FIZKULTURNI TEDNIK DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA: Moto dirke v Ljubljani Današnji letalski miting v okviru Dneva Ljudske tehnike je moral žal odpasti IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dan ljudske tehnike v Ljubljani Pogled na razstavo Ljudske tehnike v Domu sindikatov v Ljubljani Organizacije Ljudske tehnike so danes priredila Dan Ljudske tehnike, ki je predvideval otvoritev dveh uspelih razstav in sicer fotoamaterske im razstave Ljudske tehnike v Domu sindikatov, poleg tega pa še letalski miting ria L&verci, cestno moto prvenstvo Slovenije po ljubljanskih ulicah, na ribniku v Tivoliju pa kajakaške tekme in tekme modelarjev športne- športnobrodarski modelarji so s svojimi modeli vzbudili zanimanje pionirjev ga brodarstva. Obe razstavi sta bili otvorjeni. že v soboto popoldne, medtem ko sta zaradi neugodnega vremena morali odpasti dve prireditvi: mo. todirke ter letalski miting, kajakaši na ribniku pa so pritegnili k svojim tekmam blizu 1500 gledalcev, povečini mladincev, pionirji pa so z občudovanjem spremljali spuščanje malih jadrnic, ki so v vetru lepo plule po nemirni vodi v ribniku. Fotoama-terska razstava v Jakopičevem paviljonu je lepo pripravljena in so jo včeraj in danes obiskali številni ljubitelji amaterske fotografije. Razstavljenih je okrog 100 posnetkov iz sektorjev dela, vojaškega življenja, vmes je nekaj manj posrečenih portretov in dovršenih pokrajinskih motivov. Povprečno lahko rečemo, da so razstavljena dela 19 avtorjev na višini, posebno še, če upoštevamo izredne težave, ki jih imajo naši fotoamaterji s pomanjkanjem odgovarjajočega fotomateria-la. O razstavi v Jakopičevem paviljonu bomo v prihodnji številki prinesli obširnejšo strokovno, kritiko,' za danes pa le opozarjamo Ljubljančane, naj si razstavo polnoštevilno ogledajo. ker resnično zasluži vso pozornost. Tudi razstava Ljudske tehnike v Domu sindikatov je močno obiskana in občudovalcem nudi sliko celotnega delovanja v organizacijah Ljudske tehnike. Posebno pozornost mladine privabljajo razstavljeni kajak čolni in letalski modeli na pogon z Diesel motorčki. Komplicirani radijski aparati in naprave vzbujajo pozornost mladine, ki ji je videti veliko zanimanje za vse panoge Ljudske tehnike, zavedajoč se, da je v naših velikih naporih za zgraditev socializma in izpolnitve nalog prve petletke nujno potrebno dovršeno znanje tehnike. Naš poročevalec je opazil, da so kajakaške tekme privabile veliko mladincev k ribniku in da so v njih vzbudili željo, da bi v polnem številu stopili v vrste naših športnih brodarjev. Tekme same so bile zanimive, vendar pa se je pokazala slabost premajhnega ribnika, na drugi strani pa pomanjkanje čolnov. Športno brodarski modelarji, ki so s svojim delom začeli šele v začetku letošnjega leta, so pokazali, že lep napredek. Zaradi pomanjkanja materiala, načrtov im delavnic je bilo njihovo dosedanje delo izredno težko, vendar pa so na današnjem propagandnem spuščanju svojih modelov pokazali, da se bo ta panoga Ljudske tehnike v boljših prilikah kaj hitro razvila in zajela široke množice naše mladine. Zdaj bodo dobili material, načrte, večje im popolneje opremljene delavnice, posebno med pionirji pa so vzbudili dovolj zanimanja za svoje delo in prav gotovo nam bo že bližnja prihodnost prinesla večjih uspehov športnobrodarskih modelarjev, pozneje pa konstruktorjev čolnov in ladij. Dan Ljudske telmike v Ljubljani je v celoti kar dobro uspel, vendar pa ib; pritegnil še večje množice, ko bi bilo mogoče izvesti letalski miting na Lavrici in pa motorne dirke po ljubljanskih ulicah. No, ljubitelji moto-športa bodo kljub temu prišli na svoj račun, saj bodo namesto najavljenih današnjih dirk za cestno prvenstvo Slovenije prihodnjo nedeljo na stadionu Železničarja v šiški videli velike dirkališčne dirke s sodelovanjem najboljših dirkačev iz Slovenije in iz Zagreba. Kolesarska dirka t Danes zjutraj so s Študentovskega , X Beogradu jstartali naši najboljši kolesarji na osemdnevno etapno dirko po Jugoslaviji na čast I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije. V dirki sodelujejo naši najboljši vozači, zastopniki vseh republik, CD J A Partizana in Svobodnega tržaškega ozemlja. Celotna proga je dolga H68 km in razdeljena na 7 etap, zaradi svoje težavnosti pa bo °d dirkačev zahtevala velikih naporov, vzdržljivosti in borbenosti. Ponekod vodi proga v močnih vzponih ter (po razmeroma slabih cestah in h°do udeleženci poleg vseh pozitiv- iast kongresa ESI nili športnih lastnosti morali pokazati še veliko tehnično znanje, da bodo progo v redu absolvirali. Vsekakor bo ta dirka našim dirkačem dobra šola, saj se je letos pokazalo, da izredno težkih in slabih prog niso posebno vajeni, dasi so bili njihovi plas-man; povprečno zelo dobri. Dirkali bodo ves teden, prihodnjo nedeljo pa se bo dirka končala s Vil. etapo na progi Osijek—Novi Sad— Beograd. Borba med našimi dirkači bo zelo napeta, vendar "pa je prvi favorit predstavnik srbske ekipe Aleksander Zorič, ki je na vseh letošnjih domačih in mednarodnih prireditvah dokazal, da ga lahko prištevamo med najboljše kolesarje nove Jugoslavije, ki jo je na vseh mednarodnih tekmovanjih dobro zastopal. Tehnični rezultati prve etajpe na 193 km dolgi progi Beograd—Kragujevac so bili naslednji: posamezniki: 1. Zorič (Sr), 2. Poredski (P), 3. Strain (H), 4. Todorovič, 5. Ješič (oba Sr) vsi v istem času 3:50:00, 6. Fonda (T), 7. Rozman (Sl), 8. Varga, 9. Mikic/ (oba Sr), 10. Cop (T) vsi v istem času 3552:10 ure; ekipe: 1. Srbija I. 11:30:00, 2. Trst il;39:15, 3. Slovenija 11;41:58, 4. Srbija II. 11;44:43, 5. Hrvatska I. 11;50:54 ure. Cross Narodne milice Kakovost športa pri Narodni milici se dviga iz leta v leto. V vseh športnih panogah, pa naj si bo to v atletiki, nogometu, namiznem tenisu, odbojki, košarki in ostalih, se je pokazal od lani velik napredek. Zmaga nad Proleterjem, predstavnikom II. zvezne lige, proti kateremu je dan preje slovenski predstavnik iste nogometne lige klonil, je pokazala uspeh njihovega dela in napredka. V dvoboju športnega društva Narodne milice iz Ljubljane s tizkul-turnim društvom BiH, tako v nogometu, atletiki, namiznem tenisu ali odbojki, smo videli zadovoljive rezultate mladih talentiranih športnikov NM. Isto se je pokazalo na včerajšnjem slovenskem prvenstvu NM v crossu, ki je bil izveden v Ljubljani s ciljem in Startom na letnem telovadišču v Tivoliju. Na približno 2200 meterski progi, katera je. vadila po šišenskem hribu, se je med 45 udeleženci iz 30 okrajev izkazalo nekaj zelo dobrih in talentiranih tekačev. Zl-asti je treba omeniti zmagovalca Pavšiča Janeza, ki je prevzel vodstvo že v začetku in vztrajal v istem tempu do kraja ter pokazal s tem svojo izredno nadarjenost. Opaškar Jože se je izkazal s svojim zmernim tempom in zelo lepo tekaško držo, ter s tem vzbujal pozornost med športnim občinstvom. Rezultati prvih petih so naslednji: 1. Pavšič Janez 8:39.6; 2. Opaškar Jože 8:48.2; 3. Ferjančič Marjan 8:55.0; 4. Tomše Ivan 8:55.2; 5. Levar Franjo 8:55.4. K. B. M©i©(n?8®fiiR)© ©FMemisftM® FILIPI ♦ mmmm • • * ♦ mmmmt • • ♦ • ■■■■ ♦ ♦ mmmm • ♦ mmmmm • ♦ mmmm • —— • mm ♦ • * Leto IV. — Ljubljana, 17. oktobra 1948. Atletsko |ipvensstvo v Celju Celje, 17. okt. Danes dopoldne je bilo v Celju finalno atletsko tekmovanje mladinskih moštev. Po razpisu atletske zveze Jugoslavije je danes 12 moških m prav toliko ženskih mladinskih ekip Jugoslavije izvedlo v 4 skupinah finalno tekmovanje. Ko bodo znani rezultati vseh nastopajočih ekip in Izračunane točke, bo določeno mladinsko moško in žensko moštvo, ki si je osvojilo naslov prvaka FLRJ Glede na dosežene rezultate v finalnem tekmovanju lahko trdimo, da je mladinska ženska ekipa Kladivarja gotovo osvojila Prvo mesto, medtem ko bosta tudi mladinski moški ekipi Enotnosti in Kladivarja zasedli visoki mesti V tekmovanju je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Tako je odlična mladinka Knezova (Kladivar) zmagala v vseh petih mladinskih ženskih disciplinah ln postavila v skoku v višino najboljši rezultat po osvobodtvi s skokom 148 am. Poleg prvenstva je bil tudi meddruštveni miting članov in članic. V teku na 800 m je Hanc (Kladivar) postavil z odličnim časodm 1.56,1 nov slovenski rekord, medtem ko je Silva Medveš v metu diska s 35,76 m dosegla najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. Tudi ostali rezultati so zelo dobri. Prireditev jie bila dobro organizirana. Da pa se je nekoliko zavlekla je krivda na Atletski zvezi Slovenije, ki ni obvestila prireditelja, katera tri moštva so se plasirala v finale ter je “h prireditelj namesto predvidenega troboja prisiljen izvesti četveroboj : Knotnost, Kladivar, železničar (Lj) in Železničar (M). Tehnični rezultati so bili naslednji: Mladinci: 100 m: 1. Dolenc (E) 11,5, 2. Rožman (E) 11,9, 3. Pristovšek (K) 12,2. . 