128. številka
Trst v sredo 10. maja 1905.
Tečai XX
§m~ Iz havaakl dan
Zuci od sfit-l;*n in urazDtcib on 5. un. od ponedeljkih ob i. uri ziutrai.
pHml'cr ^trrilkr se orodamjo po 3 novč. f6 stotink) » nsocui tnbakarnah ▼ Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Olii. Krarnu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani,
Nabrežini. Noveinmeatu itd. <>ria»e le aarurbe ntre ema u Drava liata . Edinost", ulica •»torfl« Galattf it.	l'radnr ure s u od 2. pop. 4«
4. trener. — Cene oeiasom 16 st na vTsto petit; poslanice, »smrtnice javne z&nvaie in domiA oeiasi po pogodbi.
TELEFON itev. IliT.
Gtatilt političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč t
Naročnina znaša
sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N* naročbe brez doooalane naročnine se uprava ne •» * V« dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. liefrank«1
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upi.*voli-ta
UREDNIŠTVO: al. Giorfio Galatti 18. O^ultl dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GCK - v. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskan.« konsorcija lista „Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Galatli it. iS. PoStno-hranilnični račun št. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti). Zamena vojnih ujetnikov.
LONDON 9. »Drilv TelegrapL« po-r 5» i t Tokija o<i H. t m. : Me?eca decembra m aolegt eta j« J a p-»osja potoni ameriškega poslanika v Petrozradu predlagala ru«Ki vladi, taj bi se zamenjali vojni ujetoiki. Pred tekoliko daevi ja traDC ,zki odpo?lanec v To*iju v imenu ruske vlade vsprejel ta predlr g.
Gibanje ruakega in j&pontkega brodovja
HONGKONG i«. iReuterjev b ro.) Semkaj d speli nemški parmk »Neumiihlen« poroča, da je v pitea videl blizo zaliva Kam-Račk 45 lad'j, cJ teh je bilo 20 vojnih ledij. Parnik »Ha mun< je istega dne videi v>1z j A moja eno jap< nsku kržarKo.
Ob fronti v Mandžuriji.
PETROGRAD 9. Petrcgr. brz. agentura« je zvedela z S.tifise dne S t. m : Na rusko levo kriio je dne 5. t. m. naletela v soteski Irgilitg japcnska kolona, močna 2 batalijona b 6 t pivi. Ćete so strelja;e. Na ruskem desnem krilu so baje zapazili znatne japonsfce sile. S raže Japoncev so tako poja-čene, da nikakor ne morejo naše patrulje konjen.štva pro Iret nj li >vih sprednjih straž.
Dogodki v Rusiji.
MOSKVA 9. Konferenca zastopnikov zemstev se je izrekla proti tc.nu, da b; ljudsko zastopstvo imelo ie posvetovalen značaj.
Generalni štrajk v Osjeku.
OSJE K 9. Včeraj bo redar,i in orož n ki rargnali taborišče strej kujoč h mizarjev tovarne ra pohištvo Povošil in Kaiser, ki Fe nahaja v 1 kvida**iji. Ta čin je delavce tako razburi, da bo danes splošno pričel i štraj-aat;. Število štrajkovcav cenijo na 3000. Strsjkovei b> hodili dane* zjutraj v gručah od ene delavnice do dru^e t*r so prisilili delavce, da »o ustavili delo.
OSJEK i». Danes je izbruhnil tukaj Bplošni štrajk. Tudi delavci tiskara, ki se sicer nikdar ne družijo z drugimi delavci, po ustavili delo. Promet zastaja. Na stotine de lavcev koraka po mestu. Vojaštvo je pro-rlo v StroBsmaverjevo ulico, kjer se n&haia g avno šotoriče štrajkovcev. Dosedaj ie mir ni kalil. Mestni načelnik je zaprosil vojaške pomoč , ki je izpraznila u ice. Celo šivilje eo bile prisiljene štrajkat. Prebivalstvo je silno razboreao, ker se boji izgredov.
OSJE K 9. lOpoludne.) Ravnokar je prišel en batalijon	peš-polka iz gornjega
mesta. Ena stotnija se je postavila pred poslopje velikega župana. Tri etotnije bo razdeljene po ulicah. Večina delavoev se je po prihodu vojaštva umaknila v mestni vrt, kamor sta sledili dve stotniji. Redarji so nasproti štrajkovcem brez vsake moči. Listi niso danes izišli. Razburjenje raste od hipa do hipa. V mlinu »Union« delajo delavci cb varstvu ene stotn je pehote. V Deezatbv jevi ulci je ravnokar prišlo do spopadov. Redarji bo pregnali množico z golimi sabljami. Glavne mestne ulica je zaprlo vojaštvo. Iz strahu pred predstoječim d >god*i je del pn.dajalnic zaprt.
OSJEK 9. (Odrski biro.) Ob 10. uri predpoludne j« prišlo na oglu Gonduličeve in Rokove ulice med delavci in oddelkom redarjev do hudega spopada. Delavci bo metali kamenje na redarje, nakar so ti potegnili sablje. Ker je b lo pa le 12 redarjev, de avee/ pa 500, s > se morali prvi umakniti v neko hišo. Več redarjev in delavcev je bilo ranjenih. Vojaštvo, ki je prihitelo na pomtč je delavce potisnilo proti R?tvalu.
OSJEK 9. V virovitiškem okraju so pričeli štrajkati poljski delavci. V okolico so bili odposlani orožniki, da preprečijo dohod poljskih • e avcev.
Brzojavne vesti.
Zahvala papeževa.
LVOV 9. »Gazsta Narodova« poroča iz Rima, da se bi papež pismeno zahvalil carju za olajšave podeljene katolikom s carskim ukazom o toleranci verti«po> edmj.
t Knez Bare lav de Tolly.
BEROLIN 9. »Tageblatt« poroča is Draždan, da je tamkaj v starosti 81 let umrl knez Barclav de Tollv, generalni pobočnik carjev.
Ponesrečeni turisti.
GRADEC 9. le AH.ncj so semkaj br-zojavili : Rešilni ekspediciji h« je dant-s po srečilo, da i«* b:izo mesta, kjer je bilo truplo pr. fesorja \Volfa, našla še trupli drugih dveh ponesrečenih turistov, dr. Petri ttcoa ;n Stop-perja. Truplo dta. Wolfa prepeljejo v Sr. Vid v Pragsarski doiini ter ga tamkaj pokopljejo.
Italijani v Primorju
in njihova politika.
ir.
Z našega slovenskega s ališča sojeno, je bil shod italijanskih vseučil sčnikov v Trstu predminolo nedeljo nekaj posebnega, Eekaj nenavadnega, nekaj dos-daj nedoživljenoga. Navadno so se take pr.like porabljale za napade na slovensko naro in .st. Nobena taica. prilika ni tnincla, ne da b 83 b la ujora
bila za insultiranje lastnih sodeželanov slovenske narodnosti. Ob vsaki taki priliki so strune najostreje zvenele proti Slovencem in Hrvatom. Da bi italijanske nerazsodne, a zato ravno tem laglje razburljive maee huj-skali in ščuvali proti Slovanom, so govorniki s peklensko zlobo zavijali in zasukavali zakonita stremljenja Slovanov v Primorju. Naše aspiracije so kazali v taki luči, da je italijanska javnost morala videti v teh akutno nevarnost za italijansko kulturo in italijansko narodnost in za ekzisteno te poslednje. Istim Slovencem in Hrvatom, ki jim je položaj najprekerneji, ker so tlačeni, zapostavljeni in prikrajšani na vsth poljih ; istim Slovencem in Hrvatom, ki sa morajo skrajnimi napori in obupno borili za najprimitivneje in naj-elementarneje pogoje za Bvojo nacionalno ekzistenco ; istim Slovencem in Hrvatom, ki morajo ostajati v defenzivi že zato, ker jim niti za dovolj vspešno dtf.nzivo ni zadostno sredstev in m' či na rczpolago: iste Slovence in Hrvati so ital'jans&i govorniki v svojih hujskajočih govorih slikali kakor napadovalce na italijansko last ter so jim podtikali agresivne namene, katerim naj narodna ekzistenca Italijanov pade v žrtev.
