da, včasih,« je odgovoril zdravnik. »In vi jo pustite kar tako, da se svobodno sprehaja po bolnišnici?« »Tu ne morem storiti ničesar.« »Kako ne morete? Saj ste vendar šef zavoda!« »To je že točno. Jaz sem šef,« je odgovoril zdravnik, »toda ona je moja žena...« njegovim očem, najmanj pa ta zelena smrdeča stenica, v kateri je sedel Domingo Ribera ter se vozil svoji smrti v naročje. Gonzales je pogledal na kazalce svoje zapestne ure. Bilo je še dovolj časa. Deset minut pred peto uro je zeleni ford odpeljal iz Phoe-nixa, kakor mu je bil sporočil Pepe. Sedaj je bilo pol šestih. Riberin -mlin, ki je že zdavnaj odslužil — stari ga je iz golega skopuštva še vedno vozil — je zmogel največ 60 milj na uro. Potemtakem je imel še 20 minut časa, da bo starega forda zagledal na cesti. Usedel se je v senco dreves. Odkril se je in si z roko obrisal mokre, prepotene lase z obraza. Ko se ie ford^ končno prikazal iz sinjine in je Gonzales skočil v svoje vozilo, je prestrašeno odskočil. Na sedežu je ležalo nekaj, kar je bilo podobno na sveže osmoljenemu kablu, čigar debelejši konec se je dvigal v višino. Gonzales je gledal v nepremično, kakor mrtvo oko, opazil Je črn preklan jeziček, tki je poplesaval v črnem, strupenem gobčku. Končno je zagledal na zadebljenem koncu »kabla« v grozdu zbrane rožice in zaslišal značilno klopotanje ... Za delček sekunde se je Gonzales vprašal, ali je to namig usode, ki naj ga ubrani pred zločinom! — Po celem telesu se je pričel tresti. Pa se je obvladal. Stekel je na zadnji konec voza in pobral dovolj velik kamen, s katerim je nameraval razbiti kači glavo. Toda ko se je vrnil, je kača že izginila skozi priprta vrata. »No vendar!«, si je oddahnil. Usoda torej ni imela prstov vmes in ni branila pred nameravanim zločinom. Ko se je zapeljal po cesti navzdol, ga je slepilo sonce, ki se je medtem že približalo obzorju. Na obzorju pred njim je viselo ogromno ognjeno kolo, iz njega pa so sevale najrazličnejše barve od rumene, purpurnate in vijoličaste. Potegnil si je kapo globlje na oči, tako globoko, da ga ni ovirala pri vožnji. In spet je pričel misliti: Verjetno ne bo nič, vse se je zaklelo proti meni... Od spredaj se je približal voz, takoj nato še eden. Kako živahna je danes tale cesta, si je mislil. Kaj počenjam neumnost? Pustil naj bi Ribero, da me zgoraj na parkirnem prostoru prehiti, potem pa bi ga povozil od zadaj. Zdrznil se je in odvzel plin. Za njim je prihajala potrola. Umaknil se je in spustil bele avtomobile mimo. Ti osli niso prišli niti minuto prezgodaj! Za las je manjkalo pa bi podrli njegov lepo postavljeni plan, ki se je rodil v Juanitini glavi. Patrola se je ponovno izgubila nekje na obzorju in od spredaj se mu je jel bližati Ri-berov ford. Vozil je preko vzpetine na cesti, za trenutek se je skril in se takoj nato ponovno prikazal. Ciljati v prednje kolo, je mrzlično mislil Gonzales, točno v prvo kolo! Potem ga sigurno uloviš na krmi in ga spraviš, kakor sveženj cunj, s ceste ... Morda je bilo še pet sto metrov razdalje. Stari je skoraj verjetno sanjaril za krmilom, je razmišljal Gonzales, računa svoje oderuške dobičke in nič ne bo opazil... Njegov voz je dosegel najvišjo hitrost. Medtem ko je Gonzales z levico zakrival oči pred slepečim soncem, je z desnico vrtel prav narahlo krmilo na desno. Pri tem je stiskal zobe, da je škripalo. Prednje kolo, prednje kolo! Sedaj pa bliskovita, majhna kretnja krmila na desno, potem pa prav tako hitro na levo... Piskajoč, rezek zvok ... minilo je! Avtomobil je zaneslo, peljal je v cikcaku, dokler ga Gonzales ni ujel in uravnal naravnost. V izrezu zadnjega okenca pa se je v divji vožnji izgubila cesta ... Ko se je Gonzales prepričal, da je pot tudi pred njim prosta, je zapeljal tik na desno stran. Videl ga je. Kotalil se je po mogoče štiri metre visokem pobočju navzdol, prevračajoča se zelena gmota ... Sedaj plamen. Rahel zvok eksplozije. Deli pločevine so leteli po zraku in črn dim se je pričel dvigati kvišku... in nihče ni zapustil avtomobila ... Nihče . .. Gonzales je poskočil od veselja, od ponosa. »Sila si«, je kričal, »prekleto divji poba!