List slovenskih

Podzemska železnica.

20-
1900
Leto "V^IIX.
Pogodba že oddana.
Mora biti v treh letih dodelana. Bode veljala $35,000.000.
V seji 16. jauuyarija je Rapid Transit Co. v New Yorku sklenila izročiti pogodbo za štiri oddelke podzemske železnice John B. Mc Dotialdu. Delo pri prvem oddelku od City Ilall parka do 59. ceste se mora v .10 dnevih pričeti in v treh letih mora biti podzemska železnica dogotovljena.
Komisija je imela v rokah dve ponudbe od McDonalda in drugo od Andrew Onderdouka. Prvi je zahteval za zgradbo železnihe 835,-000 000. Pri tem pa nikakega plačila letnega bonusa mestu, razun odstotke za bonde, s kterim Be je gradila železnica. Potem še na-daljni odstotek za „sinking fond". Ouderdouk pa je zahteval $39,000.-000 za zgradbo železnice in obljubil letni bonus od vseh dohodkov nad $">,000.000 da leto. Od šestega milijona 5 odstotkov in tako naprej do 15 odstotkov, ako bi dohodki narastli na 10 milijonov dolarjev na leto. Toda ker že danes vse nad-poulične in pr.ulične železnice ka-žnjo, kako težko je določiti resnične dohodke, odločili so se za McDonal-dovo ponudbo, ktero je h>žje kontrolirati. Slednji bode moral dati 81,000 000 poroštva.
10.000 mož bodo potrebovali.
John B. Mc Donald, kteremu je bil priznan kontrakt za zgradbo podzemske Rapid Transit železuice, je rekel te dni, da bode v 30 dnevih pričel z delom. Kakih 10.000 rokodelcev in dninarjev, pravi McDonald, bode sprva pri gradbi dobilo delo, pozneje pa še več, ko bodo tudi pri druzih oddelkih pričeii delo. Sedaj bodo gradili samo prvi oddelek od Park Row do 59. ceste.
McDonaldu so dali deset dni odloga, da v tem času vloži po pogodbi predpisano svoto 81,000.000 v mestno blagajno in razun tega da 85,000.000 poroštva za izvršitev velicega podjetja. Da bode zamogel izvršiti delo v treh letih o tem niti ne dvomi, je dostavil McDonald.
Delo bodo s.avnoBtno otvorili, in potom oddali podkontraktorjem, kteri bodo z delom na kakih -10 raznih krajih istočasuo pričeli. Predor bi ne bil dodelau v desetih
letih, ako bi ga samo na obeh koncih pričeli. Kdo za njim tiči McDonald ni hotel povedati. Rekel je le: ,,Jaz sem čisto sam in nimam druga. O železničnem prometu nič ne urnem. Jaz sem le kontraktor, toda ko bode železnica izgotovljena, bodem že našel ljudi, kteri bodo prevzeli promet. Provizorično pisarno bode imel št. 100 Broadway. Pozneje se bode nastanil blizu 23. ceste. Gradba se bode vršila pod vodstvom glavnega inženirja \V. Barclay Parsonsa.
Osobni vlak razbit.
Na Putnam diviziji, New York Central & Hudson River železnice se je 18 jan. pripetila nesreča, ktera bi bila najbrže tirjala več človeških žrtev, ko bi se bila pripetila nekaj minut kasneje. Lokalni osobni vlak je stal ravno pripravljen za potnike, ko je od ua-sprotne strani z veliko hitrostjo pridrvil tovorni vlak in z vso silo trčil ob prvega. Strojevodji in kurjači so še pravočasno skočili dol in rešili življenje, med tem ko je 261etnega James Maloneya vrglo 20 čevljev daleč, toda k sreči je priletel na kup peska. Lokomotiva osobnega vlaka je bila spremenjena v staro železje. Ravno tako je bil prvi osebni voz popolnoma razdjan, drugi pa odletel iz tira. Razvaline so dolgo časa ovirale železnični promet. Na kolodvoru je bilo veliko potnikov, kteri bi bili malo minut pozneje napolnili osobni vlak in nesreča bi potem imela veliko resnejše posledice.
Vanderbilti in državna jetnišnica.
Vanderbilti baje nameravajo kupiti državno jetnišnico v Sing Sin-gu in isto prei.arediti v delalnice za Central Hudson železnico. Jed-nako pogajanje se je tudi že preje godilo, toda brez uspeha. Prebivalci Sing Singa bi obistinitev tega načrta z veseljem pozdravljali, kajti premesti te jetnišuice so že davnej želeli, ker ovira razvitek mesta in naraščaj prebivalstva.
Nad 600 delavcev brez zaskužka.
Tovarno McMeal Pipe Foundry Co. v Burlingtonn, N, J., so včeraj zaprli in 600 do S00 delavcev je začasno brez zaslužka. Samo v de-lalnici za stroje bodo še daljedelali. Tovarno so zaprli,ker jim je zmanjkovalo surovine in kAor hitro bode ista dospela, pričeli bodo baje zopet delati. Družba je izplačala na teden delavcem $10.000 zaslužka.
Milijone zapravil.
Grof Castelane in njegova žena na potu v Zjed. države.
Štiri milijone na borzi ■zaigral.
Razraotrivanje pod črto.
I'ise I'"ree Lance.
Reverend dr. Edward McGlynn, kteri je nedavno v Newburg, N. Y., umrl, je z navdušenostjo pred leti deloval za povzdigo blagostauja med ubogimi. Delovanje v temu oziru je pa nakopalo im njegovo glavo bridko trpljenje. Kot pravi možje molčč in udauo prestal to obiskovanje.
Ni še mnogo let, odkar se je „dru-Stvo proti revščini" (Anty Poverty Society) v New Yorku ustanovilo. Henry George in katoliški župnik McGlynu sta stala ua čelu temudru-štvu, ktero je v kratkem čaBu našlo med občinstvom mnogobrojuih privržencev. Velikanska dvorana v Cooper Uuion je bila premajhna, da bi mogla obseči vse tisoče, kteri so jo vsak večer obdajali, da bi čuli besede, obravnjajoče zboljšanje gmotnega stanu revnih in socijalno tlačenih. Na javnih trgih so se zbirale velike množine, poslušajoč govore t» h dveh mož, ktera sta v srcih poslušalcev budila in netila upanje v bolje čase— v srcih onih, ktere je ves drugi svet zavrgel in pozabil.
To mogočno gibanje je č&snikar-
Pariz, 18. jan. Kakor čaBopisi poročajo, je baje grof Boni de Castelane, mož Aue Gould, na borzi zašpekuliral več milijonov— pravijo od tri do dvajset. Njegov oče trdi, da to ni r^s. Ker so Castellani mi-nolo soboto odpotovali v Zjed. države, misli ,,Figaro", da so v denarnih zadregah. Morda so res šli v Ameriko „pumpat" svoje bogate sorodnike.
Csstelanov oče je poslal „Figaru" pismo, v kterem pove uredniku vse, samo nič uljudnostij, ter dostavlja, da se zamore srečnega šteti, ker njegov sin ne biva več v Parizu, drugače bi bil dvoboj neizogibljiv. Vsa zadeva je le politična spletka Droyfusarjev. Njegov sin sploh ni nikdar špekuliral.
Razni listi poročajo kako je grof Castelane razsipal milijone, a pri tem mu ni zaostajala častihlepna hči bivšega skopušnega amerikan-skega kapitalista. Palačo zidajo že par let in ni še gotova, a že ju velja nad 3 milijone frankov, mramor za njo so vozili iz Italije. Plesi, pojedine in druge stvari doma so veljale na leto nad H milijon. Grof Castelane ima 10-000 hlač, vsake je samo jedenkrat oblekel. Grofica se je pokrivala z odejo, ktera je veljala 5000 fraukov, nosila pri obiskih ,,repar", kije veljal blizu 200.000 frankov in večenacih zapravijivosti navajajo listi. Res je: Kadar imajo otnci in bedaki denar, imajo kramarji dober semenj. Ali pomanjkanja še ne bodeta trpela, ker ima žena Castelana tukaj v železnicah in drugih podjetjih še lepe milijone, ktenh pa ne more vzdigniti, da bi jih v Parizu pognala in po ,,kroni" hrepenela, ampak bode dobivala le obresti in te so tako velike ua leto, da bi se ž njimi lahko preživelo par tisoč družin pri normalnih.razme rab ; toraj ne pride grof Castelano v Ameriko, da bi krožnike pral y kaki rastavraciji.
Boj na mirodvoru.
V Sparti, N. J., so te dui poži-galci poskušali požgati šolsko po-slopje, toda še pravočasno so zapa žili plamen in objednem prišli na sled malopriduim zločincem, kteri
stvo prisililo pripoznati elementarno moč nižjih slojev. Politikarjem so se vsled tega samozavestnega postopanja proletarcev začeli tresti erca, češ, sedaj nam je odklenkalo, ljudstvo se je začelo tam tipati, kjer ga v istini čevelj žuli, našim sleparskim platformam ne bodo več verovali !
Veliko se je od tega gibanja pričakovalo. Možje jeklenega značaja, zlatih src in najvišje izobraženosti, so pogumno planili z svojimi duševnimi silami, vrlima možema na pomoč. Danes je to gibanje pozabljeno, živi le še v spominu onih, kterih nade so se razpršile. Henry George je umrl, kakor vitez umre na bojnem polju: zreč v obraze nasprotnikov. Župnika McGIynna pa je zadela težka kazen najvišje cerkvene oblasti. Izobčen je bil iz cerkve, ktera ga je pa v šestih letih zopet sprejela v svoje naročje. Veliko, bogato župnijo v New Yorku pa je zgubil ter bil nastavljen v malo na deželi.