In italijanska javnost, ki daja toli lahko vplivati na-se, si ja ssveda dala sugerirati to mnenje in je videla v Slovencih in Hrvatih svcje najljuteje sovražaike in preganjalce. In posledica ni izostala ! Ta posledica je bila: besnenje proti nam in naši narod-,! nosti na vseh koncih in krajih ! In besnelo je vsevprek, a ne najmanje oni, ki nimijo nobenega umevanja r.a narav politične in narod ae b;rb-» v teh pokrajinah in niti najmanjega pojma o programu in ciljih Slovanov, a absolutno nikake ideje o principijelnih stikih med tem programom in onim, ki bi mu morali slediti tudi Italijan1, ako bi bili politiki dosledncsii :n zvestoba do načel !
Tako so tirej italijanski vod'telji — včasih v veči, včasih v t?anjsi meri — z o-raMjali vsako priliko za gonjo proti Hrvatom in Slovencem. Na shodu italijanskih vBeučilišČnikov je ta goaja izostala. . ! Mladi in stari govor« iki so to prt opu^ili sicer običajno slikan e nevarnosti, ki — je bi, in so vendar enkrat mulo posvetili na drugo nevarnost, ki — je !!
PODLISTEK.
199
Prokletstvo.
&CodoTinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomić.
Prevel M. O—6.
Marija je mahnila mladi plemkinji, >voji dverkinji, ki je pehitala, da s * vi blazino pod kraljičine noge, ko <» ss hkratu odprla vrata in vstjp 1, neprijavljen, Nikola Gorjantki, ban mačvanski.
—	Ah, Gorjanski ! je iztisnila Marija in bledi jej 1 cl sta nekoliko oživeli, da si mi zdrav, da si mi zdrav ! Kral ica mu je nudila roko, ki jo je junak prijel in pokleknivši poljubil.
—	Oh, zdrava in srečna bila, kraljica, gospodarica moja, hvala višnjemu Bogu, da te danes vidim svobodno.
Kraljica je mahnila dvorkinji, a ko je ta odišla iz sebe, ie rekla kraljica blsg3:
—	Dvigni sa, gospod Gorjanski. Semkaj sedi, nasproti meni. Tako! Da, da, dclgo se
nisva vide a, prijatelj, od Gorjanov, j-1 ? Oi, Gorjani, je dodala in s:;lza jej ie stopila v oči, zakaj u i»iš ime od tega prekletega kraja ?
Umnlknivša je gledala za trenotek pred-se.
—	LJteši se, vladarica moja, je rekel Nikola, huda usodi te je zade<a, ali s;daj ti bosta cvela sreča in z iravje, zmaga vecča mlado glavo.
—	Ne rogaj se mi je odgovorila Marija Bkozi grenak nasmeh. Z iravje ! Zdravje! Ti ne sanjaš, kaj se j s t godilo, odkar naju je ločil oni krvavi dan. A'i č taj na mojem obrazu, tu ti je razpisano vse — samo zdravje n*. Prsa mi gorijo, na mojih udih kakor da visi breme vsega sveta in bojim se zapreti oči, le/.sča v postelji. Ljudje bi mogli misliti, videči moj obraz, da sem res mrtva.
—	Ali, kraljica moja !
—	Molči! Ne laži, ne laskaj ! Tvoja tt -lažba ne izbriše žalostne slike, ki mi jo pokazuje zrcalo dan na dan. Tudi srečo mi obečai. Je-li morda sreča t?, da sem kraljica, da mojo trudno glavo st s^e zlat obreč ? Oh, da bi ga mogla vreči s sebe ! Mladi sem po letib, ali o9tarela «?m že po bolečinah. Prodrla sem z očesom temu svetu v dušo, kakor
Rusko-japonska vojna.
TRST, dne 9. maja 1905.
Parižki »Matir« je dobil iz Petre grada velezin mivih vesti, ki pa jih mi za sedaj priobčuiemo le s skrajno rezervo. Po >Masinovome sporočilu bi bil general Dragomirov popolnoma zmagt.1 s svojimi nazori, Čemur da je pos'ed ca ta, da je Kuropatkinu defi-
v zijalo pošasti, ki napeu a proti meni strupene zobe človeške zlobe, iz katere zeva nt-iuj obupna nadležnost. Oh bila b blažen', ako bi meg a sklop'ti oči v miren sen, da ne vidim sveta, ali tu — v soanju mi prihaja pred oči moja masi, krvava bleda — moja mati, Nikole, ki so jo zadavili pred menoj. Hropela je, ječala je, kakor v hipu grezne smrti. Gorjanski! Gorjanski! To mi razjeda moje srce. Pa sreča ! je zakl cala Mar ja in si pokrila obraz z n kima.
—	Nikari, v im?nu b žjem, kraljica! miril jo je Nikola, skočivši po konci. Umejem te ! Preskrbeti t hočem miren Ben, senca tvoje matere ti ne bo prihajala več pred oči.
—	Ah, hoč.-s li res, je planila Marija, poskoči vsi po koncu in prjemši bana za roko, hočeš 1:, Nikola? In moraš, umej me, kakor si duša tvoja želi izveličanja. Ti moraš, je ponovila kraljica, stiskaje banu roko. Ta ee je umaknil in je kakor v strahu gledel žensko. Na belem licu se jej je tresla živa rdečica; vse žilice so se jej tresle na uvelem obrazu, zenici sta se raz^rjali, a iz njih seje tresel piamei. Da, zato sim te poklicala, je nadaljevala Marija huje. Samo ti me moreš umeti, Ti si videl kri svojega očeta, jez sem
nitivno odvzeto poveljstvo in da je isti pozvan v Petrograd. Dragomirov da tr uafira na vsej črti, da je pridobil z» svoje nazore tudi one, ki so postali že malodušni. ker so menili, da je vse izgubljeno. ■ Sedaj da ss ne misli na drugo več nego na Gfenzivo.
Tej novi struji v razpoloženju da odgovarja tudi resolutnost Roždestvenskegj in njegova odločna volja, da zmaga a!i umre. Izvršil ee je popolen moralen preobrat v vojnem položaju Rusije. Iz vaega skleda poročilo v »Matinu«, da bomo odslej gledali povsem novemu vojevanju v Maodžuri i in na morju. Sedaj ne gre več z* to, da bi sovražnika izerpili in vpehali, ampak as pasti ga hočejo in premagati.
Tako se glase vesti v parižkem »Matinu«. Mi jih podajamo — kakor rečeno — s skrajno rezervo, izlaBti v kolikor iste in-volvirejo obsodbo taktike Kuropatkinove. Ne le možno, ampak pričakovati je, da lio odslej vela svežeja sapa v ruskih operacijah v Mandžuriji. Ali to ne znači se, da je bila taktika Kuropatkinova «laba ali neprimerns. Naše mnenje je nasprotno. Tu treba upoštevati dejstvo, da so operacije na kopnem bile v zavisnosti od dogodkov na morju. Dejstvo pa je, da je danes položaj Rusov na morju povsem drugačen, nego je bil dosedaj v vsem času vojne. Gotovosti sicer ni — ker v vojni, ko slučajnosti igrajo največo ulego, sploh ni nikafce absolutne gotovosti — pač pa se more reči, da so za Ruse šanee na morju danes tolike, da opravičujejo nado da si rusko brodovje prisvoji gospodstvo na morju. Ako se zgodi to, navBtane nt> vsem vojnem položaju cel prevrat, ki mu bo neravna posledica: drugačen tempo v vn»h ruskih operacijah.
Vesti v »Matinu« napravljajo na nas utis, da se merodajni krogi v Petrog rad u nadejajo vspeha za brodovje Roždestvenskega in da se na podlagi te nade pripravljajo na novo OBtreje vojevanje — na odločno t fen-zivo, ki se bo sicer res razlikovala od metode Kuropatkinove. Ali to ne bo poncenjalo, da Kuropatkinovo postopanje ni bilo pravo in poprejšnjemu vojnemu položaju primerno.