400 m: 1. Rožman (E) 54,6. 2. Dolenc (E) 54,6, 3. Barducki (Ž. Lj) 55,9. 4x100 m: Enotnost 47,4. Kladivar 47,7, železničar (Lj) 50,1. „ Skok v višino: 1. Petrič (E) 165 cm, f škrjanc (E) 165 cm, 3. Debeljak (K) 160 cm. Skok v daljino: 1. Glavač (K) 5.91 •n, 2. Kopše (2. Lj) 5.84 m, 3. S,epe (K) 5.80 m. Krogla: 1. Miler (Ž. Lj) 12.79 m, Z. Debeljak (K) 12.64 m, 3. Kocutar (E) la malo pomagal tudi veter. S 3 no- otroških letih. Kdor se ni žogal v otro- k** mislim tu samo na smučarje, tem- ramo zdaj v mestu, zclai nekje na. aezeii. in Švare dovedla' e-ostuiočo moštvo v ubranljivimi streli eo prišli v sigurno !&}, letih, ne bo nikoli dober nogome. ve6 tud« na lahkoatlete plavalce, telo- Taka organizacija je vsekakor težavna Pred^golou^zmanjial Te- SBo^taSB^TgHS Drugi polčas se je začel z ostrim na- 1e dvakrat potresel mrežo gostov, a Mar- vsaj do 12. leta, ne bo nikoli v ollmplj- do 7000 kalorij dnevno, nimajo pa pogu- padom Kladlvarja, ki mu je uspelo JZ,,1°i,”il,nult pr,'i:koneem izenačil ter škl reprezentanci. Organizem je približno ma, da bi odredHMzreden odmor enega Veliko “vristo^Dažito™ bi kmalu znižati po Bolcarju na 3:2. Sle- Postavni končni rezultat. V predtekmi je ,lo 14, leta še duzeten za vadbo športne dveh ali desetih dni. (Ivo je bil Nurrnl le del uspeha, veliko v^jo p,ažnw Dl dil jo avtogol Salehsrja, v naslednji ml- m adinsko močtvo Ločana premagalo tehnike, pozneje pa je učenje že težav- v najboljši formi je često počival po tri 6Rfrl“5 “lede1 počitka nuti pa je bil postavljen končni )eznl- tt0ee(a%d,amlka te Krailja nejše In počasnejše, mesece, nekoč celo leto!, ^.l.ltiM^ldie.ie1^?vealeTO«,i; tat, ko je Dobrajc z ostrim strelom Kdaj naj začnejo otroci z otroškim IS m preko obrambnega zidu_ postavil POSTOJNA : TRŽIČ 4:2 (2:9) smučanjem? Dr. P. Gut (športni zdrav- 4:3 IUIo je še nekaj razburljivih tre- Oba nasprotnika sta pokazala lepo Igro. nik v St. Moritzu) pripoveduje, da dobi- nutkov na igrišču, posebno strel iz 11- V prvem polčasu jo domače moštvo pre- jo v Egadinu prve smuči že za drugi metrovke, ki Jo je Razbornlk zaatreljal, vladovalo. a v drugem polčasu se je rojstni dan; Norvežani poučujejo v boji Tekmo je sodil Janežič iz Ljubljane ki razvila, obojestransko ostra igra. V do- na smučeh brez palic že 4 letno malčke, je večkrat oba nasprotnika precej oško- niače-m močnvu so se odlikovali Sitar, In ml? Nismo si še v teni edini. Neka- doJaJ; . , v Celer, Strel, Gunek in Semenič, a v terl ljubljanski zdravniki celo odsvetu- Tudl ta tekma se je končala z nešport* nioštvu Tržiča Puškarevič ira Veljkovič. jejo smučanje pred vstopom v osnovno n, v1, incidentom zaradi nediscipliniranosti ž-a Postojno so dali gole Strel, Semenič, šolo, to je pred sedmim letom. vrenje morijo® v»tiem Tuortu"za vBe°. g61,^ ^Turk’ 8 *a TrŽič Pu5k»r6vič iu Vprašanje pa se ml zdi važno že za- ™VLIt naiem *portu 18 vse' Veljkovič. radi tesa, ker lmajo staršl navado. da ie.1 zaneti. GREGORČIČ : KRIM 8:1 (1:1) svojo malčke ob raznih priložnostih ob- L DAR NIK : ŽELEZNIČAR (M) T = . , „ . , _ , , darl jo bodisi s slikanicami, kockami ali zn ox K J Jesenice, 17. okt. Današnja prven- barvicami - ali pa s smučmi, sanmi ali 3.1 (U.U) etvena tekma, med Gregorčičem in Kn- drsalkami. Propagirati moramo vseka- MaribOr, 17 okt. Na stadionu želez- P1,0.1?. Ef, J.e k°nčala z rezultatom 3 .1 k(fr flzkulturno linijo v obdarovanju, Ulčarja je bila danes odigrana pred Kr,i!|1 ,Je X Prvem polčasu ao- hkrati pa moramo avtoritativno postavi- PTifi. nnerunfitna, segel vodilni gol iz enajstmetrovko, ti navodila, s katerim letom nai začne- 2000 gledalci prvenstvena nogometna w v u v c v v-zivjev enu, uu^ inv To n - xl X j 4., 4 » ...... — ----- .... ....... tekma med železničarjem iz Maribora Janezic pa je z ostrim strelom ;0 normalno razviti otroci smučati Tudi ln Udarnikom iz Kranja Končala se iz daljave 25 m izenačil. V drugem to je naloga, ki jo bomo morali spoje z zmago Udarnika z rezultatom 3:1 PC (-asu d6 bil Gregorčič v premoči m razumno proučiti in rešiti, kajti prve (0:0). J0 dosegel še dva gola ter postavil otroške smuči so lahko zelo usodne. Za to tekmo sta se obe moštvi te- končni rezultat 3 :1. meljito pripravili in nastopili v naj- II. SKUPINA močnejši postavi, železničar je to pot Gregorčič 6 4 nastopil v spremenjeni postavi, ki pa Proletarec 6 nikakor ni mogla povezati njegovih Postojna 5 vrst in je zato igral povsem podrejeno Gorica 5 vlogo. Napad je igral kot običajno, do- Tržič 6 Čim vratar švaighofer ni mogel obra- Ločan 6 niti dobljenih žog. Gostje so igrali hi- Krim 6 1 1 24:15 9 4. O tekmovalnem smučanju. Od mnogih poti, ki vodijo k uspehom športu, je resnično zanesljiva samo • ? }$;?., o ena: akti vizi ran je množice. Med množi- li i i?'a 7 c0 bomo odkrili talente. Selekcija gre i ik*i« - približno takole: med 1000 smučarji en i i 19-i« s ua d ar jen cev, med 1000 nadarjenci 10 iz- n \ oi9 ? naderjnecev, med 1060 nadarjenci 10 iz 0 4 4 rnrlnlh Inlmitnv I m nnn'lits!(l .1« nn, Si laEžbma^: BlvSlH SHiliii" Dogajalo se je, da so tekmovalci drug drugega motili pri spanju celo v olimpijskem tečaju. Država je potrošila za treninge lepe vsote, toda nekateri tekači niso imellmoči, da bi se odpovedali kajenju, nekateri skakalci ne moči. da bi se odpovedali alkoholu. Strožji bomo morali postati in postavljati glede reda in discipline brezpogojne zahteve! Naloga: za tekmovalske tečaje ln za ekipe, ki tekmujejo, ho treba Izdelati nekak zakonik ali pravilnik glede temeljnih žalitev športnega vedenja in športnega življenja. V naslednjem so nameravam dotakniti dveh skrajnosti v smučarskem tekmoval-skein športu. To sta maraton na smučeh In skakanje na planiški skakalnici. Postavlja se vprašanje: ali je prenaporno teči na smučeh 50 km — ali je to celo škodljivo — ali tak napor dviga potenco človeka ali pa jo slabi? Ponavljam: stari Grki so tekli na tekmah samo do 5 km! Mi smo verjetno biološko-šibkejši in si dovoljujemo na snegu desetkrat večje razdalje. O strojili vemo, da jih ne smemo zlorabljati. To vemo tudi o delovni in dirkalni živini. Glede človeka marsikaj žrtvujemo, če gre za senzacije. Športna medicina ugotavlja, da se tekač pač močno utrudi, da ima tak ln tak puls, da izgubi toliko na teži. da Ima nilšičl Bržavsio nogometno prvenstvo Preteklo sredo ao bole odigrane tri odložene prvenstvene nogometne tekme I. in II. zvezne lige. V Zagrebu sta bili na spoedu dve tekmi. Novosadska Sloga se je srečala z Lokomotiv« in je morala kloniti z visokim rezultatom. Lep uspeh pa je zabeležilo možt;-o Podrinja iz Šab-. ca, ki je v Zagrebu odvzelo Metalcu dragoceno točko. Dinamo iz Pančeva je gostoval v Skoplju, kjer je porazil domačega Dinama s presenetljivim rezultatom. hokomotiva : Sloga '4 ; 1 Moštvo Lokomotive je zasuženo izvoje-valo prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Igralci Lokomotive so igrali ves čas mnogo boljše od svojega nasprotnika. V njihovih vrstah je bilo opaziti veliko medsebojno povezanost, točno podajanje in kar je najbolj važno, uspešno so izken riščali vse napake nasprotnika. V moštvu polčasa je bila Igra še dokaj enako vredna. Udarnik je bil v drugem polčasu v majhni terenski premoči. V 47. minuti je desna zveza dosegla prvi gol za Udarnika. Igra je postala bolj živahna in vrstil se je napad za napadom na vrata domačinov. V 53. minuti je Brecelj zaključil lepo uspelo kombinacijo, ki je prišla z desne strani tekmi med Domžalami in Maks Per- tivnih izbrali -------------- ------ _ . ----- —....... za reprezentance in za športnega uspeha: Zlasti pa bodi dobre va tako izčrpavanje na biološko moč, na prvi zasluženo visoko zmagali, tekme, posvečat posebno pozornost. Kar volje! In kaj opažamo v naših tekmo- duševno zmogljivost, na zmogljivost ču- Tini. Untvinllc . (1 • O Ir. liininniJn 4a 4n J.. ... n ..lil. golobih (11.9 A..