Koliko gibanj, merečih na zboljšanje socijaluih razmer človečan stva, je že šlo to pot! Kar je naj boljega, najbolj plemenitega v človeku, je napenjalo od nekdaj svojo moč v to svrho.
Kdo pa more tajiti, da ni vsak iz med teh mož nekaj, če še tako malo storil v napredek sveta, v dosego uzora, kterega nastop mi ne bodemo živeli, h kteremu se pa leto za letom pot giadi in krajša? Svet Be zaveda in napreduje v zboljšanju odnošajev v kterih človečnnstvo živi- To ni šteti onim v zaslužek, kteri Be ošabno obračajo od gibanj, ktera so naperjena v korist nižjih stanov. Tudi to ni zaslužek onih, kteri videč vladajoče tužne razmere, smatrajo to celo kot pravično kazen, ktero je najvišja moč naklonila. Možje, kakor Henry George in McGlynn naj padejo v častuem boju, naj jih spomin obledi pri ljudeh, vzlic temu pa bo pošteno pripomogli k napredku in zboljšanju sveta.
Župnik McGlynn je umrl, vstal pa je v večno življenje, ker celo njegovo življenje je bilo pripravljeno v to. Vsa dobra in poštena srca ameriškega ljudstva pa mu kličejo gori v višavo: „Dobro si storil, Ti dobri in zvesti služabnik!"
Čital sem nedavno članek, tika kajoč se kmetijskih razmer v državi Kansas. Med drugimi javlja le-to
,, Kalliir corn in alfalfa", ktera pokrivata zdaj v Kansas ved
so že dalj Časa požigali. Gasilci so kmalu pogasili ogenj. Preiskava je dognala, da so bila tla kakor tudi vse klopi z oljem napojene, kar je brezdvomno dokazalo, da so bili požigalci pri zlodejskem delu. Ko je bil plamen pogašen, zbralo se je iz več mož in deputy šerifov obstoječe krdelo z namenom loviti poži-galce, kterih so se nadjali v okolici. Najprvo je krenilo krdelo proti mirodvoru v bližini šole. Ko so se približali ograji pokopališča, sprejelo jih je streljanje revolverjev in jeden mestjanov je bil ranjen. Toda preganjalci se niso zmenili za nevarnost, marveč z oboroženimi na čelu naskočili ograjo streljaje proti požigalci. Ko so slednji po-strelili vse naboje so se umaknili. Preganjalce so pozneje nadomestili dobro oboroženi možje, kteri so vso noč siedili za bežečimi zločinci.
Gasilce pri požaru okradli.
V veliki prodajalnici tvrdke See-ger Marks & Co. v PaterBonu je te dni nastal ogenj, kteri je provzročil S 100.000 škode. Predno so dospeli gasilci na pogorišče je bilo že vse poslopje, kakor tudi sosedna pro-dajalnica popolnoma v plamenu. K sreči ni obžalovati zgube ljudi, akoravno se je več osob le s težavo zamoglo rešiti. Gost dim je napolnjeval prodajalnico in nastala je razstrelba, da se je v temelju streslo poslopje. Ognjegasci so vsled neznosne vročine strašno trpeli, toda vkljub temu so ognjegasci pogumno hiteli v goreče hiše in rešili več družin. Med tem ko se je moštvo brizgalne kompanije št. 6 z izvanredno marljivostjo udeležilo gašenja, so se splazili tatje v njih glavni stan in pokradli najboljšo obleko gasilcem. Razun obleke pokradli so tudi denar.
Pullman znižuje plače.
Chicago, 18. jan. Okrožnica Pullman Palace Car Comp., v kteri naznanja sprevodnikom precejšno znižanje plače, je provzročilo med služabniki omenjene družbe, veliko razburjenost, tembolj, ker hočejo znižati plačo tisočem družim delavcem družbe. Sprevodniki, k:ere zadene znižanje plače so bili preje v službi Wagner Palace Car Co., kte ro je kakor znano, pogoltnila. DoBedaj so dobivali $90 na mesec, od kterih so jim odtrgali $15, da imajo sedaj jednako plačo kakor Pullmanovi sprevodniki namreč po $75 na mesec. Skupaj je kakih 1000 mož, vsi so pričakovali celo zvi šanje plače.
Je li,,Helgoland?"
Ponesrečena ladija ob Gall Islandu.
^nogli naW>ve-
emstvu*
St. John b, N. F., 16. jan. Sedaj so našli kos zadnjega dela rešilnega čolna z imenom „Helgoland". Zato mislijo, da je ponesrečena ladija v St. Marys zalivu nemški parnik jednacega imena, kteri prevaža petrolej. Iz raznih okolnoBti sklepajo, da se je moštvo rešilo v čoln, kteri se je razbil ob skalo iu vsi mornarji bo utonili. Tudi daneB se radi velikih valov niso mogli približati kraju nesreče. Prvi čae, ko so zapazili ponesrečeno ladijo, je bilo več milj na okolu morje e petrolejem pokrito, trupla in razna šara je plavala po vodi. Ladija je na najslabšem kraju obrežja zadela na skalct ko bi se bilo to zgodilo, bolj ua desno ali levo, bi Be bilo na peščenem obrežju ljudem še mogoče rešiti. Na ladiji je bilo 30 do 35 mož, od kterih ni nihče ostal pri življenju. Ako nastane boljše vreme, potem upajo spraviti na kopno plavajoča trupla, kakor tudi priti do podrtije, da brezdvomuo določijo ime ponesrečene ladije.
,.Helgoland" je lastnina nemško-amerikanske petrolejeve družbe pod kontrolo Standard Oil Co. Agent Ruprecht je prepričan, da je ».Helgoland" ponesrečeni parnik.
Ponesrečena ladija „Helgoland".
St. J o h n s, N. F,, i7. jan. Danes je v Petero reko pripiavilo kose v St. Marys zalivu ponesrečenega parnika, najbrže nemške ladije za petrolej „Helgolaud". Nesrečna ladija se je sedaj popolnoma po-greznila. Radi trajajočega viharja tudi danes še ni bilo mogoče pričeti z spravljanjem trupel.
Zjedinjenje kapitala.
Fall River, Mass., IS. jan. Kakor pravijo se bodo Hargraves, Paker, Peabody in Victoria Mills zjedinile. V istini so glavni delničarji imenovanih korporacij isti ljude. Skupni kapital tovarn v kterih se vrti 244.000 vretenov, znaša baje $169.000.
Premogarji ne bodo štrajkali.
Ser an ton, Pa., 18. jan. Pri čakovani štrajk 20.000 premogarjev v tukajšnjem okraju, še ni nastal Pri shodu zjedinjenih premogarje' so sklenili še enkrat pogajati b po seBtuiki premogokopov. Ako se v
\
V
določenem času ne bodo \mogli sporazumeti, potem bodo nai dali štrajk.
Naša jeklena obrt v inozemstvu^
Homestead, Pa, 18. jan. Včeraj se je povrnol Harry Kennedy po dveletni odstotnosti na Ruskem. Med cem časom je Kennedy v Maripolu na Ruskem zgradil tovarno za jeklo. Po njegovem prepričanju se ni bati, da bi Rusija na jeklenem trgu tekmovala s Zjed. državami, že zato ne, ker jej manjka potrebne surovine, in je tudi glede t-hničnega napredka v obrtniji najmanj 15 let zaostala za Ameriko.
Skrivnosten umor in samomor.
Columbus, O., 16. jan. V tretji tukajšni National banki se je daneB pripetil grozen dogodek. J. \V. Murphv, blagajničar banke je ustrelil „tellerja" P. T. Schutza in potem sam sebe vpričo obilnega občinstva in navzočnosti klerkov. Nastavi lje cev revolverja Schiitzerju na sence in sprožil; potem je dal cev revolverja v svoja usta in dvakrat sprožil. Obe krogli sti prodrli v možgane.
Murphy je bil mnogo let jeden ajodličnejših trgovskih mož v mestu, toda zadnje mosece bolehen Ker sta si bila z Schiitzom že več let dobra prijatelja, miBlijo, da je Murphy zblaznel. Dogodek je vzbudil v mestu veliko senzacijo.
i
stotisoč akrov, sta spremenila lice cele dežele, obogatela sta farmerje, železnicam pa sta dovedla velike zaslužke.
„Pred desetimi leti je bilo Kaffir žito še nepoznano v Kansas. Leta 1893 je bilo nasejanih s tem žitom 46.811 akrov, letos pa že 535.743 akrov."
„Kaffir corn" ni ramo radi velike redilne moči kot živinska krma se iano, ampak tudi radi zrna, ktero je tiste hranilne vrednosti kakor turšica. V domačo rabo se to žito vedno bolj vpeljuje. Moka iz tega zrna je ravno tako tečna, kakor tur-šična in se zamore v raznovrstna jedila pripravljati. Pridela se ga okolu 45 bušlev na aker."
,,Raste v krajih, kjer turšica ne more vspevati. StotisoČev akrov v Kansasu bi vsled nerodovitnosti ostalo neobdelanih, če bi Kaflir-žita ne bilo. To žito zahteva veliko manj mokrot«, kakor pridelki bodisi kake vrste."
„Drugi velevažni pridelek v Kansas je alfalfa. Do leta 1891 je bilo v obče nepoznano to žito v Kansas. Sedaj pokriva 231 538 akrov, več kakor 35 odstotkov leta 1897. Kot seno prekaša vse druge. ' Kositi se more trikrat in včasih
Seveda. ..
n
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi
J Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
$ pivo, potem veš, daje boljšo nego dobro. — Isto je NAJ-
BOLJŠE

Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - - - MICH.