Nads, da admiral Rt ždestvenski vspe proti Togi, je zadobila podkrepljenje po dej-stvu, da se trdovratno vzdržuje vest, ki jo potrjajo tudi angležki listi, da se je nemreč japonska oklopajača »M kasač res potopila. AngUžki listi priobčujejo o tem dogodku dve verz ji. Eni pravijo, da je naletela na plavajočo mino, drugi, d* S9 je v megli razdrobila ob skalovju. Angležii listi povdar-jajo, da ta izguba, ako se je res zgodila, | o-menja pravo nesrečo za Japonsko. Op: zar-jamo, da smo tudi mi naglašali včeraj, da bi bila po izgubi take oklepnjače skupna sila admirala Togo jako občutno zmanjšana.
čula hropenje rnttere pod kolenom ubijale?. Tvoj oče je bil ljubimec Jelisave Kotroma-novičavr, mi dva sva kakor brat in seetra. Sramota je padla meni, tebi na obraz. Ti s. preživljal svoje dni v mukah krvavega pobijanja, bijoči Be za-me; jaz Bem pieječala svoje ure v robstvu, v brlogu razbojnikov, in vsaki dan, in vsaki hip je tekla po tleh ječe kri moje matere. Mojo kraljevino so opustošile, tvoje zemlje so iztrebile zveri. Nikola! Vidiš, naju ubijajo iste boli ! S a več. Kruto bo odbili tvoje ljubeče Brce, v tebi je ljubezen umrla, je-li ?
—	Je. Imam žano, samo da mi ne izgine pleme.
—	Vidiš! Kako divno ss skladava. Tudi
v meni je ljubezen mrtv?, nikdar nisem ljubila, a moje naročje ima služiti le neljublje-nemu možu, da se porodi, kdor ima nositi krono. S šman je oženil dedščino kralja Lu* dovika, a ne mene. Vidiš, tudi v tem sva zložna, tudi tu brat in sestra. Zato ne verujem nikomur razun tebe — niti svojemu možu. Bog naj ti vzame jezik, ako izde.š, kar ti porečem sedaj.
—	Prisegam ti, kraljica.
(Pride še.)
S tem bi bi na tej Rusom za
Nevtralnost Moosollje. — Uporaba Hnosrnzov.
Iz Tokija so sporočili »Daily Tele-graphu«. da Rusija pritiska na Kitajsko, Ha bi izsilila nevtralnost Mongolije in okrožja aeverno-eapadno od Tienlinga. bilo Japoncem preprečeno, da strani zamegli operirati ter priti hrbet.
List »Mornicg L«ader< porrča pa is K< danja, da bo ruska vlada protestirala proti temu, da .Japonska uporablja mnogo ti-očev Huoguzov, ki jih vežba'o japonski častniki ter jih potem vtikajo v japonsko armado. Protest bu delžil Japonce, da rabijo te barbarične roparje kakor vojake, ki izvršujejo največe krvoločnosti.
Ogrskohrvatska zbornica.
Budimpešta 9. Zbornica je nadaljevala debato o a d res . Poal. B^cobv (neodvisna stranka) je govoril za adreso.
Geta Jtsipov «h, Hrvat, je prifel svoj govor na hrvatskem jeziku. Zbornica je razsajala ; si šali so se klici : Govorite ma iarsko ! To je netaktnost. Posl. Ugrovics (neodvisna stranka) je zaklical : Ima pravico govoriti hrvatsko ! Predsednik je opominjal p slance, naj ne motijo govornika. Poslanec Josipovich je, nadaljevaje madjarsko, :'zjavil, da zamorejo Hrvatje v ogrsko-hrvatski zbar-nici, kar se tiče skupnih zadev, govoriti, hrvatsko. Govornik je nato obširno oolemi-z ral proti trditvam predgovornikov, češ, da je bil leta 1*68. hrvatski deželni brambi dovoljen hrvatski poveljstveni jezik le iz vzrokov pristojnosti ter je obširno govoril o razpravah, ki so se vršile pred osnovanjem tega zakone.
?< si. gr. f Apponvi j*j glede zahtev Hrvatov v p* gledu hrvatskega poveljttvenega jrz ka izjavil : ako se hoče v sadovih boja izn-.rti bratovstvo, potem mera to bratovstvo p- ti do veljave tudi v boju.
Položaj na Ogrskem.
Kakor poročajo iz Budimpešte, je grof j' -sa na svoji zadnji avdijenci, ki jo je imel pr »-e*arju, pro-il, naj ga cesar odpusti iz etu£t>e, češ, se^aj je to potrebno ne le iz p t čah, ampak tudi iz ceebn:h n*zl< gov. Zati e zelo verojelno, da bodo drugi mini-str še nadalje poslovali, a brez Tisze, dokler ne bo kriza definitivno rešena. Pričakovati je. <la bo zopet poki canib več ceeb k cest r u. Sp.ošno se pa v
prišlo toliko poguma ? In tu se nam usilju jejo čudne misli. Ali ni dešal morda zopet eden tiBt h paihologičnih momentov, ki se vedno povračajo v nevarnih, težkih in kri ti Snih časih, eden tistih momentov, ko se Dunaj tečno spominja Hrvatov in Slovanov v obče, ker jih treba v protitežje, kadar postajajo drugi nevarni ? ! Ne, .ni izključeno, da se je Dunaj zopet enkrat spomnil Hrvatov, in da je cd tam prišel hrvatskim delegatom prgum. ki bi si ga mi sicer res ne vedeli tolmačiti.
0 potovanju avstrijskega cesarja v Rim.
Glasilo sv. Stolice »Osservatore Romano« je povodom razširjenja glasov, češ, da je sv. Stolica sporazumna, da obišČ9 avstrijski cesar Fran Jos p italijanskega kralja v Rimu, izjavilo, da to ni res in da v to papež ne more privoliti, ne da bi škodil lastni avktoritet*.
Dogodki na Balkanu.
Iz Carigrada javljajo, da ni res, kar se je zatrjalo od turške strani, češ, da je bil v Peču (v Makedoniji) zopet vzpostavljen mir. Albanci, ki so vdrli v mesto, so še vedno gospodarji v njem. Garnzja je prenezaatna, da bi mogla naprav ti red. Bazar je zaprt. Zato ie potrebno, da odpošlje turška vlada več čet. Poslanika avstro-ogrske in Rusije sta baje tozadevno že storila potrebne korake.
Ie Carigrada javljajo dalje, da turška vlada še vedno noče oficijelno priznati, da so ustaši zavzeli Sano, glavno meeto Jemena. Zdi se pa, da ni več dvomiti, da imajo že vstaši mesto v svoji oblastr. IS batalijonov, največ sirskih Arabcev, ki se niso hoteli bo-jevbti, bodo razoroženi in (ker jih ne morejo vstaši hraniti) se jih z maršalom Rizi-p^šo odpusti na svobodo.
Vstaši so, razun orožja pehote, dobili v svoje roke najbrže tudi 4 baterije.
Drobne politične vesti.
Značilno za razmere na Hrvatskem. Ie Zagreba pišejo: Svoje dobno je bilo javljeno, da je ubežal od tu sin bivšega ni čelnika oddelka za uk in bo-gočastje, Armira Pavičića, ter da je v Reznu oa Bavarskem otvoril orfeum. Sedaj ee je isti povrn 1 radi vojaških vaj. Proti njemu se je vršila preiskava, ker ni rešil spieov v uradu, kjer je bil nameščen kakor prakti-tamošnjih krogih feant preiakavo je vo<j,l pair Z6grebški veliki sotii, da zapusti T:sza defiatvno čim
t q	.	. ^^ župan Budisavljev 6. Mladi Pavič je bil rešen
meso.	potovanju ouujevem v »radi začasne otemnelosti umac ter je — a
l»u l:mpešt ) ni se ničesar definitivno dolo-k •	i_	-
to ie ravno karakteristično — zopet vBprejet fenfga.	, .
v službo.