« Ko se ruševine niso več videle, je obrnil svoj avto nazaj na levo stran ceste. Sedaj je mislil na Juanito... 3. ^ Bil je večer, ko se je znašel v Phoenixu. Požari zahajajočega sonca so ugasnili. Iz modrikastega mraka so se svetile prve hiše. Peljal se je po Washington streetu, veliki trgovski magistrali mesta, nato je zavil v Central Avenue. Pod gostimi krošnjami jesenovega drevoreda so se sprehajali meščani. Od tod je zavil v Monrojevo cesto. Ko je zavil še nekajkrat, Je bil prepričan, da mu ni nihče sledil. Sedaj je 'bil prepričan, da se lahko brez strahu obrne proti mehiški četrti. Prišel je do žive meje, ki je obdajala hišo Dominga Ribere. Tu je postavil voz v senco enega od dreves. Napotil se je k prednji strani hiše. Česa pa naj bi se še bal? Mož, čigar lastnina je bila ta hiša, je bil mrtev. Pred slabo uro je bil doživel avtomobilsko nesrečo — čudno — na ravni cesti in brez prič. Gonzales je pozvonil. Rjavopolti mehiški služabnik, oblečen v belo bluzo, mu je prišel odpret. »Javite me gospodu Riberi«, je dejal hinavsko in tresel se je ob misli, da se bo vsak hip namesto njega prikazala njegova lepa hčerka — Juanita. Objel bi jo in nikdar se ne bi ločil od nje. Služabnik ga je peljal do srede dvorane in izginil. Prešlo je nekaj minut. Na desni strani so se ta hip odprla vrata. — Domingo Ribera je pridivjal kakor sklonjen in podoben steklemu psu ali obstreljenemu nosorogu v sobo. Gonzales se je umaknil. Odpiral in zapiral je svoje oči. Prikazen ni hotela izginiti. Sedaj je tudi zaslišal njegov hripav glas. Ne, se je zdrznil v hipnem blaznem strahu, saj to ni mogoče, ni mogoče, to vendar ni res... Toda glas je bil tukaj, v to ni dvomil. Zakričal je: »Imel si pogum, ti baraba, da si se vrnil? Kje pa ti je glava...?« Rivera se je obrnil k služabniku, ki je nepremično stal v ozadju dvorane. »Policijo... takoj pokliči policijo...!« Njegov glas se je prelomil. Gonzales je stal kakor Okamenel. Tope starčkeve^ pesti so tolkle po njem. »Pripeljal mi jo boš nazaj, lump, to ti pravim... še danes zvečer...!« »Juanito?«, je zajecljal Gonzales. Bil je bled kakor stena. »Da, mojo hčer. Kam pa naj bi šla, če ne k tebi, ti izrodek, bandit in izmeček...« Divje je vrtel svoje roke okoli njega. »Pobegnila je, samo zato je pobegnila, ker sem ji dopovedoval, ker sem jo morda malo preveč udaril po licu ... enostavno pobegnila je ... v zelenem fordu...« Sedaj je tolkel Gonzalesa že po obrazu. Toda v trenutku je prenehal. Zmotilo ga je to, ker je Gonzales stal mirno, roke so mu visele ob telesu in nič se ni branil. »Kako? Kaj pa je...?« je vprašal in se umaknil nazaj. Gonzales ga je pogledal, toda njegove oči ga niso videle. Videl je zeleni avtomobil, kako ga je sunil s ceste, slišal eksplozijo ... Opazil je, kako je vse v njem počasi odmiralo, kako se je jela praznina polniti z neizrekljivim občutkom velike žalosti. Z glasom, ki je bil na kraju človekove zmogljivosti, je končno izdavil: »Prosim, prosim, gospod Ribera ... policijo ... policijo ...!« ZAHODNONEMŠKA .DEMOKRACIJA": Nacistični »fecnceri pe željah" Zahodnonemška revija „Der Spiegel” je nedavno objavila sledeči članek, ki ga objavljamo brez komentarja, ker ga ne potrebuje. Bilo je nekoč, foda v zadnjem času se spet ponavlja: v Zvezni republiki se svobodno posluša in prodaja nacistična glasba. Proti temu ni doslej protestiral nobeden državni tožilec. Sredi junija je dusseldorfško podjetje za izdelovanje 'in razpečavanje gramofonskih plošč »Hocheder" omogočilo zahodnonem-škim lastnikom gramofonov, da za 35 mark uživajo osladne nacistične .limonade" in g romske pesmi Wehrmachta. Slabo so komuflirane — kot .dokumentarna zlbirka”. Sestojijo izključno iz zlepijivih originalnih posnetkov. Ne .kvari" jih nikak vzgojni, demokratični komentar. Nasprotno, predstavlja jih sam Hitlerjev napovedovalec Heinz Godecke, ob