«.: ,v ,1 .. 1 iml T, A 411 SIat liri M1 L' O V n i« n A Cma 'r 9 Jftfif()V9 tl cem so Mladinci: (5:0) Mengeš : Domžale 3:1 (1:1). PTUJ : PESNICA 9:2 Danes je bila odigrana prvenstvena Kamnik : Duplica 0:0 jo najvažnejše, je to, da moramo iz njih valskili tečajih? Opažamo, da ljudje po til, žlez lici. Nikakor nc sme zadostovati, napraviti celega človeka, pozitivnega nekai tednih moralno kionijo. Zakaj klo- čo v svetu prirejajo tekme na 59 km; s človeka. Z aristokrati bicepsa, če nima- nijo? Zato, ker nimajo pravega dela, svojega kriterija, s kriterija človeko-Jo analognih duševnih ln karakternih ker le delo, uspehi v delu ozarjajo obra- ljubja moramo tudi t.0 vprašanje proučiti vrlin, ne bomo mogli doseči ničesar, ze, držijo človeka v moralni kondiciji, in zavzeti stališče. Odgovor „prljalelju fizlaiifiire68 k članka — Fi&iiuSlura v Brežicah — t 41. šf. Poleta jn povišal rezultat na 2:0, na kar je nogometna tekma za prvenstvo maribor- Udarnik v 51. minuti dosegel še tretji »kega okrožja med ID Ptujem m ID gol. železničar se je šele tedaj rešil feamoo iz Pesmice pri Mariboru 9:2 (4:0). pritiska Udarnika in polagoma priha- prvem polčasu jo bila. igra nezanimiva, jal na nasprotnikovo stran. Pred vra- ker ID Pesnica m nudila nobenega od- ti Udarnika so nastajale nevarne si- P°ra' Y drugem polčasu se je stanje tuacije V 75 minuti Je dosegel Kaj- spremenilo. Igra je bila zanimiva, ker je gler prv! in ledini gol za železničar- *'D Pesnica zamenjala tehnično znanje Ni me presenetilo Vaše pismo, ker vem, vsa Noč na Krki vsrsj neko legitimnost, prednjašlcega zbora še zmerom nimate, ja Sodil le dobro Presinger iz Celja. 3 požrtvovalnostjo, morala pa je kloniti da je samo odgovor na moj članek v Ce zna vse to, zakaj ne bi moglo na- da hi se nanj lahko zanesli. Morda ne V predtekmi igrali nionirit želez- Pce^ razpoloženim L Ptujčani. Tekma se lanski Ljudski pravici, Koo bi zamudil stopati tudi v imenu gimnazije na lahko- veste, da sto ustanovili telovadno dru-nlčar-Pobrežle 3'0 in mladina želez- i® končala z rezultatom 9:2 (4:0). Sodil lepo priložnost in se ne revanžlral za atletskem prvenstvu in šo kje drugje? štvo brez prednjaškega zbora z uteme-ntčar -Pobrežje 2'o v v? je Božiček iz Maribora zelo dobro. tiste moje besede, ki so Vas sicer za- Zares čudim se Vam, da se tako ne- ljltvljo, da je sestava istega delo novega V predtekmi sta se pomerili drugo mo- dele v živo, niso pa kljub temu rodile spretno vtikate v gimnazijo, toda za- odbora, A!i se nam ne bi krave smejale, ŽELEZNIČAR (LJ) : NAFTA 3:2 (0:0) štvo PD Ptuja in PD Miličnik iz Ptuja, ni kakega uspeha, lizkultura je v Breji- pomnite si, da jo fizkultura v šoli pred- čo bi ustanovili pihalni orkester, godcev vn dnnišnti tekmi zn T>rven«,tvn Rlnve- Tekma ee je končala s 15:1 (5:0) za drugo cah spala še kar naprej, flzkulturnega met, ki Ima svoj učni načrt in od mini- pa nimamo, jih bomo pač potem izbrati nile sn in razvila tinična tirvonetvena ™°6tvo PD Ptuja. Domanjko, Ptuj. nastopa nismo doživeli In ne parade l'D strstva postavljene obveze, ki jih bomo med člani? hoihn v VaW| sta oh* nasnr,ritnika . . . Razlaga, prosim, pravim El). Razlaga, tudi izpolnili, če bomo le imeli učne Sola je torej eno, Razlag drugo, skupno vztrajno napadala na gol. NedisejpMnira- EtlOUlOSt Zmagala v kateri bi nastopili zgolj njegovi člani moči na razpolago to Vam obljubjamo, delo obeh pa tretje, česar pa doslej ni n p nrhlika in vpčkrnt « Knirnvimi n a- mo Aummim * mm mm š Sr ■ no Pa hoe zbrani mladinci ln ml a- pa ce vas po tem tudi razzene od jeze. uspešno rešil nihče v Brežicah, prepaa šoo/tn tmt t zrnu! imotUa. igro^dntk Er 1,0 *UPn,PJU V OdttO|Kl dlnk" pa pionirji ln pionirke, kot ste Opravili Im m o to brez Razlaga, kot opra- med obema pa so ustvariti nekateri člani lieh je imel te-žko stališče. Gole za Danes dopoldne je bil odigran na te- jih_ postaviliv revijo dela na festivalu vi mo pri pouku elektrike brez elektro- Razlagala ga ponovno izkopali na zad športnimi izpadi motila dgro, sodnik Er- Ltobliano^ta1 dif^Svanfž^in Hkzboršek 1 o v a d i č č iT “poleg*" I-'Tz it u 1 tur neg a “doma v Brežicah. Da, deliiia je šahovska sek- monterjev In prirodopisa brez rejcev ma- njem "občnem zboru ter ga sedaj popol- enega- a za Nafto Šiftar 2 II. tradicionalni pokalni turnir v od- cija. delali ko modelarji, tudii avtomoto lih živali ali čebelarjev, pa zato ne bomo nloma napačno osvetljenega prikazal sir- bo j ki, ki se ga je udeležilo šest mo- društvo je izdalo legitimacije svojini čla- separatisti, niti si takih očitkov ne bomo šemu svetu. Kljub temu pa vedite, da > x --.. .. „ i. i n oni camn vnpnčo n in (a Ka ia vua VfiHp Vfl 1 i lictoh.i T?!17!t:o* lirnv nučih n mČ« G ti Iti L'ti 1aIbi'!1(I llil 11A liotrohll lft TITJIV Ostri ‘pUdoiT Rudarja pa‘šo se^ražbi: dec “v^tekmovanju^ki^je* bdlVz^zi- sli<’ množice v* svole vrste, kajti kljub razvoju Itzkuiture v Brežicah ter deluje Sanja* kot rečeno elektromonterjl, rejci jali v dobri Kladlvarjevi obrambi. Po roni na udeležbo nekaterih najboljših očitanemu razkolnlštvu ne morem ver- marljivo in nesebično, za kar zasluži malih živali, svlnjerejcl, vrtnarji zdrav- začetni nervozi je Rudar uredil svoje moštev Slovenije na precejšnji tehnič- J««1-, d8 80 v Ljubljani na ilzkulturnem priznanje«, no bo opravil ničesar, kajti niki, skoro vsake družbene oblike dela vrste? in v 2 9 min Drišel v vodstvo do ni višini ip Enotnost ki ip- komitetu pteptičaui oz, vssj ne žive v isti ljudje no morejo biti i čimii i čIh.- in kulture se dotukne iihš učni nucit. G Dl'c Sinku V 40 min'ie Florjan do- nremauala vse !vo e nasprotnike in veri, da lizkultura v Brežicah dela, zato niče I mladinci 1 mladinke pa zraven Sedanja šola je tesno povezana z živim višal ni 2-0 Polagoma 1 e na terenu StakVi zmSaka^ maribor- ker je avtomoto društvo organiziralo in še pionirji in pionirke. Vedite pa, da življenjem, danes predavamo v šoli tudi višal na - .0. Polagoma je na terenu tudi lanskega zmagovalca — maribor lzve(['1(> te<)retičnl težaj za šoferje?! In. to spet ni nlkaka domišljavost z naše vsakdanjo problematiko ln politična če tem sekcijam dodam še vse nogo- strani, so samo dejstva, ki jih ne mo- vprašanja, pa je zato po vaše zamišlje- nietne tekme za prvenstvo spodnjega l'o- remo predrugačiti ne mi ln še manj vi na povezava popolnoma napačna ln bo- savja pa smo skoro na kritju, tistih 8 »prijatelj fizkiilture«, vsaj ne toliko časa, mo tako čisto osebno vtikanje FD Raz- ljudi, ki so igrali tenis, odbojko, košarko dokler ne boste šli v telovadnico Vi in luga v gimnazijo prav^labko pogrešili, v telovadnici ping pong če so imeli žo- vsi tisti, ki Jim je gimnazija trn v peti, kajti Razlag In njegovi odborniki, ki so g-lco ne štejem za celo društvo. Pa še pa Vas je telovadnica doslej tako zelo »pravilno razumeli svojo vlogo itd.