Iz Budimpešte je d< šla vest, ki zveni Najzanimiveje pa je, da je sedaj ubežal na na-a ušesa kakor kakov čudež, kar nam 8In nekega drugega visokega gospoda v od poročajo, zdi ee nam tako malo verjetno, i delku za bogočastje ter odišel na Dunaj za ksror če bi Dam kdo Sporočal, da Donava _ komika.
teče od Bflcgagrada proti Dunaju. In vendar	Grof P a c e. Sekcijski načelnik v
m ra b,ti resn.c«, ker imamo pred asboj j ministarstvu notranjih stvari, grof Pace, je čr»o na belem. V včerašaji seji egrsko- n v koj<
br* atake zbornice v BiH i nc pesti je posegel v ^
rtz »ravo v a Iresi ca kralje, predli žam od	w
ttl g slavne koalirane opocicijr, tudi jeden	Domače vesti.
:r. itsridesetor ce hrvatskih delegatov in do- j Shod narodno-radikalnesra dijaštva v ^e^aojih mamelukov. In s tem govorom se Trstu. Zadnja številka »Omlad ne« prinaša o je d g< dil tist; čudež. G*za Josipovicb, bivši t?m camerjanem shodu uvoden č!anek, v ba-m: n«ter, nca ijaron najči-teje vode in eden 1 terem pravi med drugim:
e hvn:h stebrov sedanjega sistema na Hrvat-	»Poleg vprašanj programa in organiza-
eaem. je govoril. Za to je izreden degodek, cije mega bi sa na shodu obravnavati neob-ka t; do«e ii»j ho bili sila redki slučaj*, da so vezno tudi druga pereča vprašanja, n. pr. o hrvatski delegatje v skupni zbornici v Bu splošni eneki volilni prav ci, o važne sti Trs a d mpe^ti v čem drugem videli svojo nalogo, za Slovence, kttere stanove ksže daoei naj-n'J?° v — molčanju in glasovanju za vsaka ! bi Ije izbirati Sloveneam. Ob časi sestanka vlado. Toda ni ostalo samo pri govorenju, s tudi ogledamo gospodarske zanimivceti ampak »e je ta izredni dogodek povspel do Trsta. Pa tudi med slovensko ljudstvo pnj-ča leža. Mi smo v prvi hip kur obnemeli od demo lahko in bomo takoj praktično izvrše-e-fc^etra ctrm^-nja, ko smo Sittli v telegramu vali del programa s poljudnimi predavanji v o *e;i zbornice v Budimpešti, da je Geza Trstu in okolici. S tem je že podana obilica T< - povich začel svoj govor na h r v a t- I gradiva za vspored našega tržaškega se-Ffiem jeziku. Poznavajoči vsa žalostno1 stanku.
minolest in nečastne tradie je hrvatske dele	Odlomili smo s3 za Trst. — Na obzorju
galije v Budimpcšt, smo sklen li reki v za moremo v t2m mestu pridobiti več. nego v ču;soju in »e vpraševali: odkt.di h kratu katerem-koli slovenskem mestu. Ako pa se toliko feora^že t®m. k er je bilo d< slej le ne- narodno-rad kalno dijaštvo prvič zbira ravno mržke upogljivoeti ? ! Uti Jot-ipovith, ki si v Trstu, st3ri to tudi demonstrativno. Klic do-lej e veemi svojimi 39 kolegi ni upal niti >v Trst« pomenja danes cel pro-d f ati da nc bi kaka hrvatska sapica vzne- gram. Pričkati se in prepirati o tem, kje m rala madjarskih ž vcev, isti J sip »vich je 1 je centrala S.ovenstva, B3 mi zjd' prav brez sj>ust 1 v /f>-_>rnicu hrvatskih besed, da si je vsaka vrednost'. L ubijana je in ostane v m iral vedet, da bo vihar :n da brdo Ma mnogih oeinh sred šče Sloveccav. Dijaštvo pa djari, njihovi gospodarji, smatrali to kakor se hoče seznaniti s tržaško poz cijo in p o v-č.ri nečuvene up most . In res so hrupeli indariti njeno važnost.
vali od njih, da se za nas ekBponirajo, kakor i mi ž njimi nismo identični.
Za naš sestanek, ki fco trajal 2—3 dni, ee mi zdi prva polovica meseca feimovca najprimernejši čas. Do tistega časa je treba naj-inteneivnejih priprav. Ako hočete bratje, da nismo na Slovenskem efameren pojav, ampak hočete, da bo iz radikalnega dijaštva izhajala leto za letom inteligenca vedno mladih idej in navdušene energije, delajte vsi, da se nam shod v popolni meri posreči. Eni nasprotniki bodo v skrbeh, drugi si bedo skušali pomagati s smešenjem, mi pa bodimo ponosni: Kar smo si vstvarili, smo vstvarili iz lastne sile«.
Avstrijski zistem na dela. Germanizacija v pošsni službi na Štajarskem napreduje vedno bolj, vedno konsekventneje in neizprosneje. Slovenec more sploh le s težavo dobiti službo na pošti. Kar se tiče neerarič-nih pošt, bo ntšli — odkar je tudi nam Tr-žačanom znani bivši tukajšnji ravnatelj Po-komv poštni mogotec v Gradcu — le trije Slovenci minolsti, da so bili vsprejeti v poštno službo. Ko se slovenski uradniki bližajo času, ko bi morali biti povišani, navstaja vsikdar kaka — pretveza, da uvajajo disciplinarne preiskave proti njim in s temi v zvezi inspekcije. Tisto malo slovenskih uradniko7, kar jih sploh je, pa pGŠiljajo najraje v nemške kraje, na njihovo mesto v slovenske kraje pa pošiljajo uradnike brez potrebne kvalifikacije v jezikovnem pogledu. Tako je prišel n. pr. sedaj v Celje trd Nemec v osebi nekega Hartmanna, Slovenec SimonSič pa v nemški Aussee.
Deželi štajarski sosed nja je pa Koroška po zemljepisni legi, ali jej je tudi prava so-rodnica po zistemu, ki vlada v njem. V Koroški se celo ta zistem pojavlja v oblikah, ki je še ostreja za kako nijanso. Tako je n. pr. ta b stem na Koroškem izumil novo nalogo za — c. k. orožnike. Tem ni le dolžnost, da love zločince in skrbe za javno varnost — za kar jim je prebivalstvo gotovo le hvaležno —, ampak hoditi morajo po hišah in zasledovati, kdo je — naročen na slovenski list »M i r«. Po vsej pravici pripominja »Siidsteierieche Presse«, da je tako postopanje kažnjivo, ako uvsžujemo, kakov respekt imajo kmetje pred orožniki. Je-li zameriti kmeta, ako se ne naroča na list, ako ve, da bi mu radi lista prihajali orožniki v hiš j ? ! Soli c. k. orožniki za to tu, da 3u žijo kakor sredstvo za fiaancijelno oškodovanje slovenskih novinarskih pedjetij?!
To je res že ekrajn^, kar si upa proti Slovencem ta avstrijski zistem ! Skrajno na-jivno od nas Slovencav je t>rej, ako si domišljamo, da bo bolje za nas, ako je vladi na čelo stopila druga — oseba! Po spremembah v esebah se ne spremeni pcstopanje proti nam Slovencem. To se spremeni še le po spremembi z stema. To spoznanje naj ureja naše postopanje in izlaBti ono naš.h zastopnikov v centralnem parlamentu.
Iz Rlcmanj. Nedavno nus je ljubljanski »Slovenec« presenetil a vestjo, da je bila pri nas na Velikoncč proglašena samostojna župnija in da je župeupiavitsljem imenovan

na Ka-
krčali. Xu. nas ne briga nimalo ta madjar-»ki fcrup. Zanimalo pa bi nas vprašanje, od *udi je hrvatskim delegatom kar h krati
V Trstu najdemo odkrite prijatelje, ki nas u mejo. Več pa od njih sploh ne zahtevamo. Ne prihaja nam na misel, da bi eahte-
g. Josip Stržinar župni tinari.