I

PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE-

NICAH.

štirikrat vsako leto, vsaka košnja da poldrugo tono na akru."
,,Alfalfa je boljša krma kakor turšica. Več let je in jako trpežna vremenskim spremembam nasproti Alfalfa-seno se prodaja po $3*50, če se pa rabi za krmenje govedine in prašičev, pa vrže dvakrat toliko. Zrno alfalfa se tudi lahko proda in sicer po tri do štiri dolarje bušel."
Živeč v velikemu mestu osobno ne vem nič o teh dveh pridelkih. V slovenskih deželah ali v Avstriji se pač ne nahajajo. Ako se v Ameriki obdelovanje teh pridelkov širi, potem morejo gotovo dobri biti. To osobito, če se obnesejo na takih krajih, kjer nobena druga reč ne raste. Na Kranjskem je takih golin več kakor treba, skusiti bi bilo torej dobro, ta pridelek v take kraje vpeljati.
Ako te vrste kak slovenski farmer čita, kterim sta ta dva pridelka znana, naj to v ,,Glas Narodu" naznani. Veliko dobrega zna iz tega za staro domovino slediti.
V Članku, kterega sem gori omenil stoje tudi le-te besede: ,,Pred nekoliko meseci je kmetijski oddelek vlade v Waehingtonu poslal strokovnjake v Perzijo, da se vrnejo z temeni ondotnih trav in žitov.
Ta semena se sedaj v Kansasu in v New Mexiko skušajo, ako bi se v Zjed. državah obnesli."
Marsikteri Slovenec v Ameriki ima lepo priložnost svoji očetnjavi veliko dobroto storiti s tem, da pridelke te vrste in sploh take, kteri so v stari domovini neznani, v „Glas Naroda" popiše in jih, če so dobri, amerikanskim slovenskim farmer-jem in onim, kteri so v stari domovini priporoča.
Glejte, ameriška vlada po celem svetu išče novih pridelkov in tudi novih živalij, da jih udomači tu in s tem povzdigne blagoBtan državljanov. Zakaj bi mi Slovenci ne posnemali to, vsaj bi to ne bilo s tolikim trudom ali troškom zvezano ! V temu oziru se moramo čutiti kot člani celega naroda, vsak naj pomaga kolikor more do skupne koristi. Vse prevuč se Slovenci zanašamo na vse druge, le ne na svoje moči. „Help your self!" — pomagaj si sam, pravi Amerikan in po tem se tudi ravna.
Pisalec teb vrst bode v „Glas Na-reda" priobčil ob svojem času članek o „Kaffir corn" in „alfalfa". Skusil bode tudi dobiti semena obeh vrst žita. Kaj se bode dalje ukrenilo, bodemo pouieje videli.
.. . ■ • .i l -

/

Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto veljft liBt za Ameriko $3.—,
ta pol let*..............$1.50,
L a Evrc^o za vse leto . . . gld. 7.—, » /| H pol leta . . . - „ 3.50, i / m n čatrt leta . . . „ 1.75. V /Evropo pošiljamo liBt skupno /	dve številki.
J „Glas Naroda" izhaja vsako s^edo
in soboto.
,GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic Be plača 80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti te ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati p<> Mon iy Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov oroBimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas! )vnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit'-naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Pogosto priseljevanje farmerjev.
V tekočem letu se je nadejati v Zjed. državah priseljevanja, na ktero je pred dvanajstimi meseci komaj kdo mislil: priseljevanje farmerjev na debelo. To priselje-vaTfce dobimo od Fincev, kteri se hočejo umakniti ruskemu pritisku.
Jedna sama parohrodna črta se je zavezala, nič manj nego 55,000 finskih kmetov prepeljati čez ocean na naše obali. In mnogo tisoč druzih družin baje namerava zemljišča »svoje stare domovine zapustiti, da si tu ustanove novo domovino, za ktere je bilo pred pol ■tojetjem vnetih toliko Evropejcev, kteri 30 bili v jednakih političnih zadregah. In ravno za to polstoletj«-pridejo Finci sedaj prepozno.
Južna Finlandija je v jednaki širini, kakor Grenlandija, toda na nobeni tako daleč na severu ležeči pokrajini ni poljedeljstvo tako izvrstno razvito, iu na nobeui ni temlja, tako gosto obljudena, kakor tam. Prebivalstvo šteje kakih 2,500.000 duš, marljivega in za delo sposobnega plemena ljudij, od kterih Be 60 odstotkov peča s polje-deljstvom in gozdarstvom. Gospodarske razmere v dosedajnl Finlan-diji značijo najbolje sledeče številke: „Leta 1882 je znašala vrednost izvoza 817,000,000. Leta 1S94 je že narastel izvoz na $27,000,000 in dve leti pozneje celo na $32,000-000. Stavbeni les in katram so bile dolgo časa glavno Btvari za izvoz, toda v novejšem času so izvažali tudi konje, surovo maBlo, krompir in ribe. To zadostno kaže pomen, kterega je glede izvoza doseglo finsko ljudstvo.
Sedaj nastane vprašanje : Bode li pričakovano priseljevanje Fincev, tem samim in deželi prinašalo kake koristi ?
Najbrže se bode zgodilo nasprotno.
Finske kmete namreč nameravajo naseliti na mrzlem severozapadu — kdo tiči za tem, še ni prav jasno — ker so vajeni na mrzlo podnebje in tam zamorejo opravljati dela, kar drugi ljudje ne morejo. Toda zelo dvomljivo je, Če bode v dotičnih pokrajinah še kaj posebno rodovitne semlje, kajti kar jo je bilo, so si jo kapitalištični špekulantje že davnej prilastili. Ali pa 'bi ravno taka kapitalistična špekulacija rada tje-kaj zvabila finsko priselništvo, da bi tam za druge opravljalo navadna in zelo naporna dela.
Na vsak način bodo Finci prav kmalu ostrmeli, kakošno zameno so storili v gospodarskem oziru in be morda še keeali, da bo ostavili svojo staro domovino. Ako bodo hoteli poslušati, se tam naseliti kakor neodvisni mali farmerji, učila jih bode kmalu skušnja, da tu sa-moetejnemu malemu ne cvete več blagostanje, najmanj pa, ako si na daljnem severozapadu mora še le z velikim naporom pripraviti zemljo za poljske pridelke. Ako potem več pridela, nego potrebuje za svojo družino, stoji mu nasproti nenasit-ljivi požeruh železnica, kot edina posredovalka med oddaljenimi trgi za njegove pridelke. Ako pa Btopi celo v odvisno razmerje h kaki veliko kapitalistični zadrugi, potem je njegova osoda popolnoma zapečatena.
Iu to celo pri relativno ugodnih letinah, kakor so bile slednje za našega farmerja. Ako se pa enkrat prenehajo slabe letine na Ruskem in tu pri dobrih letinah farmer ne bode mogel prodati svojega pridelka, potem bodo morali ubogi Finci v polni meri pokusiti ameri-kansko mizerijo na farmah.
Dopisi.
La Salle, III., 14. jan.
Gospod urednik „Glas Naroda", v Idriji na Kranjskem v c. kr. rudniku živega srebra je štrajk ; to sem zvedel iz dokaj zanesljivega poročila. Kedo pa bode to verjel, je vprašanje. Slednjemu naših rojakov je to znano, da je Idrija na Kranjskem ne pa v Zjed. državah severne Amerike. In vendar so ,,ko so rudarji" združeni, na čelu jim delegatje rudarske zadruge šli do rudniškega vodstva povprašati za odgovor na resolucijo že pred letom stavljeno glede regulacije delavskih plač po lokalnej rudarskej zadrugi, rudniški uradniki takoj političnim oblastim naznanili, da jo v Idriji štrajk in takoj je bilo poslanih 12 žandarjev ga pričakovati. Ko ga le ni bilo, so se žandarji vmaknili in njih mesto zasedli lovci iz Trbiža, Blednji ga pa menda še pričakujejo, ako se še niso umaknili.
Da pa ne bodo vsi rojaki preveč začudeni kako zamore na slovenski zemlji priti do nezaupanja in napetosti in to še celo med najkrotkejši mi prebivalci Slovenije, mi dovolite samo normalne plače idrijskih rudarjev objaviti. Normalne plače slede po razredih za rudniške delavce in S urno delo: Zastavljavci I. razreda 40 kr., II. razreda 36 kr., III. razreda 32 kr. na dan, značilno je, da eo vvršč ni v imenovane razrede delavci, ki so že pred leti zadostili aktivni vojaški službi in že postali očetje. Od 32 kr. Be pa vzdiguje plačilna lestvica do vrhunca 60 kr. vedno po 4 kr. to srečo dočakati bo pa med rudarji bele vrane namreč 60 kr. normalne plače, ker od prve stopinje do zadnje, je lepo število stopinj na slednji pa mora rudar obstati po več let uamreč od 3—5 ali pa tudi 10—15 let. Iz omenjenega se gotovo nobeden ne bode domišljal, da je rudarska zadruga previsoke zahteve stavila do rudniškega vodstva, namreč 20 odstot. zvišanje plače, znižanje delavskih razredov in nekaj druzih malenkosti, kterim bi se prav iz človeškega stališča nikakor ne za-mogla odreči. Toda slavna avstrijska vlada vsako leto nad pol miljo-ua čistega dobička izpreša iz mozga stradajočih trpinov in nima za nje košček kruha, ampak ležandar-je in vojake, njih zatiralcem in pri-gaujačem dajo poleg dobre plače še mastne tautiemije. Za zboljšanje oficirskih plač, ki so že sedaj kaj mastne, ima avstrijska vlada kar na enkrat pet milijonov gold, na razpolago in za te uboge sužnje pa menda ne krajcarja, ampak le žan-darje. Ravno minolo leto je gotovo slednji idrijčan s ponosom mislil na srečno bodočnost; ker ravno idrijsko mesto je bilo srečno, pa kakor je razvidno ne srečno, ampak le ponosno, ker je bil njih poslanec podpredsednik drž. zbora, vsa dežela bi morala biti srečna po tako imenitni osebi, pa glej; niti volilci niso ničesar dosegli druzega, nego da so se na volilni dan nekteri za-
stonj napili. Živa duša se ne spominja delavca razun kedar ga potrebuje bodisi za glasovanje ali pa za tlako, pa čas bode prišel, ko Be bodo svetovni mogočneži tresli pred delavsko močjo. To pa bode takoj kakor hitro delavci Bpoznajo kako so močui kedar so združeni.