sliki katerega je na ovoju napisan zveneč naslov: .Koncert po željah za Wehnmacht". Večina od skupno 500 trgovcev gramofonskih plošč, katerim je podjetje .Hocheder" poslalo vzorce .'koncerta za Wehrmacht", je izjavila, da je zelo zadovoljna z .akustično obnovo nemške preteklosti". Takoj so ti trgovci naročili nove izvode plošč — kot tudi .vse ostalo, kar imate v tem duhu". Podjetje .Hocheder” bo moglo izpolniti njihovo željo: specializirajo se je namreč na takšno zvrst gramofonskih plošč. To podjetje namreč — po pretirani ceni 28 mark — prodaja nekaj zvočnih posnetkov s Hitlerjevimi govori, nacističnim rjovenjem, pesmimi nekdanje SA ter Hitlerjeve mladine. Podjetje .Hocheder" baje ne želi s tem početjem nuditi .nove radosti starim borcem". Ono bi hotelo le .izpolniti praznino" na zahodnonemškem trgu plošč, kateremu sicer prav gotovo ne manjka .resnega in dobro komentiranega materiala" iz nacistične preteklosti. Solastnica dusseldorfškega podjetja Elsa Hocheder pravi: .Toliko grdega je že bilo doslej rečeno na račun nacistične dobe! Mislili smo, 'kaj bi bilo, če bi dali ljudem tudi nekaj simpatičnega!" Nič simpatičnega pa na plošči .Govori in pesmi nacistične Nemčije" — za katero je podjetje delalo reklamo leta 1959 — niso mogli najti varuhi zahodnonemške pravice. Tedaj so odredili, da se plošča zapleni. Brihtna Elsa Hocheder pa je izkoristila javno diskusijo, ki 'je toliko pomagala reklami njenih izdelkov in kmalu vrgla na trg novo verzijo, očiščeno inkriminiranih pesmi in z blagimi .demokratičnimi” medteksti. „To je bil uspeh!" — se je pohvalila. Tudi ta je sicer prišla prej pred sodišče, toda zvezna instanca je končno vendarle dovolila, da se ta plošča prodaja v neomejenih količinah. Da bi državnemu tožilcu onemogočila neposredni postopek proti podjetju, je Elsa Hocheder v nekem studiu v Solingenu naročila le eno matrico .Koncerta po željah za Wehrmacht", same plošče pa je izdelalo ameriško podjetje .The Documentary Series — New York.". Podjetje Hocheder jih je le uvažalo v Zahodno Nemčijo. Elsa Hocheder sedaj pričakuje ponovno reprizo sodnega procesa, ki bi, kot prvi, mogel .služiti kot reklama za njene izdelke. Medtem pa dela reklamo za nemško-ame-riško koprodukcijo. F A E M A Espresso-stroji Generalno zastopstvo za Koroško in Vzh. Tirolsko R A D I O - S C H M1 D T CELOVEC - KLAGENFURT RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročilo: 5.45, 6.45 , 7.45, 12.30, 16.45 , 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Odmev časa. Sobota, 15. 8.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Glasba — 9.05 Majhen paviljon glasbe — 11.00 Zabavna oddaja — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Glasbeni pozdrav iz Švice — 17.05 Plesna glasba — 18.35 Glasba Arthura Kanetscheiderja — 20.10 Poletna pravljica — 20.30 Orkestrski koncert, spomini na Richarda Straussa. Nedelja, 16. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke od včeroj — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Veselo petje, veselo igranje — 19.45 Za dobro voljo — 20.10 Salzburške slavnostne igre: Večer pesmi. Ponedeljek, 17. 8.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Jutranji koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.35 Oddaja za mladino — 20.15 Iz tujih dežel — 20.30 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni koncert. Torek, 18. 8.: 8.00 Majhen jutranjii koncert — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 16.00 Operni koncert — 17.00 Vam v veselje — 18.25 če mene vprašate — 18.35 Pisan svet — 20.15 »Hudič na steni’, igra — 21.30 Pesem za lahko noč. Sreda, 19. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Lepi zvok iz veselih ust — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudska glasba — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 Orkestrski koncert iz Bregenza. Četrtek, 20. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 16.00 Jazz — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.05 Ljudske pesmi — 18.20 Oddaja za delavce — 18.25 Oddaja za mladino — 20.15 Ljudski humor iz Avstrije — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 21. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komama glasba — 15.45 Kulturno zrcalo — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 19.00 Slavnostne igre v Bregenzu — 20.15 Solistični koncert iz Salzburga. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet. Sobota, 15. 8.: 7.05 Majhen jutranji koncert — 8.05 Zabavna oddaja z glasbo — 9.00 Operni koncert — 20.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Glasbena oddaja — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Lahka glasba — 15.30 Glasba Antona Dvoraka — 16,15 Trikrat Weimar — 18.00 Z glasbo v konec tedna — 19.30 Radijska igra — 21.00 Panorama. Nedelja, 16. 8.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Pizzicato in legato — 9.00 Operni koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Orkestrski koncert — 13,10 Za avtomobiliste — 14.10 Ansambel Klaus Wunderlich — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.00 Veliki orkester radia Dunaj — 18.35 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Radijska igra. Ponedeljek, 17. 8.: 8,10 Prosimo prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov _ 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Poletje, Sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.55 »Elektra’, tragedija — 21.55 Šport. Torek, 18. 8.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 19.30 Glasba za vsakogar — 20.30 Operetni koncert — 21.30 Lahko govorimo o tem. Sreda, 19. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 21.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Lepa pesem — 18.00 Popevke — 19.30 Seine-Donava — 20.00 Zabavna glasba — 21.40 Popravi, kar drugi zagrešijo. Četrtek, 20. 8.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — Ljudske viže — 13.30 Orkestrski koncert — 14.10 Znani orkestri — 14.35 Pri nas doma, dunajski originali — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 15.40 Oddaja za F A E M A Espresso-stroji Generalno zastopstvo za Koroško in Vzh. Tirolsko R A O I O - S C H M1 D T CELOVEC - KLAGENFURT žene — 18.00 Popevke — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozori Snemanjel Petek, 21. 8.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke — 19.30 Radijska igra — 21.00 Zaljubljene gosli. Slovenske oddaje Sobota, 15 .8.: 7.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 16. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 17. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled spo- reda. Zborovske pesmi, pojejo slovenski zbori, ki so se udeležili tekmovanja v Spittalu ob Dravi. 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas. Torek, 18. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Zegnanje, narodopisna oddaja. Sreda, 19. 8.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo. Cetitek, 20. 8.: 14.15 Poročila, objave. Pretežno moderno, glasbena oddaja. Petek, 21. 8.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Tako pojemo in igramo ob Žili in Dravi. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 -- 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne ___ 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 15. 8.: 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Paberkovanje v domači glasbi — 9,15 Mladi glasbeniki — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored — 14.05 Srečanje s komponisti narodno-zabavnih melodij — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.43 Poje moški zbor »Ivan Cankar’ — 16.00 Za ljubitelja popevk — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Aktualnosti doma in po SVetu — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 V podvečer — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Sobotni ples. Nedelja, 16. 