I a res se je danes (dne 8. t. m.) vršila tu predaja cerkvenega premoženja imenovanemu gospodu župeupraviteiju. Predajo je izvršil dolinski kapelan g. Alek. Martelaac ob navzočaoiti dolinskega župana in občinskega sluge iz Doline.
Vsem se je zdelo čudno, da ni prišel na ta važni akt g. župnik in dekan dolinski sam. Orožnikov ni bilo to pot v vas. Na čin predaje so bili pismeno p. zvani od Btrani županstva v Dolini oba r.cmanjska cerkvena Ključarja in občinski Odbornik, ki pa se niso odzvali povabilu in se je predaja izvršila v njih nenavzoSncsti. Opc-ludne je kom s ja odišla na Katinaro.
Ustanovljenje župnije v Ricmanjih je bilo priobčeno županstvu v Dolini z dopisom dolinskega dekanata št. 60/D cd dne 3. maja 1905.sledeče vsebine :
Št. 60/D
Čislano Ž u p a a b t v o
v Dolini.
Vsled dekreta preč. škofijsk. Ordinariata Tržaško-Kopar?k<ga z dne 19. aprila 1905. it. 2S3. z ozirom na odlok c. k. minister-stva o J dne 2 novembra 1904. št. 33999 in c. k. Namestmstva v Trstu od dne 18. novembra 1904 šr. 32279 razglašena je ka-pelamja »v. Jež fi v R c manjih od dne 23. aprila 1905. naprej kot samostojna župnija.
Za upravitelja te nove Župnije je imenovan veleč. g. Josip Stržinar, župnik na Katinari glede dekreti z dne 21. aprila 1905.
št. 283.
Podpisanemu je naročeno izročiti V3e cerkvene zadevne knjige in spise temu upravitelju, kar bi se vršilo v Ponedeljek 8. maja t. 1. ob 9. uri dopoiudne pri pregledu Ricmanjske cerkve in potem napravil zapisnik predaje v župnišču na Katinari.
Uljudno se zaprosi, da se izročitve vde-leže: Blagorodni Gospod Zupan Dolinski, p. n. g-, občinski Bvetovalec Ricmanjski in oba cerkvena ključarja cerkve sv. Jošefa v Ricmanjih : Ivan Komar hšt. 70 in Ivan Martin Kuret hšt. 7, koje naj bi se od strani čislanega županstva blagohotno pravočasno obvestilo in povabilo.
Dekanijski urad
Dolina dne 3. maja 1905.
Jos. Zupan 1. r dekan.
Cerkvena ključarja in občinski odbornik v Ricmaajih bo bili pozvani na čin predaje s tem-le dopisom :
Št. 1010.
Gospod
............cerkveni ključar
v Ricmanjah. .
Z notranjim prepisom se Vas obvešča, da bode dne 8. maja t. 1. ob 9. uri predpo-ludne predaja knjig in spisov kaplanije — eedaj novorazglašene župnije — v R cmanjah č. g. Jo3ipu Stržinarju župniku na Katinari.
Vabi se Vas, da S9 prav gotovo tega udeležite, pri kojem bode tudi podpisani navzoč. —
Županstvo občine Dolina
dne 3. maja 1905.
L. S.	Zupan:
P a n g e r c.
Tržaški škof in slovenski jezik v žnpni cerkvi sv. Jakoba. Prejeli smo :
Žt. 1541.
Slavno uredništvo »Edinosti«
Tu k aj.
Na podlagi § 19. fakovnega zakona sprejmite slede?i popravek dopisa : »Tržaški škof in Blovenski jezik v župni cerkvi sv. Jakopa«, tiskan v »Eiinosti« 7./5./05. št. 125. ra drugi strani:
Ni res, da je škof prepovedal župniku pri bv. Jakopu uveBti slovenske Šmarnice; Res pa je, da jih je dovolil in da je počemši s 1. majem vsak dan slovenski govor in zatim sv. maša na oltarju Matere Božje v cerkvi sv. Jakopa.
Iz pisarne škofijskega Ordinarijata v Trstu 8. 5. 1905.
Kanonik P. F 1 e g o 1. r. ravnstelj pisarne.
Pokojni Josip Turk ae je tudi v svoji oporoki spomnil narodnih društev, oziroma ustanov. Zapustil je : Bratovščini sv. Cirila in Metodija pri bv. Jakobu, mežki podružnici družbe sv. C.rila in Metodija, Dijaški kuhinji v Trstu in ra dijaški konvikt v Pazinu po 50 K, »Narodnemu domu« delež 200 K. Tako se je blagi mož tudi v svoji poslednji volji pokezal rod svoj ljubečega in za njegov napredek vnetega sinu. Blag in hvaležen epomin bodi med nami pokojnemu Josipu Turku !
Zahvala. Visokorodni g. Julij pl. K 1 e i n m a y e r, c. kr. profesor v pokoju, je blagovolil podariti za šolsko knjižnico deške ljudske šole pri bv. »Jakobu velik del svoje obširne knjižnice, za kar Be podpisano vodstvo blagemu dobrotniku in ljubitelju slovenske mladine najtopleje zahvaljuje.
Vodstvo deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu.
A. Širok, voditelj.
Enketa podpornih društev za slo venske visokošolce na Dunaju, v Gradcu In v Pragi, z Dunaja smo prejeli :
Ker Be število slovenskih velikošolcev in b tem prosilcev ki se obračajo do podpornih društev, množi cd leta d j leta, dohodki društev pa ne naraščajo v i^tem razmerju, temveč padajo, so ae sestali odposlanci podpornih društev na Duoaju. v Gradcu in v Pragi dne 19. aprila t. 1. na Dunaju, da se posvetujejo o pripomočkih, s katerimi bi ; Be mogli povišati društveni dohodki. Praško podporno društvo, ki je sprožilo to misel, je zastopal viši inženir g. Tomšič iz Prage, *a graško podporno društvo je prišel g. prof. dr. Murko, dunajsko podporno društvo pa
je fast pal sko:o ves odbor. Po temeljitem razpravljanju o poTožaju podpornih društev za {slovenske velik-^šolce bo sklenili odposlanci kolikor meči enotno nastopanje vseh podpornih društev in sprejeli naslednja vod:la :
V-iko podporno društvo sestavi Bezna-mek nekdanjih podpirancev ter ee obrne do v?eb taiih, ki bo že v primernem gmotnem po't aju. naj po možnosti podpirajo društvo ter tako vračujejo prejete dobrote.
Ako je podporno društvo kakega prosilca za vedno spoznalo nevrednega podpore, ker je ilorabil društvo, ali iz kakega drugega razloga, naznani to vsem drugim slovenskem volikošolskim podpornim društvom.
Podporna društva dajejo v posebnih primer h podpore tudi abs lventom. ki se pr:pravljajo za skušnje.
vsako podporno društvo založi obrazce prošenj z iekaznico o prosilčevih razmerah, k: jo ir< ra pice lec izpolniti vselej, kadar prosi. Ti obrazci se d<.jajo pros lcem brezplačno na razpolaganje. V izkaznici bodi tudi razpredelek, ali je pros lec že dobival podpore sak'ga dru tega slovenskega velikošolskega podpornega društva.
Ce?mrjeTic- Rudolfora jama t Divači.
Mio io nedeljo je bila v divaški jami pre-skušnja acetilenske razsvetljave. Inštaliralo •e ie do tega dne 11 velikih eestilenk s avet >bn m učinkom za 2000 sveč; postavijo -e pa <1 • spi šae razsvetljave še štirje apa-?. Že 11 poekušnja je pokazale, da je za »asvetijavo jam acetilenBka luč najelektnejša n da je splošni učinek vrlo čaroben. V ne-le jo je b la razsvetljav* seve še nepopolna, :er fo s le ona mesta, kjer je bila pot za-•en'ena, razsvetlila s poeam čnimi svečami.