Bivši idrijski rudar.
Cleveland, 0., 16. jan.
Gospod urednik, blagovolite moj kratki dopis sprejeti v naš delavski list ,,Glas Naroda", rojakom imam žalibog poročati le žalostno vest. Dne 7. jan. zvečer ob polu sedmi uri se je v tukajšnji tovarni za boI ponesrečil naš rojak Simon M aro 11. Pokojnik je padel v kad z vrelo zmesjo in se tako hudo oparil po životu, da se je takoj vedelo, da ne bode okreval, in je sedmi dan po nesreči zdihnil svojo blago dušo. Pokojnika smo pokopali dne 16. jan. ob 9. uri dopoludne. Simon Marolt je bil doma iz Sodražice ter v stari domovini zapušča ženo, četvero otrck, brate, sestre in več sorodnikov, kteri vsi po njem žalujejo. Pokojnik je bil ud društva sv. Vida in pri Jeduoti. Bodi mu zemlja lahka!	Jakob PetriČ.
Crocket, Cal., 12. jan.
Slavno uredništvo prosim dovolite mi nekoliko prostora v cenjenem listu, da kaj sporočim o tukajšnjih razmerah. Prvič je mene samega zadela nesreča, ker Bern zgubil dne 20. decembra mojo ljubo ženo po dolgej mučni bolezni.
Tukaj v Crocketu je tovarna z sladkorjem vstavila de'o za tri mesece, večina Slovencev še dela, ker popravljajo stroje.
Tudi mi Slovenci tukaj živeči smo ustanovili katoliško podporno društvo bv. .lož. f*. Društvo smo ustanovili zadnjega avgusta; ko smo se pričnli organizirati, imeli smo na liBtini 30 imen, ali žalibog obrnilo seje narobe. Ko smo imeli prvo sejo nas je bilo samo < sem udov pričujočih, in še ti, ki smo bili pri zborovanju, se nobeden ni upal plačati vstopuine, ali eden izmed nas (L. Zupan) je posegel v žep in rekel: ,,Fantje, le dajmo, veliko število nas nemore biti, posebno v začetku ne, in društvo pruo pričeli z osmimi udi Sednj šteje naše društvo 15 članov in imamo nekaj ponudnikov za prihodnjo sejo. Zato-raj rojaki, podpirajte slovenska katoliška podporna društva, Baj jih imamo dosti po Zjed. državah. Ne pristopajte k skrivnim društvom, poznam rojake, ki gredo v taka društva, in pravijo, da laglje delo dobe, ali motijo se, kakor hitro tovarna z delom prestane, morajo oni prvi iti s trebuhom za kruhom, ko drugi še delajo. Zatorej uragi rojaki podpirajte slovenska podporna društva, posebno živeči v Californiji, tukaj blizo nas, pristopite v naše še malo društvo; mi želimo pristopiti k Jugoslovanski Kat. Jednoti, prošnjo za sprejem smo že odposlali iu upamo, da nas odbor sprejme. Pristopnine v društvo je plačati §2, $1 pa mesečnine, v slučaju bolezni dobi ud $5 podpore na teden, kakor hitro ae pa blagajuica ojači, bode društvo več podpore plačevalo. Ako želi kdo rojakov iz bližine pristopiti naj se pismeno oglasi na tajnika: Math. Rogina, Crocket, Cal.
V odbor so bili izvoljeni za to leto gg.: Jan. Lovrin, predsednikom ; Jure Bižal, podpredsednikom; Math. Rogiua, tajnikom; Anton Baznik, blagajnikom; pre-gledovalcem knjig: Mich. Pešel in Lorenc Zupan. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tel i „Glas Naroda" pa obilo vspeha.
M. Rogina, tajnik.
Velik štrajk premogarjev v Avstriji.
Dunaj, 19. jan. Strajka premogarjev na Češkem, Štajerskem, Šle-ziji in Moravskem je udeleženih 25.000 premogarjev in preti se še bolj razširiti. Dunajski socijalisti so izdali poziv v nabiranje podpor za štrajkarje in te toplo priporočajo v podporo. Zagotavljajo tudi, da se bode število štrajkujočih v par dnevih potrojilo.
Dunaj, 19. jan. Ministerstvu Witteck, ktero je nastopilo, po Cla-ryu je odstopilo in njegovo mesto zavzelo Korberjevo ministerstvo.
ina zned Boerci in
Rensburg, Kap kolonija, 15. jan. General Frenchova konjiča in topničarstvo na konjih je pomaknilo Bvoje prednje straže do boereke pozicijo ob meji Oranje države. Danes so poskušali Boerci osvojiti grič, kterega sta zasedla Yorkshire in Newseeland polka, toda Angleži so jih z bodali pugnali nazaj. Boerci so zgubili 21 mrtvih in 50 ranjenih. Boerci so v kljub hudega streljanja, dospeli že skoraj vrh griča, ko so Angleži planili izza Bvojih nasipov in sovražnika z bodalom napadli. To se je zgodilo tako nenadoma, da so se Boerci morali umakniti pustivši svoje mrtve in ranjene na bojišču.
London, 16. jan. Vsa Anglija je nestrpna v pričakovanju poročila o veliki bitki. Toda od vojnega urada ni slišati nikakega glasu, ne besedice od Bullerja, kteri se je ven.iar ob Tugeli s tremi divizijami skupno 35.000 mož pomaknil naprej. Nasprotno pa prihaja iz La-dysmitha navadna vest, da se kmalu nadejajo pomoči.
„Morning Leader" trdi prav določno, da Warrenova divizija ne bode poskušala pomikanja proti Weenenu, kajti včeraj je bil pet milj od Springfielda, kjer je_Buller-jev glavni stan. Bullerjev načrt je, z vso silo napasti desno krilo Boer-cev. Drugi zvedenci tega ne verujejo in mislijo, da Buller ni razdelil svoje armade v tri divizije, ker bi jih posamezno Boerci tem ložje napadli.
Popolno pomanjkanje poročil iz Natala dokazuje, da cenzura vse zapleni, dokler bndo general Buller-jevi načrti izvršeni. Tudi general Roberts ni v svojem včerajšnjem poročilu z nobeno besedo omenil Natala ali Bullerja. Poročila od druzih generalov niso zanimiva. French še vedno nadaljuje streljanje na pozicijo Boercev, toda brez posebnega uspeha. Prišleci iz Stormberga cenijo tamošnjo boer-sko vojno na 4500 mož večinoma upornih kolonistov iz Oranje države.
London, 17. jan. Oficijelno še vedno molče o dogodkih ob Tugeli, da bi pa nestrpnost ljudstva vsaj nekoliko utešili, objavlja danes vojni urad kratek brzojav, v kterem general Buller poroča, do je 13. t. m. jeden mož za grižo umrl, in drugi bil ranjen pri ogledovanju 15. t. m.
Bolje pojasnuje položaj sledeči brzojav iz Spearmans Farm, Natal: „Lord Dundonald je minoli četrtek nenadoma zasedel most pri Spring-fieldu. S konjiško biigudo je prodiral dalje in si osvojil močno pozicijo v Zwartkopu, od koder lahko strelja na Potgieters Drift. Tega pomikanja se Boerci niso nadejali; mnogo njih st. je v reki kopalo. Potem seje pomaknila naprej vsa bri-tiška vojna, izvzemši posadke v Co-lenso. Po štiridnevnem počitku so se Angleži zopet pomaknili dalje. Lyttletonova brigada je križal a zvečer Potgieters Drift in zasedla višine ob desni. Med tem ko je Warrenova divizija napadla levo krilo sovražnika je ostala kolona prekoračila Tugela reko.
To je prvo določno poročilo od Tugele. Spearmans Farm, od koder prihaja brzojav, je najbrže ob Tugela reki. Iz poročila je razvidno, da se vsa Bullerjeva armada nahaja v Colenso na zapadli i strani boer-ske pozicije, in da je bila Warrenova divizija v boju, akoravno dotično poročilo ni prav jasno.
Druga izdaja ,,Morning Telegra-pha" tudi objavlja brzojav iz Spear-manB Farme, da je general Littleton piekoračil Tugelo in brez veli-cega upora zasedel griče ne daleč od Potgieters Drifta. Havbice so po uoči spravili čez reko. Havbice, kakor tudi veliki topovi postavljeni na hribu Alice, blizu Schwartzkopa so med Boerci napravili uničevalni učinek. General Warren je prekoračil Tugelo 6 milj dalje zapadno blizu Wagon Drifta vkljub hudemu streljanju in zasedel prilične kraje proti Sproen Kopu.