« pa prevladal Rudar. V drugem polčasu ski Polet. bo Imeli začetni udarec Celjani Napa- Domači igralci, ki so tehnično neko-dalnl igralec Kladlvarja Dobrajc je liko zaostajali, čemur moramo iskati zastrelja! prosti strel z 18 metrov, pa vzrok zlasti v tem, da že eno leto niso tudi napad Rudarja ni izkoristil nekaj igrali nobene tekme, so skušali to na- ugodnli prilik za gol. V 30. min. je doknaditi z borbenostjo. To jim je Rreflc na°4-O^Na ‘^ri^u v "nogomet s"o™ mržodrn"nogonmtaši pogrešala/Se” spomnile časov," ko sic bili pri vsem tem nekateri niso” niti člani le zdai dominRal" Rudar°‘kl >a*dnfeo A Jul In ™ral» S s sv°j° nepremišljeno izjavo, da imajo sekretar društva, pa sem zahteval, da mladinske organizacije na gimnaziji so 5“ f/iIT ,if„ i™ im v' ,,5na (vodili so $6 z 13 .10) je morala Enot- tu(11 onl sam| težave, ker nogometaši, mora obvezno telovaditi ves odbor in ra- niso množična organizacija m nimajo 1host menjati postavo da je lahxo teh- k[ gQ ,i0]očen| za tekmovanje ne pri- zen tov. Holyja. Baha in mene ni bilo legitimacije za takšno povezanost s šolo, =1™UV .!• PO®ta-vll končni re- nično uspešno zaključila. I odobnl (lejQ nty ua tekmo! Smola pa taka, kaj! k redni telovadbi nobenega odbornika, v katero bi sejali samo razdor ln sek- zuua. o :0 sodnik Kos ni imel težite- uspeh je doseglo domaoe moštvo v j0 temu tudi kriva gimnazija? tudi Vas ne, tov. »prijatelj fizkulture«. taštvo. Te legitimacije za sedaj še ni- ga dela Gledalcev, lbOO. Obe moštvi igri z ljubljanskim železničarjem, ko t0 vse s]£Upaj ni{ ne ne, glavno Ne ugovarjajte, da ste nogometaš ln njatc. zato pa sto v tej »bolestni ambiciji« sta igrali zelo fair. V predtekmi so je v drugem setu vodilo s 13 :ti in na- je ^a po poročilih posameznih referen- iiredsednik avtomotokluba in modelar- podobni žabi v mlaki vode, ki se napi- pionirji Rudarja premagali pionirje to izgubilo set in pozneje tudi igro. tov Baziag dela, oz. Ha je njegovih ne- skega krožka, govorimo o telovadbi, tu huje, ker hi btln rada velika. Kladlvarja s 4:0 (3:0). Organizacija tekmovanja je bila zelo USnebov ln nedela kriva gimnazija. Ita- se zmerom zapletemo, tu je naša boleča Da tovariš, taka je vaša flzkulturna V. M", dobra. Gledalcev je bilo oba dneva zumem tov prijatelj fizkulture, da je točka, ne pa keglanje ln balinanje, kar politika in takšni so njeni konkretni re- ,,,,, , ervnrvri 0.1 m ,in okrog 200, Tehnični rezultati so bili nerodno priti na občni zbor pa ne ve- jo pridobitev zadnjega občnega zbora, zultatl, ki sl jih lahko mirno zataknete rul<. • naslednji: Polet :Gučtanj 2:1. Polet: deti kaj bi naštel, da bi delalo vsaj S telovadim stoji in pade vsako telo- za klobuk. Pred 500 gledalci je biia danes v železničar (Mrb) 2:1, Polet :Slovenj- videz nekega dela vsega društvenega od- vadno društvo, vi pa, kot podpredsednik Mur. Soboti odigrana tekma med po- gradeč 2:0. Slovenjgradec :Guštanj 2:0, bora, kljub temu, da »do tega in tega morate vedeti, da FD Razlag danes, po .™, „„ „„ ,, letom in Soboto, lil ge je končala z železničar (Mrb) : Slovenjgradec 2:0, telovadbe ni bilo po tem datumu se pa enem mesecu po občnem zboru še nima jeto zaključimo na odborov! seji, na vsak zmago Poleta 2:1 (1:0). Moštvo Sobo- Enotnost : Guštanj 2:0 železničar 1V( vršila«, kakor smo slišali iz poročila redno telovadbe razen za člane, ki jih način pa naj vsakdo preje pobere bruna te je bilo vso igro v rahli premoči, (Mrb) :Guštanj 2:0, Polet :SIovenjgra- na občnem zboru. Tov., tudi dejstvo, da .ie doslej že 19. Ali veste, da ste šele iz svojih oči In šele potem išče smet toda po krivdi napada je zmago pri- dec 2:0. železničar (Lj.) :Slovenjgra- ste v era 29 večerih absolvirali skoraj 12. okt, sestavljali urnik vadbe, da pa v tujih. efde boril Polet iz Maribora. Gole za Polet dec 2:1 Enotnost :SIovenjgradec 2:0, 250 telovannih ur, Vam ne bo pomagalo so dali v 15. min. prvega polčasa VI- železničar (Lj.) : Guštanj 2:0, Enot- in če želite, Vam vsa Vaša poročila raz* ‘ ■ ' tok, v 20. min. drugega polčasa spet nost :železnlčar (Mrb) 2:0. Polet :že- telesim, pa bomo potem videli, kaj bo Vitek, gol za Soboto pa je v 25. ml- lezničar (Lj.) 2 :0, železničar (M) :že- od njih ostalo. Da, tega se zavedate, nuti zabil Kološa. Tekmo je sodil sod- lezničar (LJ.) 2:0. Enotnost :Polet 2:0, zato pa ste se spravili im gimnazijo, nik Orel iz Celja. Enotnost :železničar (Lj.) 2:0. češ, da je ona kriva vsega vašega nedela. Lokomotive se je poleg omenjenega odražala tudi nova taktika igre: namesto dosedanjega sistema, to je obrambne taktike, je igrala vseskozi odprto igro, kar je s posebnim uspehom uveljavila v prvem polčasu. Sloga je igrala dokaj slabo. Posebno nezanesljiva je bila njena obramba, pa tudi v taktičnem pogledu so precej zaostajali za svojim nasprotnikom. Gole so dali za Lokomotivo Lokošek in Kapela* novič, za Slogo pa Vinčič. Tekmo je so-dil Stefanovič, ki ni imel težke naloge. Podvin j e 5 Metalac 1:1 Srečanje med Metalcem in Podrinjem se je končalo neodločeno- Obe moštvi sta igrali precej raztrgano, posebno napa. dalni vrsti, ki nista znali izkoristiti več priložnosti za gol. Prvi uspeh je beležil Metalac v osmi minuti prvega polčasa. Gol je dal Belina II. Po odmoru se je igra nekoliko razživela. Metalac je imel rahlo premoč, ki pa se zaradi slabega streljanja na gol ni uveljavil. V enem izmed protinapadov je igralec Rogič lepo podal z desnega krila prostemu Stepanoviču in žoga se je znašla v mreži. Obe strani sta imeli še nekaj priložnosti, vendar se rezultat do konca ni več menjal. Tekmo je dobro sodil Gvardjančič iz Ljubljane. Dinamo (P) : Dinamo (S) 3:1 Tekma II. zvezne lige v Skoplju med domačim Dinamom in Dinamom iz Pan. čeva se je končala s presenetljivo, vendar zasluženo zmago gostov. Oba nasprotnika' sta igrala požrtvoval. no. Domače moštvo je imelo več priloiž. nosti za gol. Pri stanju 1:1 se je nudilo domačinom, da z enajstmetrovke povišajo rezultat, toda njihov igralec Belov-ski je to lepo priložnost zastreljaL To je vsekakor povzročilo precej zmede v vr. stah skopljanskega Dinama, ki je odslej dalje popustil. Po odmoru sta oba nasprotnika Igrala dokaj slabo in se je igra razvijala deloma precej ostro, tako da je moral sodnik izključiti igralca Savkova (Skoplje). Domače moštvo se je precej popravilo, vendar so bili pred golom neodločni. V 38, minuti je Sapinac spretno izkoristil nesporazum med ožjo obrambo domači, nov in zabil drugi gol. V zadnji minuti je vodja napadalne vrste gostov Vendel v hitrem prodoru postavil končni rezultat. Tekmo je sodil Miloševič iz Niša. Smatram pa, da h! bilo prav in potrebno, da ta spor, ki sa vi umetno vzdržu- Uspela skapščina ekrajnega TO Mozirle In ker v telovadnici niste uspeli, ste skušati vtis popraviti drugače. Graditi v ne(jejj0i jg, t. m. je bila v Mo- pl za Izboljšanje bodočega dela. Tako !‘a t^rem lj b^e n, 'dej L n sto pa' 'n isui" n u / trga zirju ustanovna skupščina okrajnega bo n pr.: okrajno načdništvo uvedlo — - - — -------*- ------------------- etosi e i še niti enkrat napolnili ne z gie- telovadnega odbora Mozirje, katere se i>o potrebi delovne posvete z vsemi Na vseh velikih prostovoljnih grad- nji avtoceste udeležilo nad 11.000 briga- ^'Imu^mu^d^tačete SSftJČlfetol L6 ,ld,eležil° okoli 40 delegatov iz vseh društvenimi načelniki in načelnicami n j ah naše ljudske mladine smo doslej dirjev in brigadirk. Na cross so se tisočega wSte? društev. kateri bodo na teh sestankih povečali opazovali, da se mladi graditelji uspešno mladi graditelji pripravljali že pred več potem ba boste šele lahko začeli s telo- Skupščino je otvoril predsednik Sl or znanj-. Z. istim namenom bodo sfsst tv srsr tis ----v " ......... , , «. .. 