*'avD stno razsvetljavo prihodnjo nedeljo •a ^e p ra'»ijo za razsvetljavo pose m ča.h od-4e.K v ia kapnikov še druge luči, ki bodo sv j > raznobojnostjo cčaravaie obiskovalce.
Oaien am se. da so aoetilenski aparati
larejent po sistemu g. Jeseha, ki je dobavil • s«h 15 aparatov.
K nstrukcija je zbog svoje navadnosti n avte mitične regulacije proizvajanja plina res pohvfcle vredne in so aparati za vporabo ae ssmj jako ekonom ča', temveč tudi brez rsske nevarnceti.
K I t s: v nedeljo 14. ma;a ogieda jamo v I>ivači, odide gotovo ■ zadovoljstvom iz ame n p >nese sa'»o prepričanje, da je kra -ti svet j>ud zemljo diven in vreden, da ga vene branimo in ohranimo. Pa saj je raaa: Z >e:na, ta > znajditelj« jam, na prednji v ne ie jo sam vskliknil: »Gospod, žs 1' et hodim v to jamo, pa ša le danes v i m o S tej svetlobi, kako krasna je«.
Pazile na ribe. Ko grem. tu in tam na
r.bji trg. aii kakor pravijo tržašse Slovenke — na »Pcikarijo«, opažu em kako zdravstveni "a iz rnik preiskuje po prodajalnih mizah. C ^sto vidim, da m >ž pogleda v kak kup lep h dragocen h rib, ter izmed toliko žea:h najde po dve tri in tudi več po rien 1». R ba je lepa in dobra (ta onega, * m j ugaja), ali, ako je pokvarjena, je hud :ruf za č o veš k i želodec. Pazite torej in ne cnpujte iib, ako jih ne ponata in ako se ni--:e prepr čale, da so sveže.
O g 1 e d u b.
Nekaj o roparskih napadih. Zal nje
• t-na in to skeraj sleherni dan, o fca-
roparskem napadu na tržaških ul cah.
Fe napale opisujett na dolgo in š roko lista >1 t* eeolo« in »Gazzettino«. Prvenstvo pa a M verjevo g asilo, kar je naravno, ker
aia »I Piccolo« poročevalce /1 vsakim voglom !
•Jaz hodim po tržaških ulicah že 30 let, 4 i da ms me n <5 doletela »sreča*, da bi - kedo ustavil z zlobnim namenom. Radi -a\ jaj čih se roparskih napadov, sem ee um ra na raznih krajih in prišel sem do repr *anja, da je Wj0 teh — /.mišljenih !
M-ne taka zmišljena poročila čisto c č je -trf-š > in radi sebs bi ne bil prijel pe-
v roko. Pišem pa zato, ker vem, da je I rstn sumtm mnog > takih, ki se ob helem .-vu t fs?jo pred »roparji«, o kater h mo
•V:, i tazo p gosta m grozna ročila ! ve2 b. se rad p< šalil, t da. ako pomislimo, 7. mmovanih listov pre dejo take in druge x -! v ae v razne iu:e liste in ako pomi-in i, da te tu * iiste čitajo oni tuje , ki b;, u*» h lo tu vse p lao »roparjev«, prišli i. dru v posete, aii v trgovinsk.h prslih, a ne pr.d jo, in kdo jim bo zamer;l, da. si -e upa o med 1 pove! ! — S tem pa
trpi Trst in njega interesi, toda to ne briga onih, ki se usiljujejo za prijatelje Trsta in-Tržačanov ! Mesto, da pišejo nekateri listi le z namenom, da morejo predati par etotin številk več, ne glede kaj pišejo, bi bilo bolje, da bi ti listi in njih poročevalci gledali nekoliko več na čast in koristi svojega in našega Trsta. Svet pa naj ne veruje tem laži-poročevalcem, ker oni lažejo kakor morejo delati to — lažn:ki po poklicu !
Ta je en fanatičen slovenski delavce«. Podpisani sem šel dne 4. t. m. ob 5. uri in 20 minut popoludne na tukajšnjo glavno pošto, kjer sem oddal par zabojev. Dotični uradnik mi je izdal na s'ovensko tiskovino in na slovenski napis — nemško laško potrdilo.
Na zahtevo je uradnik napravil novo potrdilo na nemško-slovenski tiskovini.
Dne 6 t. m. sem bil z drugimi pošiljat-vami pri istem uradniku, ki mi je tudi v tem Blučaju izdal potrdila na nemško-lask h tiskan.cah. Ker je bil en naslov nemški in eien slovenski, (oba na slovensko-nemški tiskovini) rem zahteval za Blovensko odpo-šiljatev slovensko potrdilo, katerega mi pa uradnik ni hotel dati. Poklical je načelnika 1 dotičnega oddelka in mu rekel : »i^uesto se un operalo fanatieo Slavo< — ter je raz-jašnjeval po svoje, vzrok, zakaj da noče iz dati slovenskega potrdila. Jaz sem hotel govoriti z goep. načelnikom in mu pojasniti stvar, toJa — ni mi bilo možno ker dotični višji uradnik ne zna slovenski ! Umel sem, pa da je ta, zadn i imenovan, ukazal pedre jenemu uradniku, naj mi izda slovensko potrdilo in šele potem sem dob 1, kar bi bil moral dobiti brez vsake sitnosti !
Priporočam dotičnega uradnika v odlikovan e ker je tudi on mene odlikoval z — fanatikom !	Vekoslav Volčič.
Za kongres slovanskih časnikarjev v Opatiji, s« je do sedaj prijavilo 90 goatov med njimi je največ Poljakov, Cehov in Slovencev.
Egiptovska bolezen na očeh. Po
gorenj; vipavski d>lini se čim dalje bolj razš rja egiptovska očesna bolezen. Boln.h je nad 300 oseb. Vse šole s > zaprte.
Domovinsko pravico v Trstu, so zadobili gg. : Anton Lavrenčič iz Koprive, Katarina C tič (prej spadajoča v Dornberg) Anton Višnjevec iz Našic pri Dragi in Miha Svetina iz Dan pri Naklem.
Samomor. Včeraj popoludne ob 3. in pol uii je skočila skozi okno (na dvorišče) IV. nadstropja h še štev. 4 v ulici S. Fran-<?eaco neka 20 letna, elegantao opravljena ženska. Ostala je mrtva na licu mesta. Z irav-nik iz zdravniške postaje je konstatoval smrt. Kedo da je in kaj da je ta najnovejša samo-rilka, ni bilo mogoča doznati. Docna'.o pa s? je, da je bila pokojnica ljubica nekega čast nifca, ki stanuje v b'š;, v kateri je mlado žensko bitje zgubilo življenje.
Po nekaterih zn»kih se sod , da je bila pokojnici Židinja, kar pa n gotove.
Društvene vesti in zabave.
Program za VI. kongres slovanskih lovinarjev v habsburžki monarhiji dne 14 , lio. jn 16 maja 1905. v Volovskeir-Opatiji.
Dne 14. maja 1905. cb 10. 111 i Popoludne v veliki dvorani »Narodnega doma« na V( lovskem. I. Predsedn k osrednje zveze slovanskih novinarjev otvori kongres. II. Po trdi se zapisnik V. kongresa v Pizaju, čitale se bodo priobčenja in predlogi predsed-ništva. III. Orgaoica<-ija slovanskega novinstva. 1) Organizacija čeških, 2) poljskih, 3) ruskih (v Galiciji). 4) slovenskih, 5) hrvatskih, 6) s ovaških, 7) srbskih novinarjev. IV. | Naloga osrednje zveze slovanskih novinarjev. ' (Skupni < bed, ki ga priredi zastopstvo občine Voloveko v Opatij'. Obisk grol ov slovansk h novinarjev na tamešniem pokopal šSu. — j Ob uri zvečer koncert s plesom.