Tudi „Times'4 poroča, da je general Warren neovirano prekoračil Tugelo, akoravno so Boerci samo pet milj od tam vtrjeni. ,,Exchange Telegraph Company1 meni, da je prekoračenje naraščene reke zelo
težavno. Čudno je le, da ti brzo-javi nič ne omenjajo Bullerja, kteri menda operira pri Colenso pred b jeisk i črto.
Rensb ur g, Kap kolonija, 17. jan. Včerai so Boerci zajeli iz 16 mož obstoječo patruljo avstralskega polka in jo po trdovratnem boju premagali. Osem mož od patrulje je ušlo, šest pa so jih vjeli. Danes zjutraj je druga patrulja obiskala kraj včerajšnjega boja. Tam so našli dva pogrešana, jeden je bil mrtev, drugi pa ranjen. Dalje so našli več ustreljenih boerskih konj, kar kaže da se Avstralci niso podali brez obupnega upora.
M o d d e r River, 17. jan. Ka kor videti se je general Methuen zopet ojačil. Včeraj je poslal nad pomnožene Boerce divizijo in ukazal topničarstvu hudo streljanje, za kar se pa Boerci niso zmenili. Še le ko so se Angleži zvečer umaknili v svoj tabor, je sovražnik poslal za njimi nekaj krogelj.
L o n dlo n, 18. jan. Sedaj je dospel tudi oficijelni brzojav o včeraj poročanem in kakor videti o posrečenem Bullerjevim premikanju. Vojni marčal Roberts poroča iz Kapstadta: „Od general Bullerja sem dobil brzojav, da je brigada in baterija havbic pri Potgieters Driftu prekoračila Tugelo. Pet milj dalje proti zapadu v Trichards Driftu je general Warren naredil čez reko most na čolnih, na kterem je del njegovega moštva prekoračil Tugel o. Ostali del bode morda danes zjutraj dospel na Beverno obrežje. Warren upa priti okolo pet milj dalje močno utrjenega sovražnika. "
Ta brzojav potrjuje neoficijelna včerajšna poročila in daje določno pojasnilo o Bullerjevi diviziji. Toliko jo sedaj gotovo, daje armada v Natalu na dveh krajih prekoračila Tugelo. Sedaj so Angh ži najbrže le malo milj od Acton Ilomes, kjer so se vršili prejšnji boji med generalom Whitem in Oranjevci. Od tam vodi dobra cesta naravnost proti Ladysmithu. Vsekako pa ima Buller v rokah dve važni poziciji, severno od Tugele in ima odprta dva kraja od koder se mu lahko pošlje pomoč. Gibanje Angležev je Boerce popolno iznenadilo, tembolj se bodo morda upirali nadaljnem prodiranju nasprotnika.
Iz dostaveka k Bullerj^vem br-zojavu od Spearmans Campa je razvidno, da Bullerjeva armada prodira dalje in se sedaj morda že vrši velika bitka. Med drugim Buller tudi omenja, da bode pet milj dalje navzgor bombardiral sovražno pozicijo. Boerci se marljivo vtrju-jejo.
Spearmans Camp., Natal, 18. jan. ob 8.25 zvečer. Ves dan smo streljali iz ladijnih topov na utrdbe Boercev. Vedno je bilo videti dohajati male oddelke sovražnika, iz Ladysmitha pa je korakal velik oddelek proti severozapadnem krilu Angležev. S pomočjo zrako-plava je bilo opazovati kako Lyttletonova prednja straža v okolici Brakefontein Kopjes demonstrirala, to je štiri milje pred angleškimi pozicijami, hudo so streljali s topovi, toda Boerci niso odgovarjali, da ne bi izdali svojih pozicij. Na levem krilu so Warrenovi oddelki zasedli dva važna kraja.
Poskus umora v sodnijski dvorani.
St. Paul, Minn., 15. jan. James Welch je danes skušal umoriti sodnika Wm. Lochrena od tukajšnega zveznega sodišča. Welch je tožil Northern Pacific železnico za odškodnino, ker bo ga v Mandonu, N. D., z silo iztirali iz vlaka. Po tridnevni sodnijski obravnavi je sodnik L^chren vzel zadevo iz področja sodišča in odločil v prid železnice.
Welch je prišel danes v sodnijsko dvorano in hotel z revolverjem streljati na sodnika Lochrena. Sodnijski sluga Couway ga je še pravočasno zgrabil za roko in vrgel na tla. Welcha so premagali in razorožili ter zaprli v sodnikovo sobo v drugem nadstropju. Predno je prišel policaj, da bi ga odvedel v zapor, razbil je okuo in ubežal na prosto. Toda dohiteli so ga še onkraj ceste in zaprli. Welch je 33 let star in deloma pohabljen.
Ziv pokopan.
H a z 1 e t o n, Pa., 18. jan. Danes zjutraj so našli truplo ponesrečenega premogarja Viljem Callo-waya v Kaska William jami. Od IS. decembra so ga neprenehoma iskali. Zjutraj omenjenega dne se je peljal Calloway v jamo, da bi se prepričal ako je plin v jami ali ne. Nikdar več ni zagledal belega dne. Kako se je nesreča pripetila, niso mogli dognati, pač pa so kmalu vedeli, da s« je pogrezuila skala in ga zaaula. Takoj so pričeli z rešilnim delom. Noč in dan so tovariši ponesrečenega neumorno delali, da bi odstranili skalovje, pod ktfrim je bil Calloway pokopan, toda vkljub vsemu naporu, pomoč ni bila več mogoča. Med rešilnim delom so slišali vrli možje slabotne klice zasutega in že so imeli upanje, ga najti še živega. Toda upanje se jim ni izpolnilo, kajti našli so le truplo meža, ko so odstranili slednje razvaline. Gotovo je, da je Calloway po nesreči živel še dolgo, morda še celo tri dni. V samotnih urah, ktere so se mu dozdevale večnost, je pisal na železua vrata svoje občutke in upanje, ktero ga je navdajalo tudi še potem, ko je že ugaševalo luč ujegovega življenja. Na ploščo železa je pisal slednji pozdrav na ženo in otroke: „Mislim, da je z mano pri koncu, ostani zdrava Fannie I Bodita pridna otroka, Guy in Willie! Ne verujem, da bi videla očeta še kdaj živega. Mislim, danes je sreda."
Zahtevajo za vse jednako plačo.
C 1 e v e 1 a n d, O., 17, jan. Štraj-kujoči ,,Rodmeni" pri „American Steel »t Wire Co." bodo še v teku tega tedna otvorili tukaj svoj glavni stan in ako sodimo po uredbah, privljajo se na dolg jn tvrdovraten boj. Oskrbnik Forest je imel danes pogovor z odborom ljudi, toda brez vspeha. Sem sta dospela predsednik in tajnik od „National Association of Rod Mill Workers". Tajnik je izdal razglas, v kterem pravi med drugim: „1. januvarija so , American Steel & Wire Co.'predložili zahtevo zaradi zvišanja plače skupno za $1 36 pri toni. Povprečna plača znaša v vsaki tovarni $10.51. Mi smo mnenja, da so vsi ljudje, kteri opravljaja isto delo, opravičeni do jednake plače. Ko je družba čakala 6 dnij, naznanila je zvišanje plače za 7i odstotkov. Ko bi bili isto sprejeli, obstala bi še nadalje nejednakost pri plačah, akoravno bi bila v nekterih slučajih ponujana plača večja nego smo zahtevali." Dalje je tajnik tudi pripomnil, da o sporazumljenju ne more biti govora, ako ne bodo vse ljudi zopet nastavili.
Mestni odbor pred sodnijo.
Milwaukee, Wis., 17. jan. Major Rose, mestni klerk Schuen-gel in 24 aldermenov, kteri so nedavno glasovali za uredbo poulične železnice, bo zakrivili preziranje sodišča vsled neuboganja ustavnega povelja. Tako je namreč odloČil danes sodnik Ludwig. Imenovani bodo morali priti jutri v sodnijo, kjer jim bodo naznanili njihovo kazen.
Kretanje parnikov.
V Ne \v York dospeli:
,,Oceanic", 17. jan. i/ l.iverpoola z 525 potniki.
„Kriesland", iS. jan. i/ Antwerpena z 443 ]>• >tniki.
I.ahn-% iS. jan. iz Hremena z 410 potniki. I>ospeti imajo: ,,(Iera" iz Hremena.
Pretoria*' i/ Hamburga. ,,Campagnia" i/. l.iverpoola. ,,\ew York" i/. Southamptoua. ,,La Pretakne" iz Ilavre.
O d pij ul i: „La Gascogne", 18. jan. v Ilavre. „\ViIlehad" 18. jan. v Bremen. ..Pennsylvania*4, 20. jan. v Hamburg. „ Amsterdam", 20. jan. v Rotterdam. „Ems", 20. jan. v Genovo.
O d j> 1 j u 1 i b o d o : ,I.ahn", 23. jan. v Bremen. „New York", 24. jan. v Southampton. „Friesland'% 24. jan. v Antwerpen. „Gera", 25. jan. v Bremen. „La Bretagne", 25. jan. v Hav.e. „ Kaiser Wilhelm", 27. jan. v Genovo. „Pretoria", 27. jan. v Hamburg. „K 'tterdam", 27. jan. v Rotterdam.
, Parniski listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York.
šffllkLirtdš J-wi. ■ Ig&y. • ..	■ wisr. •



Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdiro, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; L tajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. „ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkeširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže ta Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"-
Vsi jetniki ušli.
St. Louis, M o., 17. jan. Kakor se iz West Plains, Mo., brzojavno poroda, so jetniki Howell county jetniŠuice umorili jetničarja Alfred Heuryja, ko jim je danes delil jedilo. Vsi jetniki so nato ubežali iz zapora. Sistematično preganjanje so nemudoma pričeli.