8.: 6.00 Dobro jutro — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.52 Stare francoske pesmi — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Zabavni zvoki — 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 S poti po Španiji — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 20.00 »Petruška’, radijska priredba baleta — 21.00 Melodije v izložbenem oknu. Ponedeljek, 17. 8.: 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Domače polke in valčki — 8.25 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Pevski pozdrav iz tujih dežel — 10.15 »Občutki’, samospevi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domače melodije — 14.05 Glasbeni av- tomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Vojaška godba — 16.00 Za ljubitelja popevk — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe — 20.55 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu. Torek, 18. 8.: 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 9.15 Zvoki kitare, harfe in harmonikarskega orkestra — 9.45 Zagorske narodne pesmi — 10.15 Z domačih opernih odrov — 21.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 14.20 Slovenski ljudski plesi — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek, na svidenje — 16.00 V ritmu tanga — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Koncert po željah — 20.00 18. stoletje v češki glasbi — 20.20 Radijska igra. Sreda, 19. 8.: 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester Karel Vlach — 8.30 V ritmu koračnice — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.20 Zvočni mozaik — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Chopin v več zasedbah — 12.25 Domače melodije — 14.05 Glasbeni avtomat — 15w15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 20.00 Ir naših studiov — 20.15 »Lakme", opera. Četrtek, 20. 8.: 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.05 Češke narodne — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Vesele počitnice — 10;15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Zabavna glasba- — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk — 14.05 Koroške narodne v priredbi Pavla Kernjaka — 14.20 Iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Voščila — 16.00 Za ljubitelje popevk — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede. Petek, 21. 8.: 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Češkoslovaška zabavna glasba — 8.35 Iz težkih dni — 9.30 Slovenski pevci popevk — 11.00 Turistični napotki zo tuje goste — 12.25 Domače melodije — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Mladinski zbori pojo — 16.00 Za ljubitelje popevk — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Promenadni koncert — 20.00 V studiu 14 — 20.30 Poje komorni zbor iz Celja — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST Sobota, 15. 8.: 12.15 Zavojevalci gora — 15.00 Za avtomobiliste — 15.30 »Skopuh’, komedija v petih dejanjih, ki jo je napisal Jean Baptiste Moliere — 17.05 Glasbena oddaja: Bodoči solisti — 18.55 Madžarska in angleška folklorna glasba — 19.15 Počitniška srečanja — 21.00 Vabilo na ples. Nedelja, 16. 8.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.16 Oddaja za najmlajše: Čudežni vrt — 14.30 Sedem dni po svetu — 17.30 Popoldanski ples — 21.00 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 17. 8.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi — 18.30 Sodobna italijanska glasba — 19.00 Tržaški pianisti — 19.15 Iz lovčevih zapiskov: Na divjega pete- lina — 20.30 Wolfgang Amadeus Mozart: Figarova svatba. Torek, 18. 8.: 11.45 Mali ansambli — 12.15 Zenski liki — 18.45 Gostovanja solistov v Trstu — 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Ivanhoe’ — 21.00 Radijska novela: Volčji maček. Sreda, 19. 8.: 12.15 Pogled v svet — 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju — 18.55 Slovenske romantične lirike — 19.15 Tržaška gledališča: Filodramatico — 21.00 Simfonični koncert gledališča »Verdi’. Četrtek, 20. 