Dne 15. ma;a 1905. ob 9. uri predpo-ludne. I. O uredniški dolžnosti glede pr ča-nja, g. R. Cejnek, urednik »Politike«. II. O novem tiskovnem zakonu, g. Ant. Beauprć urednis »Gl §u Nt roda«. III. O predplače-vanju čaeopisov po pošti in praktične po-j trebe ruskega gališkega časnikarstva, g. O. A. Markov, urednik »Galičanina«. (Opoludne skupni obed v »Narodnem domu« na Vo-lovekem. Ob 1. uri obhod s parobrodom ob bakarskem zalivu, ob Kraljevici, Cer-kvenici in Novem vee do Senja. — Povrnitev v Opatijo.)
Dne 10. maja ob 9. uri predpoludne. I. Icvestje o slovanskem dopisovalnem uradu.
II. Glavna skupščina »O.-rednje Zveze«. 1) Otvoritev po predsedniku. 2) Izvestje pošlo-vodje o delovanju. 3) Izvestje blagajnikovo. 4) Volitev odbora. 5) Določitev, kje da se bo vršil VII. kongres. 6) Svobodni predlogi. III. Zvršetek kongresa. (Odhod na Reko. Popoludne ogledovanje Reke, nakar se udeleženci razi dejo.
f?azne Vesti.
Kuga V Indiji. : Iz Londona pišejo, da je po podatkih, ki jih je prejel indijski urad, znašalo število oseb, ki so v Indiji umrle za kugo: meseca januarija 126 526, februvarija 125.041 in marca približno 150.000 oseb. V zadnjem t;dnu meseca marca je narastlo število umrlih za kugo celo na 53 895 in sicer za 11 807 vefi, nego v predzadnjem tednu meseca marca. V Adenu je v zadnjih mesecih umrlo le 32 oseb za kugo.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Poročilo generala Lineviča.
PF.TROGRAD 9. (Petrogr. brz. agentura.) General Linevič je dne 7. t. m. br-zojavil carju: Kapitan baron Raden je s torpedovkami rekognoec ral ob japonski obali ter dve milji od predgorovja Sutsuki zažgal neko japonsko ladijo, potem ko je bilo možtvo odvedeno na kopno ; 15 milj od ja-pcnskfga obrežja je ulovil drugo ladijo, ki jo je vzel seboj v Vladivostok kakor plen.
Vihar.
KANSA8 CITY 9. Tornado (vihar) je razrušil mestni del v Maiquette, ki je ob-etojal večinoma iz privatnih hiš. Število mr tvih cen jo na 20 OBeb. Švedsko luteranska in metodijska cerkev, gledališče s sosednimi hišami lež v razvalinah.
Tržna poročili 9 maja.
Badimpe$ti>. PSenica za nuj Iv 18 30 d^ K 18 32; rž za maj K —.— do K — — ; ovta zy maj od K 13.82 do 13 H4; koruza za maj K l-i.72 do K 14.74.
H a t r e. (Sklep } Kav» Santoa good a v« -raarp za tek. mesec po fcr 45.— firk, za julij
45." V*.
New-York. 'Ot?»- •• v Kava Rio za boćoTe dobave, mlačno, nespremenjeno, 5 navzgor.
H am bare. fSti«»i oop.) Kava ««*ntoa jp v average za ,naj 36s/4 september 37l/, za dec. 38—, za marec 38 Vt. —.— Mimo. — K«v. Rio navada* locn 37—39 navadna reeln-i 40 -41 navadna dotiv, 42—44.
Hamburg. (^klep=) Sladkor b« maj 24 20
za jun j 24.20, za julij 24 30, za avgust 21.75, za september 23.05. za oktober 21.—. Stalno. -- Vieme: lepo
gladkor tnzemaki. r-entrifnera1 K 74.50 do 75.50. za maj-avgust KI 71.50 do 75.50. Goncsa?' 1» MfJiap -t-omptao K 75.50, maj-avgust K 75.50 do 76.—
London. Sladkor iz repe *«irnv '2Via ^ • Java —.— Stalno.
Pariz. R* za tekoči mesec 1K— r* **> junij 16.25, za julij-avgust 15.50. za aepta uber december lf.25 '.mirno.' — Plenica za tekoč« m sec 24.80, za junij 85 r.% julij - avg ist 23 95 za sept.-december 21.S8 (mir o) Moec za te koči mesec 31.56, za unij HI 80 a ju.ii-avgui-. 31.65, za s pt.-december s!9 40 imlača Repično olje za tekoči mesje 50 —. za junM 50.^5 za julij - avgust 5i.O ) za september - december '2 --(mirno. Špirit za tefcoči me«c 51.— za uaij 5 » 25 z iulij-avgust 49.S0 »a september- december 4^.25 (stalno). Sladkor Barov 88" «so nov :*0l/t-U— (mlačno bel za tekoči me,ac 317,'a *a ulij-avguat 3S1/,, zn oktober-januvar 32za jauuvar-upnl 325/4, ml čno ra<irir»> 6b1/,—TO Vreme : lepo.
„Hotel Balkan"
restavracija v I. nadstropju. =====
Horsaa poročila dne 9. maja TržaSka borza.
Napoleoni K 19.C6— 19.C9-, anyležk^> Ure K--
do —.—, London kratek termin K 219---240 5.0
Francija K 95.35-96 6). Italija K 95 30—95.55 italiianaki bankovci K —.— —.—- Nemčija K
117 20—117.50, nemški bankovci "--•--
avBtrijska ednotua re-^ta K 100 35 100.60. ografc kronska renta K 97 90 98.15. Italijanka rect^
— —.— kreditne akcije K 664.— — t66 — državne železnice S 664 tO — r 65 50 Lombard; * 89.— 91.—, Llojdove nzciie 650.— — 655 —
Srečke: Tisa K 341.---345—, Kredit K 485 -
do 495 —, Boden kred« '880 K 209.— 317.—, B<-denkredit 1889 K 3i,7.— 316—, Tnrfik® K 142.-
do 144.50 Srbske----do--
iJunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4"/, Avst. investicijska renta 3 Ogrska renta v zlatu 4
„ „ kronah iT
r>	» " H
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 L9tr. 100 državnih inark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta f9.—, italijanska reuta 10o.27, španski esterieur 9 ■ 80. akciie otomanske banke 6J4 —. Menjice na London •J5.17.
Pariz. (Sklep.) Avstrija*« dria»n» ielcr *> 7^2— Lom bare i f- 6— unificirana turfl a rnntt 88.52 avs.ri*. slata ni 100 50, ogrska 4 •/, zla-
renia li 0 40 LindeiL»fc.. ---tur! ke srečb=
134.— rti' biiila 13.33, italijanske ir ndi-joDalce akcij* 780 —, akci e Bio Tinto 16.10. Šib o.
London. (Sklep) Konsolidiran to- 937i« Lombardi	srebro 26:/». Španska ienis 90l'w h-
iijanska renta 105x/t, tržri dskont, 2"'4 Dce.jiv.. i Dunaju 24.24 dohocfci banke —.— izplačila ' —. —. Stalno.
včtraj	danes
100 90	ioo.e«5
loaiio	100.90
119.4n	119.4.5
100 nO	100.50
93.3 )	9a,30
118.05	118.C5
9ČI.—	93 —
83.40	89/20
1617.—	1845.—
	6 >4 75
240.10	2-10.15
117.3f>	117.35
23.45	23.4-i
19 07	19.09
95.3 >	95.35
11.26	11.26
Danes v sredo dne 10. in
jutri v četrtek dne 11. maja
izreden večer smejanja
ki ga priredi
prvi dunajski originalni govornik iz trebuha
odlikovani predstavlja lec žensk univerzalni oponaševalec in mimik
Xarol £ewen
odlikovan od vseh cesarskih Visokostij.
IVAN JORDAN virtuoz na citrah.
Komični in prijetni drnžinski večer.
Začetek ob 81/«. zvečer. Vstopnina 60 st.