Henry se je podal v jetuišnico, da bi kakor po navadi dal kaznjencem jedilo. Ko ga le dolgo časa ni bilo nazaj, je začelo ženo Bkrbeti, in poslala je soseda iskat Boproga. Sosed je našel truplo ležati v krvi na mostovžu jetnišnice. Vsi kaznjenci bo ušli in vrata za seboj zaprli. Za prijetje begunov so razpisali $1000 nagrade.
Jeli to trust bančnih roparjev?
Indianapolis*, 9. jan. Med 1. in 2. uro dan*b zjutraj so bile v državi Indiana v treh krajih banke oropane. V vsaken kraju so bile blagajnice z dinamitom razstrelje-ne. Vsega skupaj bj vplenili 810.000.
V	Silver Lake, Kosciusko County so razstrelili blagajuico Commercial banke z dvema diuamitnima nabojema, roparji so imeli boj b paznikom \Vm. Pricem, ta je bil ranjen po strelu, a tudi eden roparjev bil ranjen. Banko bo ople-nili za $6000.
V	Plattville, Monroe County je bila Edmund Palmerjeva banka oropana za $2000. V Akron so roparji oplenili banko za $1000. Pov-godi so roparji ubežali s pomočjo ročnih voz na železnici.
Tako delajo v Kentuckyu.
Frankfurt, Ky., 16. jan. Col-Bon, bivši kongresni član iz Middle-boro iu Ethelbert Scott iz Somer-seta, ktera sta že preje enkrat imela prepir in se z revolverji streljala, sta se Bešla v Capttol hotelu iu ponovila svoj stari prepir. Posledica temu je nila, da je bil Scott kakor tudi dva gledalca ustreljena, dva druga smrtno ranjena iu Redpathu iz Chicage so zlomili nogo. Scott je bil stričnik govemerja Bradleya. Colaon je bil v obe roki zadet iu se prostovoljno izročil policijskemu načelniku, kt-ri je vse streljanje hladnokrvno gledal.
Ko so pričeli pokati revolverji, polastil se je gostov v hotelu velik etrah. Vsi so bežali navskrižem in hiteli na prosto, med tem so podrli na tla več oseb iu jih poteptali z nogami. Co'Bon trdi, da ga je Scott napadel in Be samo branil. Oba nasprotnika sta bila kot prostovoljca v španski vojski.
Preti splošen štrajk.
Louisville, Ky., 16. jan. Tu preti splošen štrajk pri poulični železnici nastaujenih motormenov in sprevodnikov. Pred nekterimi dnevi je uuija motoremenov podpirana od Central Labor Unije predložila družbi šest zahtev, med temi zvišanje plače in pri poznanje Unije. Železničua družba je danes pet zahtev naravnost odklonila iu le malenkostno zvišanje plače dovolila, ■ demur pa motormeni niso zadovoljni. Slednji pravijo, da bode koncem tedna naatal štrajk. Ker vse črte spadajo k t^j družbi, bode splošen štrajk ustavil ves promet. Pri družbi posluje kakih 600 motoric 100 sprevodnikov.
Vstaja po štrajku.
Rio Janeiro, 17. jan. Mo-narhisti so poskušali štrajk, kterega se je udeležilo pred nekterimi dnevi 20.000 voznikov izrabiti za vstajo. Posrečilo se jim je pregovoriti ljudi, da so raztrgali tir poulične železnice in razdjali več vozov kakor tudi tisoče ljudi zvabili pred palačo predsednika, kjer so kričali: ,,Proč z republiko!",,Živila monarhija!" Vojaki so razpršili množico.
Evropske in druge vesti.
Bero lin, 16. jan. Berolinski poročevalec pravi v ,,Koln. Ztg". da bode Anglijo energično opomnil, zadevo parnika ,, Bundesratha" že vender enkrat rešiti. Mnenje postaja po vsej Nemčiji vedno bolj pretil no in čujejo se glasovi, kteri zahtevajo, da hi Anglija liitro prosila odpuščanja in jamčila, da se taka nasilBtva ne bodo zopet pripetila, drugače pride med tema de-želoma do razpora.
Pariz, 16. jan. Zastopniki Rusije, Nemčije in Španije so se danes v uradu zunajnih zadev posvetovali o predlogu skupnega ravnanja proti postopanju Velike Britanije glede neutralne trgovine v De-lagoa zalivu.
Hamburg, 17, jan. Po te-meljiti preiskavi so se angleške oblasti prepričale, da je bil tovor parnika „Bundersrath" v natančnem soglasju ladijnim izkazom in ga vsled tega oprostile. Samoumevno bodo pol^g oprostitve se izjavli in zagotavljali jamčenje, da se bodojednakih dogodkov v bodoče izogibali.
Pariz, 17. jan. Včeraj je pričelo štrajkati več delavcev pri gradenj u poslopij za svetovno razstavo, posebno pri „ Vieux Paris", ktero bode predstavljalo stavbarstvo minolih stoletij. Ljudje bo zahtevali večjo plačo in izvolili za svoje zahteve ravno pravi čas, kajti stavbarjem že itak primanjkuje delavnih moči iu poslopje mora biti po pogodbi dodelano do 1. aprila. Pod takimi okoliščinami podjetniku ni ostalo uič druzega, nego zahtevo štrajkar-jev dovoliti. Danes je zadeva že zopet v redu.
Pariz, 17 jan. Predsednik Lou-bet je Bprejel peticijo z 44.000 podpisi. V isti zahtevajo, da se bivši stotnik Dreyfus zopet nastani v prejšno službo pri armadi.
Rim, 17. jan. Italijanski zastopnik vAbesiniji brzojavlja,dase kralj Menelik, kteri je nedavno z veliko armado odrinil proti meji, povrnil domov in svojo armado razpustil.
London, 18. jan. Danes bo spustili v vodo ponesrečeni parnik ,,Paris" od amerikauske črte v ladijestaji v Milford Havenu, kjer eo ga začasno popravili. Ladijo bodo poslali v Belfast, kjer bodo isto popolnoma prenovili.
R i m, 18. jan. Dve vojni ladiji sti dobili povelje odriniti v Venezuelo, ker bo nedavno tam zopet nastali uemiri in se boje za varnost italijanskih podanikov.
Drobnosti.
Dnnorin oaJceueJe najhi-J Gild Mu trejfl P°šlljašv sta-
I ro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.38 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40 80 in pošto 20 centov.
Gosp. FRANK KERNICKU iz Oregona, kteri mene išče v štev. 3 „Glas Naroda", naznanim, da Be nahajam v Hibbingu, Minn., in mi lahko piše.
♦ *
*
,, Zvonček". List s podobami za slovensko mladino prične izhajati v Ljubljani, lastnica in železnica je „Zaveza slovenskih učileljskih društev". Izhajal bode vsacega 1. dne meseca na 16. straneh, večkrat s prilogo. Na leto velja 5 kron, naročnino sprejema g. Luka Jelene, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta štev 7, pa tudi ,,Glas Naroda" rad posreduje, ako bi se kdo naših rojakov hotel naročiti. Na ogled dopo-slani list se nam je takoj prikupil, posebno pa, ker je uredništvo in upravuištvo lepo skromno in ne dela velikanskih obljub. Preverjeni smo, da bode „Zvonček" tudi podajal odraslim dovolj zanimivega branja.
* * *
Umrl je v Gorici preč. monsignor Štefan Bensa, kanonik školastik prvostolnega kapitelja goriškega, vitez Fran Josipovega reda itd. Pokoj njegovi duši.
* *
*
Ujet morilec. Zločinec jegostil-ničarko Kendo in njeno deklo z nožem na strahovit način razme-saril, potem pa pobeguil. Odnesel je samo malo denarja, menda nekaj čez 30 gld. Morilca so ujeli v Bači. Zove se Peter Carli. Morilca je ujel orožnik Križaj, kije tri dni in tri noči bil neprestano na nogah in zasledoval zločinca. Dobil gaje pred cerkvijo na Ponikvi, kjer je Carli doma. Ko je Carli zagledal orožnika, se ga je tako ustrašil, da je s tem obudil sum. Poskušal se je ukrasti v stran, a orožnik mu je bil za petama in ga je prijel. Carli je bil že večkrat kaznovan in je sploh na slabem glasu. Ko so morilca pripeljali v Tolmin, sprejela ga je velika množica, a ne preveč prijaz-ho. Dne 27. m. m. so Carlija kon-froutirali z ranjeno gOBtilničarko Marijano Kendo in njeno deklo, ki sta še vedno v smrtni nevarnosti, in obe sti potrdili, da ju je Carli
napadel in ranil.
* *
*
Izseljevanje v Ameriko. Tekoma
lanskega leta se je samo iz političnih okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Krško izselilo 730 osob v Ameriko. To bo seveda le tiste, za katere ee ve. Koliko jih je pa še skrivaj odrinilo in koliko jih
je šlo iz Notranjske 1?
* *
*
Nesreča n:i železnici. Pri vhodu
na postaji St. Mihel na Koroškem se je 28. dec. zjutraj zadel osobni vlak v zadnji vagon ondi preko policijskega praga stoječega vlaka. Vagon je bil razbit, stroj poškodovan in en potuik ranjen v obrazu. * ♦
*
Vesti iz Koroške. Slovenski shod se je vršil minole dni v Maloščah na Koroškem. To je bil menda tamkaj prvi shod. Priredilo ga je katoliško politično društvo in gospodarsko društvo za Slovence in na shodu sta govorila g. Einspieler in g. Rozman. Shod je imel vspeh in vrše se priprave za ustanovi jen je gospodarske zadruge. Tudi v Koro-tanu se dani.