122.576 borbo«, in vi tako delate, Ker ni šip vil vse navzoče ter poudaril pomen ,etos 'zvedel okrajni tečaj za dru- Flzkylfym no gradnji avtoceste kar nam da skupno število (izkulturni opravljenih sistematičnih treningov ža|.,||l.e spet nl te,avadh£, „i ki je tudi z organizacijske in jaVe, " " ‘ ' največ fizkulturnlh in športnih tekem, največ položenih norm za znak, največ odkritih novih nadarjenih cross, atletov in športnikov so dale prav mla- zdravstvene perspektive odlično dimke delovne akcije, id streme, da bi Nekateri mladinci in mladinke so graditelji čim bolj uspešno izpolnili grad bene naloge, da pa bi se hkrati tudi za v telovadnici el bilo ustanovne skupščine. Po izvolitvi de- $tyene vodnike, itd. Na koncu je skup- rtuzgr.Lti rodnYkov£’iti.,kvsre lovnega predsedstva je sledi! referat 2?zAt™e uspel, sami’ t "h t nt“ Tu' “o p r a v i č fjl v i vzroki, samo sekretarja tov. Zvira Rudija o pome- Telovadni zvezi Slovenije. FISAj-u in « na "e razumem z.akaj je treba v to vleči nU| namenU jn sklepih II. kongresa ''GBtralfiemu Komitetu KPS. crossu dosegli prav dobre čase. dionu"^vižm^zaL.^ker"’^dvjdi “ker‘se FISAJ-a. Za njim je predsednik tov. Okraj Mozirje ie v pogledu fizkul- Da bi naše fizkulturno gibanje še bolj da fotografirati, ker se prevožene samo- Primožič v izčrpnem referatu pokazal ture med najboljšimi okraji v Sloveniji. kulturno, moralno in fizkulturno vzgo- razvili In okrepili, so graditelji avto- bolnice” lahko pre8tejejo, norme preše- na dosedanje delo okrajnega flzkultur- Letos ie bil na II. redni letMskup- jili v močne, napredne državljane, spo- ceste sklenili, da bodo napovedali tekmo- temu "eče megalomantia ne pa^esno delo ncRU odbora, od njegove prejšnje ščini FZS proglašen kot naibolisiAfkraj sobne izvrševati velike naloge, ki jih pri- vanje vsem ostalim mladinskim delov- v konkretnem primeru. Da, leto 1946, ko skupščine do danes. Ha vse USpeilC in v Sloveniji ter uagrajen S pr^iodno naša naš čas na pot v socializem. nim akcijam v državi. Tako bodo poživili je gimnazija priredila »Dan zmage«, vam napake, tako okrajnega odbora kot zastavico* Danes ima okraj 1- IU, ki Spominsko plaketo GO FISAJ-a je fizkulturno dejavnost po vseh republi- j*® 5i,tla^lhIvml0Knt vtfBbiiodnaS© dru§tcv in posameznikov. V letošniem so razen enega, vsa oskrbljena s telo- sprcjela štirikrat udarna mladinska bri- kah, pritegnili v fizkulturo delavsko in igrišče odveč že takrat, kar ste odkrito letu je imel okraj okoli 800 registri- vadnicami, bodisi v Ustnih Stavbah, gada iz Jablanice, ki je v I. skupini kmečko mladino in najbolje poskrbeli, Izjavili, vam je odveč še danes. Kar sli- ranih fizkulturnikov, 506 je bilo tek- bodisi v raznih prosvetnih lil zadruž- trelje izmen# pokazala nai več usnehov da bo naša fizkultura res postala inno- šjm .Xas.’ JfSr hoste odgovorili, da bo movalcev za flzkulturni znak, vseh Hib domovih. Prepričani Sipo, da bo v fizkulturi. Brigadirjem je bila fizkul. žična, predvsem pa ljudska. žlšk/nzkuHuri./l^če rivjst/n nočejo za norm pa ie bilo položenih 1890. Na °dfa^ j!”2'1 še večji Vami. ste bili prisiljeni sami jih tako spomladanskem crossu je sodelovalo truo m napore za sc >ecji razmah te- u redi ti. Da, tovariš, mislite, da s tem 397 tekačev, na dnevu vodnih športov lovadne oritanlzaehe na vseh poljih, jTe"^tv^8tk^smČL»Tj‘,,k0|nst^ P« samo 60. V maju jt; okraj izvedel odpravU ^ do8edan,e napake in 1. 1946 sami Izrezali ln novrliu vsega SVOJ nastop S 337 sodelujočimi: 3 tC- POmaiUMIIVOStl, tako da L'0 S SlgUf' šo zelo nesrečno izrezali, in kaj pravite lovadke iz okraja so bile na XI. vse- nosijo m neizpodbitnimi dokazi branil vadnico'velBto IpažSno^ papirne" X’ sokolskem zletu v Pragi. Plan kadrov hi obdržal naslov najboljšega okraja nastiko, ki jo goji en sam član, da pa je bil izpolnjen 92 /£’, v planu grad,,nj ^ * P. L. nimate blazin za istočasno preskoke čez pa je doslej dovršenih 5 Igrišč za od-kozo. konja ali vaje na drugem orodju. jk ; g nogomet, 2 Smučarski In ali nl najprimernejša beseda holišlap- j ...... k Ievlja. če z njo označim poročilo o delu Skakalnici Itd. teniške sekcije, ki dejansko in praktično y četrtj to5i£| ;e bj| izvoljen kaildi- tura pojeg študija najbolj priljubljeno dnevno opravil-o. Rednp in množično so gojili aptošno telesno vadbo, priredili 58 tekmovanj v odbojki, 19 v košarki, od-igrali 27 nogometnih tekem, 144 dvobojev v rokoborbi in boksu ter odigrali 182 partij šaha. V ljudskem mnogoboju so sodelovali vsi graditelji, prav tako pa tudi v tekmovanju za fizkulturni znak, v katerem so izpolnili 1301 norm. V 37 seminarjih so vzgojili šestnajst mladincev in mladink za fizkulturne va. ditelje. Igrišča za odbojko, košarko in atletska tekmovanja so si graditelji uredili sami. Na vsej avtocesti je v tekmovanju za fizkulturni znak sodelovalo 14.601 tek. movalcev, M so skupno položili 102.032 norme. V kratkih tečajih pa se je za vodnike osnovnih fizkulturnih organizacij izvežbalo nad 800 mladincev in mladink, ki bodo po vrnitvi z delovne akcije po svojih vaseh uspešno razvijali in Širili fizkulturno gibanje. Največji fizkulturni uspeh graditeljev avtoceste pa je bil vsekakor letošnji jesenski cross, ki so ga brigadirji priredili resda množično. V čast IV. kongresa SKOJ-a se je jesenskega crosissa na grad- Stran 2 HZKULTURlill TEDNIK' BranovEč je premagal Mitiča ni" zajel a d ru elh razen tistih SKUj. M Pretekli teden so priredili na teniških zasnov telovadni odbor^medL ko tako na jeziku V Domišljavost je res brez- so Se delegati v razgibani dlsiiUSsji lil- teiijikš igralci Mitič, Branovič In Črna-mejna in tisD čiani Kazlaga, ki s! fio- ipi moških dvojic sta Mitič-Nedeljkov umaknila kam drugam, da bodo tov. te- Branko, podprcd.uhsiita: VlCCko Ml- nijgal.'i par Branovlč-Lak*. Najlepša nisačl lahko Igrali tenis na Igrišču tiste roslav in F-aviltl Ivatl, Sekretar: Zvlr j-ra turnirja je bila nedvomno med Mi-glmnazlje, ki jih samo ovira »rl vsem Rudi_ načelnik: Volk Miloš, nam. na- tičem in Hranovičem v kateri je uspelo njihovem delo. Pa tole tovariš. Ali je a-iujLo. Iarnovlč fiiliimi napplnlcfl- Branoviču, da je z boljšo taktiko jire-no Tvoje (o tista »pozitivnost«, ki jo je eeimita. jarnovic Atiitgoj, liaeUmea. ma„aj svojega nasprotnika z rezultatom Razlag tako polil, da dijaki gimnazije, Frogar Pavla, liani, načelnice: Kranj- 6:4. 6:1. ki so hkrati tudi člani Razlaga niso ho- eič Tončka, ref. za propagando: Karteli sodelovat na teniškem prvenstvu Mariin ror ta vrlrov-rtvo- rir Me-srednjih in visokih šol v Ljubljani in, ^ re„ za zaratstvo. or. mv da Razlag nl hotel dat! žogic za tenis, dtc, blagajnik; J-metek Ferdo, gospo-kep so mu »e zdi potrebno. dtn bi gim- dar: Aiitlej Muko. Nadzorni odbor; pa* Initoni)' v^Brež^H Janifek. Hudovernik, Kranjčič Lavo-unlveizčilno dmšlvo FD Rs/lag« I-i zna SmV. organizirati telovadbo z vsemi sekcijam! ()!, zaključku skupščine SO pOMHieZ- ■n"VK*r? bS>.r^»jr1:f%^ "I delegati predlagali več koristmi, 4 čolnov ter plavalno tekmo, da bi Imela nasvetov, ki so bili sprejeti kot Sklv- Dire zmagi Partizana v Ljubljani Slovenski košarkarji so pokazali po-sebno v letošnjem letu velik napredek, dosegli pa so tudi na nekaterih večjih tekmovanjih lepe uspehe. Tako je moštvo Enotnosti zmagalo na kvalifikacijskem turnirju v Skoplju, na državnem prvenstvu v Beogradu pa je doseglo svoj največji uspeh, ker se je z zmagami nad Mladostjo (Zagreb) in Metalcem (Beograd) plasiralo na 4. mesto; Železničar pa je osvojil v Skoplju drugo mesto. Ker pa se izboljša kvaliteta posameznih moštev le s tekmami z boljšimi nasprotniki, je