Sprejemajo se vsakovrstua dela in po 1 posebnih načrtih..
wm- Jlnstrovaa imt brezplačno in franko, im
Tovar pa pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
«wmi
s

nOMOnOiiOiiOiiOnOiiOi'OiiOiiOi
o	N
mt Tovarna pohištva
Aleksander levi JViinzi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiša). (
ZALOGA:
PIRZZH ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
posebnih načrtih. Ilnatrovan cenik brezplačno in franko
iO'iOiiOiiOiiOIiOmOmOiiOmOiiOi

Serravallo-vo žeieznato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Frovzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in oja6qje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
= Srst. =
I.
Icpain cp i)erice i,r'Pravne za vsak°-
lol/CJU 3C vrstno del... ki I »i >e vsj.re-jele v neko tržaško kopališče. Ponudl>e na »Ediu<*t*.
W«U||n na javni ples, katerega prirede V d LM f U mladeniči iz Verhovelj, v nedeljo dne 21. maja v Dolu |H>d Repentabroni pri postaji nove železnice, na dvorišču gostilne g. Ivana <«ulič. - Svirala bo popolna godba iz Prošeka. Začetek ob .'i. uri |»op. V slučaju slabega vremena se ples odnese na maja.

Zaloga istrskih in dalmat. vin
r ulici Cecilia j6 {vogal nI. Rnggero Manna)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 »t., belo briško po SO st.. opolo i r Vič« po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne nnročbe se priporoča
IVAN TONEI>
F.FertOt urar
TRST - ul. Poste nuore št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
/OOOOOKXXXXXXXXXXD<XXXXXXXXXXX>C<Xr>
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril na	^
--= Opčinah	I
k Kestavrant Hacker 5
—	opremljen p-> zahtevah, preskrbljen s slovečimi vini in najboljšim kraškim	~
yC	teranom.	S
w	Vodstvo poverjeno je g. Angelju Palma, bivšemu voditelju „Grand	jf
O	Restavranta Haeker" tako, da slavno občinstvo dobi tudi na Opčinah vso tisto
Q	udobnost, katero sme danes zahtevati.	w
Q	Cverjen, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj,	Q
n	beleži udani	EMIL HACKER.	^
V:XKXXXX)OCKXXXXXX:XXXXXXXXXXXXX>0<y
Jfarožni kolek je vdobit! pri upravi
.Cdinost4
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg ji. - Trst.
Zastopoi! tovarne kota in lotokoles „Pnch".
Napeljava in zaloga električnih zvrčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofon. v in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles it i.
Velika, zalog-« pri pa.dk o v po tovarniških cenah
TELEFON štev. 1734.
Karlo Iiouvier
zlatar in draguljar
Trst - v ulici Barriera vecchia 10 - Trat.
Prodaja in zamenjava zlata, srebra in dragrulj
ter izvršuje vsakovrstne poprave.
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica di Torre bianca 45-	-----
Kis, milo. svet e in soda.	=
: Jedilno olje po 2K nove.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIG 5
MEBLUVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Tržaški grafični zavod | l^fiffl^i
n. G. Salom
TRST
Corso štev. 2
Telefon 74-2
IVeati od kavčuka, kovine ali elastike.
Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od eina. brona in pokosti. Fono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko i ti lirvr.tsko.
Pumpe akoravno nino-
gokoristne in malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
Ž I VIC 1 DR.I
TRST, trg. ulica št. 2
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejemu prekladanje in čiščenje svetilk na plin oh časa selitve. Neprekosljive pit nov« mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
CSItfU UMIKI IlUi	:3E3£
55S JIl 32* U tS£i
novi higijen:oni zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barriera 2 S
Drogerija
GUSTAV MARCO
ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ZZaloga šip in steklenin. —^—
Br. H. vit. Foresita
primarij dobrodelnega zavoda v Trstu, spričuje. da je z presenetljivim, sigurnim vspehom proti /.elotl-čnim težkočami in črevesnim boleznim vporabljal
želodčno tinkturo
G. PICCOLIJA, dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani.
1 steklenica velja 120 stot. in se vnanja naročila točno —izvršujejo. —
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni plug
- k^le>i za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen. preprost. lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori In svoje ne-prenehljlve vinske stiskalnice.
Ž IVI C, inženjer - Trst
Sk lati išče — trgovinska ulica 2.
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga :
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo 3eii!nl (nasproti cerkve sv. Antona novega>.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopieev; lastna specijaliteta čopiče?
za barvanje s pok ostjo. ===== Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. — Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
l^F* 2)092 za parkete
hrastove ali jelove prve vrsto zn=
prodaja pod jamstvom p<> tovarniški ceni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia št. 7
Zaloga
pristnih dalmatinskih in
lastnega pridelka kakor tudi	-
W oljkinega olja.
Prodaja 11a debelo in drobno. Franko na dom olje od 5 litrov in vino v sodčekih.
Peter G. Pervaldi !
TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Pnulaja na debelo in drobno. Moka prvih mlinov Ogrske in Ijevanta. Otrobi. O,en Testenine tu in inozemske itd itd.
Radi požarja
jrodaja vso obstoječo zalogo manifakturnega blaga z velikim odbitkom
Ivan Visintini.
ar ULICA CASERMA št. 6 ~m*
Gostilna T. MAJCEN
u 1. Sicolo Macchiavelli 34 (ex Forni).
Toči istrska in ialaatMa Tina. beli opalo, posebna tirolska Tina Prve vrste pivo. "mm
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
N /.a družino istrsko vino po 3*3 od 5 litrov naprej po 34.
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
1. FARCHI Barriera ve&cbia 5
kjer se vsaki dan izdeluje obleka - v lastni krojač niči. .
- ■ -- ?
Podpisani naznanja slavnemu obrinstvu, da je otvoril
v nI. Scalinata št. 4 (vogal nI. 6inseppe Caprin ex Crta) i I
PRODAJALNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic itiJ1
v velikej izberi AN GEL J BUSETTI. L	■	c
Trgovci!
Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno |'v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune!
Hočete li dolgo živeti
In ae veseliti dobrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dobro prehavljanjo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdubi gotovo odpomoč z
Germanovo življensko esenco
koje se uporablja z najbclj>im vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodca, napenjanju, riganju, reza v i cl, sabostl, gavob u. omotloi. trganj 11, zapiranju, marojdam
i zlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uži* a mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta esenca prebavo in daja izvrsten tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. V sled odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neSkodljna četudi se jo uživa na leta. kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom
Oermanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hiSi. ker večkrat ž njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le -Ctormanovo življensko esenco iz lekarne pri ,,Črnem orlu" iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na vtaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke: lekarna pri „Črnem orlu" K. German, Aelovar (Hrvatske), kamor naj se pošilja jo vse naročje. Cena steklenici K 14"; po posti se ne pošilja manje od dveh staklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se hlagovole pisati pravduo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja. proBpekti in navodila brezplačno.
Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu.
Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska).
Vam naznanjam, da sem poskusal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspelia nijedne kot <«ermanova življenska esenca.	Andrej Žižek. Sv. Ana na Kranjskem.
Prosim Vas, da mi zooet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše.
Apolcnlja Haberl. Semrak na štajerskem.
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilanc 31 decembra 1902.
Zadružna glavnica (od kojih vplačano S 3,200.000) .......
Rezervni zakladi dobitkov ....
„ zaklad proti vpadanju vrednosti j javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavaro-
| vanja........... .
Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1M38—1902]
Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelil ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m^rju: sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po nun >-vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačna do smiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd.
8,000.0« M) 7,133.5*0
3,700 53! >
71,255.75-
4iH,919.0f>
Zaloga

izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
" piv© =
v sodčekih in v buteljkah, kakor tudi
= kvasa =
iz tovarne Bratov Reinlnghaua
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JVSattonijcve (jiesshubier
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10.
^LAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po na j razno vrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preieku petih let pravio do dividende.
1
„S I a v i j a
tt
vzajemna zavarovalna banka»Pragi. — Rezervni fond 29.217.694*46 K, izplačane odškodnine: 78.324 623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vm pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok >ristne namene.