* *
*
Cerkev se je porušila. Kakor jav-
ljaja iz Bolcana z dne 2. t. m., seje v Villnoseu na Tirolskem med službo božjo udri del stropa ter pokopal pod seboj nekaj šolskih otrok ki so klečali blizu altarja. Enega učenca je ubilo, dva druga pa sta
težko poškodovana.
* * *
Kdaj konča XIX. stoletje? O tem
se po svetu pričkajc. Zakaj ne bi še mi svojo rekli? Mi mislimo, da nimajo prav ne eni ne drugi; ne tisti, ki menijo, da XIX. atoletj konča 31. dec. 1899., in ne oni, ki postavljalo konec temu stoletju na 31. dec. 1900. Leta se štejejo po Kristusovem rojstvu. Kadar min* 1900 let po Kristusovem rojstvu takrat bo tudi konec XIX. sto letja. Ako Be držimo tega, kakor se praznuje, da je bil Kristus rojen dne 25. decembra, torej bo konec XIX. stoletja dne 31. decembra 1900 o polunoči.
"Štrajk premog« k >pov vKoeffaebn
Kakor javljajo iz Gradca 2. t. m., bo rudarji v šestih jamah ustavili delo; v dveh delajo. V fužinah Pichling ne morejo delati, k^r nimajo premoga. Povsodi vladata mir in red. V vsem okraju je
2000 delavcev.
* * *
Genijalen tat. V prvem razredu brzovlaka Dunaj—Budimpešta je sedel mej drugo gospodo tudi neki mladenič, ki je trdno spal ter se vzbujal le od časa do časa in za nekaj trenotkov. Nasproti njemu je sedel starejši gospod, ki je sopotnikom pokazal na spečega, pa rekel: „Vidite, gospoda moja, ne morete si misliti, v koliki skrbi sem za tega mojega sina. Vedno in povsod mi zaspi ter ima tudi čudno manijo, da mora imeti pri sebi mojih 6000 gl. Kako lahko bi mu kdo ukradel I Bil sem z njim že pri vseh zdravnikih, a vse nič ne pomaga. A sedaj ga malo ustrašim, da bo vendar bolj oprezen. Vzamem mu iz žepa denar, a kadar ee vzbudi Be naredim kakor da nič ne vem od tega, pa tudi vi gospoda molčite!'4 Res je vzel spečemu novce iz žepa in na prvi postaji je ižstopil. Kako bo se gledali sopotniki, ko jim je mladenič povedal prestrašen, da onega človeka niti ne pozna! !
* , *
Na Reki sta bila na novega leta dan 2 mlada gospoda v restavraciji pri gledališču prav vesnla ; imenujeta se Rudan in Baborski. Rudan je začutil čez čas bolečine v glavi ter hotel iti domu, ali ga je zadržal Baborski, kateri mu je dal prašek, čes, da ga preneha glava boleti. Ali ker mu le ni bilo bolje, je moral domu, kjer je drugi dan umrl v groznih bolečinah, ker mu je bil prijatelj nehote prašek z strupom namesto z zdravilom. Ko je Baborski to zvedel, je šel v svoje stanovanje ter se ustrelil, čes da ne more več živeti, ker je bil neprostovoljni vzrok smrti svojega ljubljenega tovariša.
* * *
Raznotere vesti. S Češkega so odpotovali vsled brzojavnega ukaza VBi oni orožniki, ki so bili poklicani tje radi znanih zadnjih izgredov. — Na raznih krajih na Tirolskem so nastale povodDji vsled južnega vremena; več moBtov je voda odnesla. — Hajduški Harafmbaša Si-mic, ki je bil okolu 1. 1870. pravi strah in trepet v Hercegovini, je bil kot zadnji svoje hajduške družbe pomiloščen ter izpuščen iz zapora v Kopru, kjer je preživel 20. let. — V Vacovu na Podonavju je umrl starček Deifbergy, star 141 let; do svojega 90. leta je bil vojak. — Pater Ananija iz Brežic na Štajerskem je bil prišel na Vesfalko, da bi tam slovenskim delavcem, katerih je na stotine, propovedoval slovenski, ali nemška vlada je prepovedala slovensko službo božjo strogo, enkrat za vselej. — V Parizu so nabrali za ranjene Bure in rodbine v vojni padlih Burov že 68.000 frankov. — Nemška vlada je določila prestaviti s Po-znanjskega vse poljske uradnike ter jih namestiti z nemškimi, da tako
pospešuje germanizacijo Poljakov.
* *
*
Sina nbila lastnega očeta. Iz Me-zo-Vasarhelyja poročajo: Opekar Aleksander Dezso je šel 27. m. m. v stanovanje svoje žene, od katere je živel ločeno. Hotel se je z soprogo zopet spraviti. Našel je doma le svojega 191etnega sina Emerika. Ker je moral dolgo čekati svojo ženo, se je razjezil, začel besneti in razbijati pohištvo. Emerik je šel po starejšega bratra in oba sta hotela braniti očetu razbijanje. Toda
eprli se in očeta sta sina ubila.
* *
*
Moder pes. Na Danaju ima neki pek psa. Vsak dan mu donaša iz kavarne časopise ter jih nosi točno nazaj. Nobeife skušnjava ga na poti ni zapeljala. Te dni je svojo pot še hitreje opravil. Vse se je čudilo njegovi pridnosti. Kmalu pa se je pojasnila ta pridnoBt psa. Pri jatelj gospodarjev je prišel z novico, da se pes vedno vozi po električni železnici. Pes je pogruntal, da pride z električno železnico hitreje naprej, zato je skakal za ljudmi v vozove in tako pospešil svoje delovanje.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo Bedaj za $20.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Naznanilo.
Ker se nameravam spomladi podati v staro domovino, zatoraj prosim vse one, kteri mi še kaj dolgujejo na hrani in stanovanju, da mi blagovolijo poslati, ker vsak ima rad svoje, veBte pa tudi, da sem pogorele, ko so Toplice pogorele leta 1895 in bil hudo prizadet; vBe poprave me zelo veliko veljajo. Priporočam be onim rojakom, kteri bo mi kaj na dolgu ostali, sajpogorel-cu vsakdo rad pomaga, jaz bi pa le rad imel ker mi grč.
IGNAC DERGANC, 11 Prospect St., Allegheny, Pa.
Palace Heat Market,
Jos. Asselin, Prop,,
337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
B5T kranjske klobase,
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitveuikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto.
Ako me hoče kdooBobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
MATH. P0G0RELC,
St. Marys Church 57 St., Pittsburg, Pa.
Slovenci in Hrvatje y Chicagi
pripravite se na
Maskeradni ples
kterega priredi
Sk podporno društvo ..SLOVENIJA"
št. 44 Češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne 27. jannvarija 1900
V NARODNI DVORANICZUl na vogalu Centre Ave. in 18. ulice.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za oso bo Si 5 ct.
10 najlepših m karakteristič-rih mask bode dobilo darila vredna $75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril.
Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi
ODBOR.
Slovencem in Hrvatom nazua-
ujam, da sem odprl
Miners Exchange
-rf— ^ Saloon,
700 E. Cooper Av , Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, line smodke, dobiti so dobra j edi 1 a iu prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam
(l.jl.)
MAT. MAUTZ, lastnik.
Francoska parobrodna družba 6
Na prodaj
iz proste roke?posestvojn*hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi, vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanica in veliko dvorišče, to vse je obzidano b kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Mar ko tu Sodja, Created Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
(20. f.)
Naznanilo.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da Be je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starobt:, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede uBmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo Be plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž^li kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku: Ant. G r e g or i z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago. 111.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street;
La Bretagne La Normandie L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Normandie La Bretague L' Aquitaine La Champagne La Touraine La Gascogue V Aquitaine La Champagne La Bretague
25.	jan. 1900. 1. febr. 1900. 8. „ 1900.
15. „ 1900. 22. ,, 1900. 1. marca 1900. 8. ,, 1900. 15. „ 19001-22. „ 19/50. 29. „ 1900. 5. april 1900. 12. „ 1900. 19. „ 1900.
26.	,, 1900
Prvi razred kajite, do Havre veljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni	. t
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razn6 IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki
9
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen VBakomn dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vš kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
1 Mestna liramlmca v Novem Mestii |
M obrestuje vloge od prvega prihodnjega, meseca, IS
PO 0
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem Be pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko VBakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
inn!!! .i|l_l|l_l|l_i|l_l|l_l|l_f|
lBHUMMIM
OIOIO
/
T »i s^boUsz. Beda.
(Dalje.)
Po zdravnika bi tudi v poletnem času poslali samo zaradi mrtvaškega lista, ako ta ne bi bil napravljen objednem pri pogrebu v vasi. 8 truplom priti do vasi — je bilo nemogoče. Saj še srčno poželjenje po Veroniki ni zamoglo pregaziti visoke snežne stene. Kar najmočneje poželjenje ljubezni ni zamoglo, to tudi ni zamogla nema potrebščina nasproti smrti.
Cene je stopil k oknu in gledal /skozi potna, mala okna nasproti proti kapeli. Posvečena je bila svetemu Roku, in vsako leto trikrat je prišel gospod župnifc iz vasi in služil sveto mašo. Sicer je bila otvorjena za kakega posameznega potnika, kteri je tja zašel; stari kmet pa jo je zjutraj zgodaj odprl, zvečer pa zopet zaprl, ko je večerna žarja pošiljala poslednji dnevni pozdrav trudnim zemskim potoval cem.
Sedaj ob tem času je komaj malo jukala rudeče pobarvena streha izpod snega. Ne, tja nemoreta on in Polona prinesti truplo.