vodstvo Enoaosti sprejelo po. nudbo košarkarjev Partizana, ki je zdaj poleg Crvene zvezde najmočnejše moštvo FLRJ, saj v moštvu igra 5 državnih reprezentantov. Tekma z Enotnostjo je bila v torek, vodstvo Partizana pa je ugo. dilo še prošnji pokalnega prvaka LRS — vrsti ljubljanskega Železničarja, tako da je Partizan igral v sredo še eno tekmo v Ljubljani. V obeh tekmah je Partizan premočno zmagal. Enotnost je porazil z rezultatom 63:33 (28:19), Železničarja P8 s 40:27 (10:11). Enotnost s prikazano igro gotovo nl zaslužila tako visokega poraza. Glavna krivda je bila v moštvu samem, ki je igralo namesto »zone«, kar se je izredno dobro izkazalo na državnem prvenstvu, skoraj vso igro sistem »pressing«, ki je dober, toda pri Enotnosti še neuigran. Železničar pa se je dobro zoperstavil moštvu gostov, ki v tej tekmi niso bili posebno razpoloženj za igro, bili P8 so tudi handicapirani. Njihov najboljši strelec Novakovič si je v tekmi z Enotnostjo poškodoval nogo ter je v tej ekmi igral (statiral) samo v delu drugega polčasa. Vrsta Železničarja je igrala vso igro si. stem »zona« in je preprečevala prepogosto metanje nasprotnikovih igralcev na koš domačih. Partizan je igral v naslednji postavi: Marjanovič 26, Novakovič 24. Loči 22, Stojičevič 72, Munčan 6, Pataki 6, En~ gler 4, Miladinovič 2, Pap, KlimpL Po tekmi z Železničarjem je dal dr. davili reprezentant in večkratni kapetan reprezentance Božo Munčan našemu dopisniku naslednjo izjavo: »Slovenska ko. Sarka je zelo napredovala, kar je vredno pohvale. Enotnost igra zelo dobro, posebno v tehničnem pogledu, igralci so mirni in zelo fair. Železničar meče bolja na koš, igra pa zelo ostro, na momente tudi preostro.« Flzkiiltorniki s podeželja nam pišejo • • • , Sidikalni peteroboj , v Ploju H’zk ul tura, ki so širi med najširše ljudsko množice, jo našla odziv tudi pri 6iiudlik.il ni h podružnicah ptujskega okraja. Predvsem dlani sindikata radi gojijo a tl en Liko. OSS je organiziral jesenski sindikalni j Vteroboj, na katerem se je pomenilo fieeJt j nos k ih vrst, a izven konkurenco jo tekmovala ženska vrsta iz Strniše a. Moške vrste so dalo sindikalno Podružnice DES-a, iy, Ptuja, Mestnih obrtnih delavnic tiiz Ptuja (dve vrsti) iu Str-nišča (tri vrste). Tekmovanje je pokazalo, da imamo med delavstvom neil*ii tal (tatov. Izkazal so je zlasti Vnuk Jožo (Stmišče I), ki je pretekel 100 m v 11,0 in v skoku v daljino z rezultatom 583 cm. Rezultat v teku pa vsekakor ni teden, kajti proga je silno zapuščena (na njej je bilo nekaj Časa celo igrišče za odbojko) in tudi slabo izmerjena. Tudi povprečen rezultat vrsto Strniše a I v teku je zelo neverjeten. Čeprav Vnukov rezultat ne ustreza stvarnosti in je verjetno za nekaj desetink slabši, mu je potrebno posvetiti vso pozornost. Nujno pa je tudi potrebno popraviti fizkuiturni prostor FD Ptuja, ki jo v zelo žalostnem stanju. Zlasti jiabo je tekališčo in prostor za'skoke, tako, da jo povzdiga teh panog v Ptuju res skoraj nemogoča. Tekmovanje jo potekalo brez navzočnosti občinstva, kar pa je krivda prirediteljev, kil niso izvedli propagande. Prehodno zastavico OSS-a si io ponovno osvojilo Strnišče I z 11.121 točkami. drugo mesto pa je zasedla vrsta podružnice DES-a iz Ptuja z 10.459 toč-kaami. Bolje Otvoritev novega stadiona v Lokah-Kisovcu V nedeljo 8. t. m. se je zbralo na novem štadionu v Kisovcu—Loke okrog 800 ljudi, ki so pazljivo sledili telovadcem iz Zagorja. Trbovelj in Šinartna pri Litiji, ki , odzovejo prostovoljnemu delu na skzikalnlel. Občni zbor se je *ayjučll s parolo: »Več telovadcev, več flzkulturnlkov v telovadnicah, več Izvrševalcev nalog prve Petletke!« Z. A. PRAVILNIK 1. Vsako leto mora biti do 1. aprila pregledan vsak športnik in športnica ter tel o v odeo in teliovadka. Pregledi se vnašajo v »Zdravstveni karton« jx> navodilih odseka za športno medicino pri Komiteju za fizkulturo vlade LTS. Drugii izvod kartona (duplikat) je poslati na odsek zn športno medicino pri Komiteju, kjer vodijo Centralno kartoteko za vso Slovenijo. v. Pregledi na novo pristopajočih pred vstopom v Sl) ali TU se vršijo vse leto in gsiho S D ali TD sprejeti posameznika v svoje članstvo šele po izvršenem pregledu in po pismom odobritvi društvene, ga zdravnika. 3. Redni pregledi slabotnejših flzkul-tumikov ter naprednih športnih tekmovalcev in orodnih telovadcev. Za slabotnejše se štejejo tisti, katerim je športna vadba sicer dovoljena in potrebna zaradi slabega razvoja, ko n et i tuolo n a!l n i h slabosti. slabokrvnosti in podobnega, vendar potrebujejo stalnih periodičnih zdravniških pregledov (najmanj trimesečnih), kar velja zlasti za mlajše. Tudi pri na; dar j enih tekmovalcih, posebno tistih, ki še doraščajo in pri katerih telesni razvoj še mi dovršen, so potrebni _ pogostejši pregledi, predvsem v dobi intenzivnejšega treninga. Zato je treba take športnike in telovadce podvreči rednim tro-mesečnim pregledom. Če ugotovi zdravnik pri posameznikih za potrebno, se morajo javljati tudi k izrednim pregledom. 4. Vsakomesečni pregled Igrišč, telovadnic ter ostalih športnih naprav in proti to rov zaupanega Sl) ali TI) glede na njih higiensko stanje. S temi pregledi je predvsem treba odstraniti vse higienske pomanjkljivosti ter s predlogi skrbeti z a zboljšanje higienskih pogojev. Pri gradnji novih fizkuilturnih zgradb in pri obnovitvi igrišč in naprav se bodo odslej vedno upoštevala zdravniška mnenja in predlogi. Zdravnik bo pri vsakem pojavu infekcijskih bolezni izvajal zdravni-Ško-higienske konsekvenco tjer o tem poročal odseku za športno medicino pri. Komiteju. 5. Predavanje o higieni ln pomenu flz-k ul ture za ljudsko zdravje. Vsi j enkrat letno bo predaval zdravnik o tem predmetu vsem u Članstvu zaupanega mu športnega ali telovadnega društva. Udeležba bo za članstvo obvezna. Bron-štejn brez dvoma eden prvih konkurentov za svetovnega prvaka. Za svoj uspeh je Bronštajn dobil v ZSSR naslov velemojstra. Szabo (Madžarska), ki je zasedel drugo mesto, je nedvomno eden najmočnejših evropskih šali is to v. Po poteku njegovih zadnjih treh partij pa se vidi, da ni vzdržal težkega boja do konca m mora biti zadovoljen s svojim mestom. Boleslav-ski (ZSSR), ki je zasede! tretje mesto, je bil po siojem , globokem zaznamovanju partij in /ki svojih originalnih idejah, naj močnejši igralec turnirja. Kotov (ZSSR) je zaffedrl četrto mesto zahvaljujoč se predvsem svoji močni obrambi in odlični prisebnosti v taktičnih zapletih. Peto mesto je zasedel Ijilienthal (ZSSR), ki je pokazal pri vseh partijah izredno hladnokrvnost in je vsestranski šaliist. Šesto, sedmo, osmo in deveto mesto so zasedli Flohr, Bondo-revtki, Najdorf in Stahlberg. Lahko rečemo, da so prvi trije zasluženo zasedli svoje mesto .le Stalillierg je prišel previsoko. Če pogledamo, da Štoltz in Biidk nista prišla k nadaljevanju prekinjenih partij, pri čemer je imel Book dobljene pozicije. Nadalje je Lun din imel proti njemu figuro teč in najmanj remi. pa je figuro celo spregledal in partijo izgubil. Deseto mesto je zasedel dr. Trifunovič, katero je tudi zaslužil. S Szabo jem je on edini dosegel proti sedmim igralcem ZSSR 4 točke, to je nad 50 odstotkov. Enajsto, dvanajsto in t lina js to mesto si dele Pire, Gligorič in Biidk, ki so dosegli 50 odstotkov. Pirc je pokazal na tem turnirju zelo dobro igro. Ima izredno fin čut za pozicijsko igro, poz:na zelo dobro otvoritve. Mirno lahko trdimo, da je pokazal od naših udeležencev najboljšo igro. Da ni imel nesreče s sovjetskimi igralci, kjer je izgubil dobljeno pozicijo s Ko lovom in najmanj remi pozicijo s Bronšiajnom. bi zasedel višje mesto, kar bi tudi zaslužil po svoji igri in sposobnosti. Gligorič je zelo dobro igral otvoritve, pa ni precizno nadaljeval središčnice, posebno pa je pokazal negotovost v končnicah. Bbdk e igralec brez energije. Svojemu uspehu se ima zahvaliti edino rutini in poznanju teorije. Štirinajsto mesto je zasedel Ragozin. On verjetno aii bil v svoji polni formi, ker je le nekatere partije odigral odlično, dočim je pri drugih partijah napravil grobe napake. Petnajsti je bil Janovskv, ki je star šele 25 let in je to mesto za njega uspeh. Po igri sodeč ni pokazal svoje mladosti, saj ničesar ne pod vzame, edino kar ima je velika odpornost v obrambi in dobro pozna teorijo. Šestnajsti je Tar-takovver, ki je tu pa tam prikazal tvojo moč, ni pa mogel vzdržati težkih turnirskih naporov. Sedemnajsti je Pacliman, ki je izgubil večino partij zaradi premajhne pozornosti _ središ-njicatn in končnicam, Bil pa je eden najboljših poznavalcev otvoritev. 