8.: 12j15 Potovanje po Italiji — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije — 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju — 19.15 Gradovi na Goriškem: Goriški grad — 21.00 Radijska drama »Prijatelj’ — 22.30 Slovenski in jugoslovanski solisti. Petek, 21. 8.: 12.15 2ena in dom — 18.30 Najlepše romantične simfonije — 19.15 Jadransko morje: 2ivalstvo in rastlinstvo — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. TreLcvizua Sobota, 15. 8.: 17.00 Za otroke — 19.00 Kmečka maša iz St. Wolfganga — 20.00 Poročila — 20.15 »Zdravnik", ljudska igra — 21.20 Laxenburška promenada, film — 21.40 Poročila. Nedelja, 16. 8.: 17.00 Za otroke — 17.25 Svet mladine — 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.25 Zanimalo vas bo — 20.00 Poročila — 20.15 »Lahko govorimo minuto z vami?’, televizijska igra — 20.45 0X0 = Umetnost — 21.20 Poročila. Ponedeljek, 17. 8.: 19.03 Šport — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Moja žena Suzana — 20.30 »Cenerentola*, komična opera. Torek, 18. 8.: 19.30 Cas v sliki — 20.00 Svetloba in senca, II. del — 20.45 Horiconti — 21.30 Cas v sliki. Sreda, 19. 8.: 17.00 Za otroke — 17.50 Za družino — 19.03 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Oknar — 20.00 »Moški, ki pride z juga’. četrtek, 20. 8.: 19.03 Curd Jurgens pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Oknar — 20.00 V miru živeti, komedija — 21.45 Cas v sliki. Petek, 21. 8.: 19.03 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.00 »Ljudska kavarna’, dunajska komedija — 21.45 Cas v sliki. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organlzo-cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo In uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskal Založniška In tiskarska družba z o. ). Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>lllllllllllllllll»»lllllllll»lllll>H»l>llll»ll>lll>ll»l»l»l|l>lllllllllllllllillllllllllllil,lll,lll|lil11111111111111 Ta teden vam priporočamo: Dela slovenskih pisateljev ■ Vladimir Bartol: TRŽAŠKE HUMORESKE, zbirka veselih povesti, 192 str., ilustr., ppl. 24 šil. | France Bevk: DOMAČIJA, ipavest s Primorske, 144 str., ppl. 24 šil. | Matej Bor: DALJAVE, roman iz viharnih dni zadnje vojne, 416 str., pl. 84 šil. ^ Damir Feigel: OB OBRATU STOLETJA, zbirka humoresk, 192 str., ppl. 33 šil. B Fran S. Finžgar: LETA MOJEGA POPOTOVANJA, osebni življenjepis pisatelja, 440 str., slik. priloge, pl. 85 šil. ■ Vlado Firm: USKOŠKA NEVESTA, zgodovinska povest iz 16. stoletja, 212 str., br. 22 šil. ( Janez Gradišnik: URA SPOMINA, zbirka novel, 312 str., pl. 50 šil. B Milan Guček: POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI, zapiski iz narodnoosvobodilne borbe, 272 str., pl. 44 šil. ■ IN MINILA SO LETA, partizanske novele petih slovenskih pisateljev, 200 str., br. 8 šil. ^ Anton Ingolič: TVEGANA POT, mladinska povest, 88 str., ilustr., br. 8 šil. | Josip Jurčič: DESETI BRAT, prvi slovenski roman, 176 str., slik. priloge, pl. 35 šil. | Juš Kozak: MASKE, zbirka najboljših pisateljevih 'novel, 432 str., pl. 69 šil. ■ Miško Kranjec: MAJHNE SO TE STVARI, zbirka novel iz vojnih časov, 484 str., ppl. 30 šil. ■ Bratko Kreft: KALVARIJA ZA VASJO in druge povesti iz Prlekije, 336 str., pl. 64 šil. ■ Manica Lobnik: LEDINČANI, roman slovenške vosi ob prihodu nacistov, 592 str., pl. 124 šil. »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse J Vse za vaše potovanje po originalnih cenah j VLAK Vozovnice za tu- in inozemstvo, spalni in ležalni vozovi, karte za rezervacijo prostorov, karte za jedilne vozove AVTO Vozovnice za tu- in inozemske proge, skupinska potovanja, posojilo avtomobilov, posredovanje najmodernejših avtobusov LETALO Vozovnice vseh letalskih linij sveta, uradni lATA-zastopnik ugodna pavšalna letalska potovanja LADJA Pasaže z vsemi plovnimi linijami poceni razvedrilna potovanja z ladjami DOPUST Bivanja po ugodnih pogojih v Avstriji, Italiji, Jugoslaviji, Franciji in vseh drugih dopustniških pokrajinah MENJALNICA CELOVEC -KLAGENFURT, NEUER PLATZ 2