Med tem ko je on že mislil ua pogreb, je Polona molila ob postelji umirajočega. Hkrati je prekinila Bvojo molitev in zaupila. Stari je obmolknil. Objednem se je pričel pastir dreti.
Cene in Polona Bta tipala gospo darja. Bil je še gorak ; toda ni se ganol. Dvomila sta, da je mrtev. Ceneje bil mnenja, ako bi bil mrtev, bi bil mrzel in otrpnel. Polona je Šla po leščerbo in jo hotela prižgati. Ko je Cene to videl, jo je prav srdito gledal. To bi bila poslednja razsvetljava, ker vsa zaloga olja bode komaj do jutra zadostovala.
Zakaj naj b: se duša umrlega razveseljevala luči, ko bodo mogli živi prej ali slej prebiti grozno temo 1
Polona je bila mnenja, da se od ognja na ognjišču dovolj vidi, da pa du?a umrlega mogoče nikdar ne tt«jde pota proti nebesam, ako bi tja hotela. Prižgala je leščerbo. Cene je nameraval to ugasiti in nato je nastalo pravo ruvanje med obema, pastir pa ju je z odprtimi ustmi gledal in bil popolnoma po-tolažen, ker je videl, da z smrtjo ni tako grozno kakor si je mislil.
Vendar je raz ustnic namišljenega mrtvega prišel glas, podoben stokanju, to pa je provzročilo, da sta prerivajoča na mah obstala, pa stir pa strmo okolu sebe zrl.
Stari je postal le nezavesten in se zopet zavedel po hudej borbi za ma lenkoBt življenja, ktero mu je prineslo le trohico veselja, pač pa ve liko skrbi in težav, a vendar se še zfif nje boril. Njegovo utrjeno truplo, ktero je moralo kljubovati mnogoterim nezgodam, se je vspenjalo. Hudo borbo z smrtjo je imel prestati.
Tembolj ko je Polona molila, pastir jokal, tembolj je stari stokal in kričal.
Cene je nemo sedel ter premišljeval, ako ne bi bilo bolj krščansko, da bi takemu ubozemu črvičku, kteri mora umreti toda nemore, zadal smrtni udarec, kakor so Bto-rili iz usmiljenja z boluo kravo po leti.
Med tem so vsi pozabili na luč, ktera ni zorela za dušo umrlega, niti živim ni nič koristilo gorenje olja. Se le ko je ugasuola luč in sobi vladala tema, je Cene pričel zibavljati zaradi potrate, težavno je Vital in zopet prižgal leščerbo.
Da bi ae stari le malo požuriti hotel! Ako tako ostane vso noč, bode v leščerbi do jutra vse olje pogorelo.	>
„Vse življenje je bil lokav", mislil si je Cene in pričakoval dolgo noč, se stegnil po klopi ob peči, ker Polono samo vendar ni zamogel pustiti pri umirajočem.
In ko je mož tako ležal obe roke imajoč pod glavo, ga je hkrati napadla holečina. Zarastek rane na rami mu je počil. To se je vedno zgodilo, predno je nastalo Blabo vreme.
Oh, ako bi nastalo južno vreme! Da bi se v osmih dnevih saj toliko ■nega stopilo in zopet zmrznil, da
bi zamogel čez njega priti — doli k Veroniki.
Mož se je preobračal in obraz zakrival z rokavom, in med tem ko se je čulo slabotno grčanje umirajočega, je Cene vsled nestrpljivosti grizel svoj rokav.
In res Be je pričelo daniti, ko je bil kmet res mrtev, je nastalo tudi drugo vreme. Sivo barvano je hilo podnebje, zrak miren in kljubu mrazu, nekam nepovoljen.
Mrtveca so deli v mal zaboj, kterega so poleti rabili za sušenje posode za mleko. To krsto so potem položili na sneg, Polona pa je snela iz stene križ in ga nesla mrtvecu ua prša. Ta zamore ležati vsled hudega mraza nespremenjen tako dol go, dokler ga ne bodo zamogli na saneh prepeljati v dolino in tam pustiti njegovo smrt potrditi.
Groza pa je bilo vseh, nepokopa-no truplo tako v bližini; tukaj v groznej puščavi je vzbujalo prazno-vernost.
Nebo se je še bolj stemnilo.
Potem bo pričele počasi in posamezne snežne mucike padati kakor bi bile zanešene po vetru in VBe kazalo, da oblaki ne prete sprazniti vsebine.
Sem in tja je v tišini odmevalo zamolklo pokanje, temu pa sledilo lahno šumenje. Za hišo se je vspe-ujala kviško strma skalnata stena obraščena z smrekami in ta izgle dala kakor bi vršiček smreke dosegel korenin druge nad njo in se tako skupno držale. Široke veje so bile pripognjene vsled teže snega. Sem in tja kaka veja ni več zamogla prenašati tovora, se je upognila in sneg z nje zdrčal, potem se pa zopet zravnala.
Toda že zopet je pričelo padati novo nakitje. Redko padanje snežnih mucik postalo je gosto.
Zelo jezen je sedel Cene pri oknu iu vun gledal.
(Konec prihodnjič.)
Smesnice.
Razločno. Bankir (oče mlade hčere snubilcu) : „. . . .Ali ste pa tudi premožni?" — Snubilec: ,,Ne — toda prav kmalu si ga pridobim I"— Oče: „Iu upate, da Be Vam to posreči?" — Snubilec: ,,To je le od Vas o d v i b n o 1"
Lepa primera. Kupovalka: ,,Ta goB je zelo suha". — Prodajalka : „Moj Bog, gobi bo kakor gospe, jedna debela, druga suha!"
Ovrgel. Trgovec : „Ne zadržujte me, čas je denar!" — Berač: „No pa ga nesite v hranilnico, ako ga zamorete".
Iz vojašnice. General je bil napovedan, da nadzoruje magjarski polk, naročeno pa je bilo polkovniku, da ima paziti, da se vojaki nekaj blažene nemščine priuče. Brzo je bilo vsem narednikom zapovedano vojake učiti nemški in Bicer odgovor samo na tri vprašanja, ktere je baje general skoraj vedno stereotipno stavil vojakom in ti so bili: „Koliko let si star?" in vojak je imel odgovoriti: ,,Enoindvajsetl"
—	Potem: „Koliko let služiš?" Odgovor : ,,Dva!" — ,,Ali oba služiva jednemu cesarju?" — Odgovor: „Ekselenca, oba!''
Osodepolni dan je prišel, vojaki so vedno govorili: ,,Euoindvajset, dva in ekselenca oba", seveda v nemščini kot armadnem jeziku. General si ogleda polk in bil z vajami iu opravo zadovoljen. Vprašal je polkovnika, ali zua|o vojaki tudi kaj nemški, iu polkovnik mu to potrdil. General gre na to k vojakom in si zbere pravega sina puste, ter ga pričel spraševati, toda osoda hotela, daje vprašanje drugače stavil in sicer prvo je bilo: „Koliko let služiš?" — Vojak odgovori: ,,Enoindvajsetu. — General ga pogleda začuden in vpraša: „Koliko let si star?"— Odgovor: ,,Dval"
—	General je bil še bolj začuden in vpraša: „Nevem ali sem jaz neumen, ali ti?" — Odgovor: „E k s e-lenec obal"
KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O. : John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196 St. Clair St.
V	Anaconda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St.
V	Calumetu, Mich., je dobiti „Koledar" v grocerijski prodajalni-ci pri Grahek in Sunich.
FRANC CUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA

Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato 0 zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, -J. verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme-
tov po najnižjih cenah.	žf
■g: ' ^ Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.	%_
g.... ..... ....
KNflUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Izposluje in izterjnje zapuščine in dolgove.
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Oglasila'in vprašanja odgovarjajoče v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.


Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (lioss Ca*e) in so najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim za-nie 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltbam ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti se $ iim sedaj ponuja lepa priložnost, 0
Ta cena je le za nekaj časa.	(j)
Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba ^
i
jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
S3«*

JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelo-
/ ■ a o. o o c a a-9 - o J s o »» s ea g „ O.-O 3 O O o o c
ooosjasuoso
o O O9330JOO?
nflitlliiiillŽUiinflfllinmdliiiiiillll^^iifllliliiiiiilllliii.iriilll......alft....mui..-«—^
Vina na nrodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda'
ZA LETO 1900. ^^ Cena 25 centov,
Silili
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOJ,IET, Illinois. Spričevala :
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali pisčali.
vanje in popravo. Cene so primemo nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnih harmonik je 818 do 835 in naprej. Izvršujem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede nataučnejih pojasnil se je pismeno obrniti na :
John Venzel,
30 Kixg St., Cleveland, Ohio.
Naprodaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tudi v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap. )
IB BI H H BI BI BI BI BI BI H
Olululultj
BIBI8B8IBIBI BI
SBMBISBlHBBKBLSriS
Mestna, hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
po 4°|0	|
brez odbitja novega rentnega davka. ||
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- flg nost ali pa s posredovanjem „Glas Nahoda".	Jg
IR
m
ululOlulOlulunujOjOjOO
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel JP/orence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno b v e ž e pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke iu okusna jedila bcdem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Zkzog-ljisoo-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kur je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Sč spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
HRVATSp DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
®r.@jyjj¥ mum
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakoTrstaili notranjih Mor til mjil Mezoij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sana oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
jpga rojaka Dra. Gj
s^berbi m o
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srca, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-ura Ivana Poheka. On je na
i m. si30i3±zr=L0
Dr. G. IVAN POHEK,
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati BVojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Štovani gospod I
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blaž in a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. /VAiY rOIJBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako Btara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.