18. je bil štoltz, devetnajsti Štajner, ki je bil utrujen od prejšnjih dveh turnirjev in je delal grobe napake. Lundru je bil dvajseti in je po slabem startii izgubil voljo, vendar mu je šlo za tem, da dobi eno partijo, kar mu je uspelo v zadnjem kolu prod Szaboju, kateremu je s tem odnesel delitev prvega mesta. za jesenski eress da samostojno in decentraliziramo izvedejo temeljito i predpriprave s treningi i samo izvedbo crossov, vendar so v teh predpripravah še pomanjkljivosti in sicer v zanemarjanju ali tu in tam celo v ignoriranju prepotrebnega zdravniškega pregleda udeležencev jesenskih crossov kot važnega činitelja predpriprav za pravilno in brezhibno izvedbo jesenskih crossov. Grossi ne bi smeli imefi namena doseganje rekordov, pač pa v glavnem krepitev zdravja vsega telesa, zlasti notranjih organov poleg svrlie, ki jo imajo kot stalna oblika množičnih tekmovanj kot sredstvo za aktivizaerjo širokih ljudskih množic, zlasti v celju pritegnitve novih članov in odkrivanja novih talentov. Prav zaradi tega, ker večina ni treni nama in še bolj pogosto, da večina ni zdravniško pregledana, moramo resno podčrtati to stran pravilne priprave, da bo poleg temeljitega sistematičnega treniranja (5 do 8 obveznih treningov), tudi eden od pogojev za udeležence, da so bili zdravniško pregledani. Ponavljali so se slučaji kolabiran ja med izvedbo crossov netreniranih in nekontroliranih udeležencev. Društva so dobila potrebna navodila za obvezne zdravniške preglede vsega članstva, samo je odziv in aktivnost društev za enkrat premrtva v pogledu zdravniških pregledov. Redni pregledi so v Ljubljani v ambulanti na Celovški e. 4-1. od 18—21 dnevno, prav tako pa v fizkulturnih ambulantah v Celju, Mariboru in Ajdovščino, drugod na terenu pa pri društvenih zdravnikih. Zdravnik zavoda za fizkulturo dr. Voglar Zlatko tsofeč—: Tenis v ZSSR V Sovjetski zvezi je teniška Igra zelo popularna. V času sovjetske oblasti so skoraj v vseh večjih mestih Sovjetske zvezo zgradili številna teniška igrišča in organizirali teniške šole. Vsi, ki žele spoznati in so naučiti teniške igre, brezplačno dobivajo potrebne rekvizite, kakor tudi pouk. V SZ Imajo že na deset-tiscčo teniških igralcev in Igralk. V 16 večjih mestih delujejo posebne teniške šole za mladino. V moskovskem In leningrajskem Institutu za llzkulturo In na visoki šoli za trenerje so organizirani tudi posebni oddelki za teniške trenerje. Leta 1930. so Imeli v Moskvi SO teniških igrišč in blizu S00 teniških igralcev. Danes pa jo v sovjetski prestolnici že nad 250 teniških igrišč, teniških igralcev In igralk pa imajo v Moskvi preko 20.000. 'tekmovanje za prvenstvo SZ v tenisu je posebno v povojnem času postalo množično, saj v njem sodelujejo ekipe '• z vseh večjih mest republik. Prvak Sovjetsko zveze v lanski sezoni, Leningrajčan Edvard Negrebeeki, se odlikuje po svojem lepem slogu, po moč-Bih sinatchih in wolleyih. Dober je tako v Igri posameznikov, kakor tudi v igri dvojic, kjer je pogostokrat že osvojil prvenstvo države. Moskovčan Nikolaj Ozerov je edea najbolj nadarjenih in občudovanih sovjetskih teniških igralcev. Star je 24 let, po poklicu Igralec, član odličnega dramskega gledališča MHAT, ki nosi ime Maksima Gorkega. Nikolaj Ozerov je ljubimec teniških gledalcev posebno pa mladine. V igri z jugoslovanskimi igralci je Ozerov zasluženo premagal Dragutlna Mitiča z rezulta- tom 8:6, 6:3, 6:1. Gradbeni inženir, Moskovčan E. Kor-but, jo eden najresnejših konkurentov za naslov prvaka SZ v tenisu. Korbut jo Izredno visoke postave, saj meri 192 cm ter jo v igri zelo napadalen. Njegovi servisi so ostri, v wollejih pa je izredno točen. Večkratni teniški prvak Novlkov je zelo izkušen igralec. Na lestvici najboljših sovjetskih teniških igralcev je trenutno na četrtem mestu, medtem ko je na petem mestu mlad, vendar pa zelo hiter Igralec S. Andrejev. Tenis pa je v Sovjeski zvezi prav tako kakor med moškimi močno razvit tudi med ženskami. Po Izredno ostri igri se odlikuje lanska prvakinja Olga Kaimi-keva. Tudi ona uspešno deluje v drugih športnih panogah, kakor večina sovjetskih teniških igralcev in Igralk. Zaradi svojih izkušenj in večkratnih zmag v številni in močni konkurenci so dobili igralci Kudrjavcev, Ivanov. Ozerov, Novlkov, Katolikova Korovlna, Tepljako-va, Matičeva. Hlopkova in drugi naslov easlužnih mojstrov športa. ara, toda verjemite ml, da sem imel ■(posebno v igri s Sidwellom občutek, 'da tekam po cesti. Jamice na samem igrišču so onemogočale kontrolo nad žogo in pri nas niti nismo navajeni, da bi se žogica odbila v nasprotno smer od njene prvotne smeri. No in tako ni preostajalo drugega, kot skakati po igrišču kot gams in loviti žoge. še večji cirkus pa sem doživel v Brook-lynu in sider pri igri Roshel-Talbert. — Nekaj groznega je bilo, na čemer sta igrala ta dva mladeniča. Trave sploh ni bilo, le nekaka steptana ploskev. stranskih linij pa skoraj ni bilo videti. — Torej igrali smo v takih okoliščinah, da bi se ne mogli dovolj načuditi. Američani so na teh igriščih igrali dobro, toda če bi vsi tisti, ki so nas tu premagali prišli k nam na naša, z ugaski pokrita igrišča, bi se borili najbrže tako težko, kot smo se ml pri njih.« . ISESj K| Nogometni cup ZSSR Moskva, 17. okt. Minuli torek sta se na raoskovskme stadionu Dinama srečali CDKA im Torpedo v ponovni četrtfinalni tekmi za nogometni pokal ZSSR, kateri je prisostvovalo nad 70.000 gledalcev. Ze , teaSčSžs. .to...... . Nikolaj Ozerov Poletna teniška sezona v SZ traja od maja do oktobra, je pa izredno bogata po raznih tekmovanjih, med katerimi je pau najpomembnejše posamično prvenstvo države in pa cup ZSSR. Tekmovanje za cup ZSSR je po številu sodelujočih ekip in po načinu igranja podoben tekmovanju za Davisov pokal. Vendar tekmovanja za cup ZSSR nimajo tistih nepravilnosti, kakor tekmovanja za Davisov pokal. Za cup SZ tekmujejo tudi teniško igralke. Lani je sodelovalo pri tem tekmovanju 150 ekip. Med moškimi je zmagala ekipa iz Moskve, med ženskami pa Leningrajčanke. Pozimi sovjetski teniški igralci trenirajo na pokritih Igriščih. Vsezvezna medmestna tekmovanja so navadno v februarji! in marcu. Po kakovosti delijo v SZ teniške igralce na mojstre in na Igralce I. In II. razreda. V Avstraliji v tenisu ne vladajo rožnate razmere Zasledujoč velike uspehe avstralskih teniških igralcev gotovo ni nihče niti pomislil, da imajo tudi njihovi igralci ki so večkrat osvojili Davisov pokal, težke borbe ne le na igrišču, ampak tudi s funkcionarji svoje vrhovne teniške zveze. Malokomu je n pr. znano, da so bilo ravno te razmere vzrok prestopa Dinnya Pailsa med profesio-nale, kakor tudi težak poraz avstralsko reprezentance v letošnjem finalu tekmovanja za Davisov pokal. Avstralska športna javnost se začudeno vprašuje, zakaj ni bil postavljen za finale Bromivich in zakaj je moral vskočiti 37 letni Quist, ki po končani vojni še ni igral izven meja svoje domovine in zakaj je bil kaznovan Geoffy Brown. Bromtvich, Geoffy Brown in Sidtvell potujejo po svetu na svoje stroške in trdijo kamor pridejo, da jim že sama misel'na predsedstvo avstralske teni-čke zveze poveča krvni pritisk. No-čemo sicer zagovarjati Bromvvicha. ka-terega vedenje morda, ni najboljše, toda vsekakor je zanimivo razmerje, ki vlada med igralci in njihovo vrhovno zvezo, ker bomo marsikatero stvar, ki si je doslej nismo znali razlagati, bolje razumeli. Kakšna so ameriška^ travnata teniška igrišča češkoslovaška teniška igralca Drob-ny in černik sta letos odigrala vrsto tekem na amerišV.ih teniških igriščih, o katerih s) naši športniki predstavljajo samo najboljše. Kako zelo bi se prevari!!, lahko sklepamo iz pripovedovanja Čemika, katerega opisovanje posnemamo v prevodu, kakor Je bilo objavljeno v »Rudem pravu«. »Pravijo, da igramo v Ameriki na tra'-i. Menda jo bila to, na čemur smo v Bostonu igrali, v resnici nekoč tra- »Minesota« slog v metu diska Nemški list »Sport-Magazin« prinaša zanimivo razlago o amerikanskem »Minnesota slogu« v metu diska. Odločilna novost je v svojevrstnem stavu noge pri odmetu. Pri stoji spetno sta v nasprotju z običajno stojo obe nogi vzporedni. Nato sledi obrat telesa kot prej, pri čemer tvorita obe nogi zaporedoma pravi kot s spetno stojo leve noge Metalcem diska v Minnesota slogu je torej potrebno napraviti naprej le dva koraka namesto treh in zaključijo svoj zamah kakih 50 cm pred od-metom. Na ta način imajo na razpolago dovolj prostora, ki jim dopušča takoj spet priti v ravnotežje, ne da bi se bali prestopa. S tem načinom se izognejo vsaki krčevitosti in večja lahkotnost telesne drže zaustavi zasuk-Ijaj z mnogo večjo hitrostjo. Univerza v Minnesoti je »tovarna za metalce diska«; ima svetovnega prvaka Fitcha in pa tretjega olimpijca Gordiena. Jim Kelly, trener, pa trenutno »brusi« Byrla Thompsona, svoje zadnje odkritje. Anglija bo izstopila iz IBA? Vzrok za namero Anglije, da izstopi iz Mednarodne boksarske zveze (IBA), moramo iskati v neuspehih njihovih tekmovalcev in dogodkom, ki so se pripetili pri sojenju na letošnjih olimpijskih igrah v boksu, ki so predmet dolgih komentarjev v državah, katerih boksarji so sodelovali na olimpijskih igrah. O eventualnem izstopu iz IBA bodo sklepali na prihodnji seji Britanske boksarske zveze, ki bo ta mesec. — Izstop bi pomenil, da se Anglija v bodoče ne bo udeleževala prvenstev Evrope, dvoboja Amerika : Evropa in ostalih mednarodnih tekmovanj. Na olimpijskem štadionu tekmujejo psii Dober teden po končanih olimpijskih igrah so popolnoma reuredili olimpijski stadion. Tam, kjer so šo pred nekaj dnevi tekmovali najhitrejši tekači sveta, so prostor preuredili za četveronožce — hrte, ki eedai tekajo za električnim zaj- Košarkarska reprezentanca ZSSR na lanskem prvenstvu Evrope v Prag? Maratonski tek na olimpijskih igrah Eden problemov olimpijskih iger 1952 Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Šved Sigfrid Edstriim, je podal po končanih olimjskih igrah kratko izjavo o organizacijskih problemih prihodnjih olimpijskih iger. Dejal je, da je zelo verjetno, da bodo pripuščeni na prihodnje olimpijske Igre tudi že Japonci in Nemci, ni pa mu ničesar znano o namenu ZSSR v pogledu udeležbe. Nadalje je izjavil, da se potegujejo za čast prireditelja olimpjlsklh iger I. 19»6 mesta Buenos Aires, Chicago. Filadelfija in Detroit, torej sama ameriška mesta. Na vprašanje o možnosti nemške in japonske udeležbe na prihodnjih olimpijskih igrahjo odločno odgovoril: »Eno vam lahko rečem. Nemčija ali države, ki bodo z nje ustvarjene — bodo zastopane na prihodnjih olimpijskih igrah. Bi! sem neprestano v stiku s predvojnimi odbori tako v Nemčiji kot na Japonskem m vem. da je bilo že vse pripravljeno za zagotovitev njihove udeležbe.« Mednarodno atletsko tekmovanje v Pragi Praga, 17. okt.. V sredo je bilo na strahovskem rxadionu pred 20.000 gledal-ci zadnjo letošnje veliko mednarodno tekmovanja v Pratfi ob sodelovanju Švedov. Čeprav je bilo hladno (tekmovanje je bilo zvečer pod reflektorji), so bili vendar doseženi v nekaterih disciplinah zelo dobri rezultati. Najzanimivejsi je bil tek na 5000 m. kjer sta so ponovno srečala Zatopek in Šved Ablden, ki je v predtekmovanju na olimpiadi premagal Zatopeka. Do 3. km sta oba tekmovalca tekla skupaj, nakar je Zatopek počasi bolj in bolj puščal za seboj svojega nasprotnika ter dosegel zelo dober čas 14:16,8. Ablden je dosegel 14:56,0- toda prišel je na cilj popolnoma izčrpan. Ostali važnejši rezultati: 400 m: Laz* nička 50.7, 1000 m: Lingaard 2:31.6. Če* vona 2:32,2. 3000 m: Švajger 8:43-4. Sjo-strand 8:47,6. 400 m ovire: R. Larsson 52.7. Moravec 55,3. višina: Bolinder 190. palica: Lur.dberg 4,10. troskok: Moberg 14 42. krogla: G. Arvidsson 1513, kopje: Kissoweter 69,11. Daleflod 67,98. Sovjetska športniki na Poljskem Varšava, 17. okt Prejšnjo nedeljo je co Varšave s 3:0 (15:9, 15:6, 15:6),genska prispela semkaj skupina nad 80 najbolj- ekipa Lokomotiv (M) pa je premag šib košarkarjev odbojkašev in atletov reprezentanco \arsa\e s 3.1 (la*l* 10 u* ZSSR na Poljskem pri- 7:15, 15:4) to češkoslovaško Sl. Ostravo s bližno 14 dni ter bodo nastopili na raz- 3:0 (15:6, lo.l. io.il- nih tekmovanjih v Varšavi, Katovicah. T-nSarkarska reprezentanca ZSSR, v ka-Lodzu, Krakovu, Gdansku in Wroclavu. a igralcev, ki so lani v Pragi Med njimi je moška košarkarska repre- naslov prvaka Evrope, med nji- zentanca ZSSR. letošnji zenski prvak tudi Korkia, Konjev in Tarasov, je ZSSR v košarki »Moskovski avionsk, za- “ “ ^ 5ko Sparto z 42:24 (18:4), vod«, moški prvak v odbojki »mamo ^“erontanco Varšave pa z 81:10 (48:6). prisostvovanj nau ,u.uuu BlcUam„,. z-v (M) in zenski prvak Lokomotiv M), ze 2(£ska ekipa »Moskovskega avionskega 3. min. jo srednji napadalec Ponoma- med tednom je bil P™!iJSTso^ooleg so- zavoda« je prmeagala AVS (Budimpešta) rev dosegel vodstvo za Torpedo. Šele v n(r ^ Varšavo., na_ katerem so po K z 42:21, praško Sparto s 44:16 ("•!-) in 18. min. je izenačil Grinin. Čimbolj se vjetskih nastop1!1 se madžarski 'v reprezentanco Varšave' s 73:6 (3,:4), dejo bližal prvi polčas h koncu, je bil slovaški košarkarji m oub. ®m je AVS premagal Sparto s 27.12 CDKA tembolj v premoči in jo v 37. min. v tekmi mosklh ^.klRo(lbojki je Di ,T;5)/Tckmovimia se nadaljujejo po osta- po Djominu prišel v vodstvo. V drugem °a™° PPfiJMn^^enrezcntan- 'ih poljskih mestih, polčasu se je vodila še nadalje ogorčena šta) s 3:0 (la:0, lo.6. lo.l) m repiezentan borba, toda vsi poskusi napadalcev Torpeda so ostali brezuspešni zaradi izvrstno obrambe vratarja CDKA Nikanorova. Končno pa je Bobrov dosegel šo tretji gol za CDKA, ki se je tako plasiral v polfinale. Predvčerajšnjim je bila prva polfinalna tekma med Spartakom in Dinamom (Tb), katera pa ni bila na posebni višini, vendar je bila precej ostra, tako da je v 33. min. drugega polčasa sodnik Margu-nov moral izključiti napadalca Spartaka Dementieva. Tekma se je končala s pičlo zmago Spartaka 1:0, čeprav bi bolj odgovarjal nasprotni rezultat, ker so bili Dinamovci večji del igre v premoči in bi bila njihova zmaga zaslužena. ZSSR sprejeta v IAAF Nekaterih mednarodnih športnih kongresov, ki so zasedali v Londonu za časa olimpijskih iger. so se udeležili tudi predstavniki sovjetskega športa. Rezultat tega je med drugim tudi ta, da je bila ZSSR sprejeta za člana IAAF (Mednarodne atletske zveze) in sicer je bila izvoljena s tremi glasovi. Podpredsednik vrhovnega fizkulturnega organa ZSSR Ivan Nikiforov je bil izvoljen za člana centralnega odbora IAAF in zastopa ZSSR tudi v komisiji za pravila, rekorde in amaterska vprašanja. — Znana sovjetska športnica Zoja Romanov pa je bila izvoljena za članico ženskega odbora IAAF. Na seji IAAF so razpravljali tudi o sprejemu države Izrael v članstvo zveze. — Predsednik lord Bnrohley _ je izjavil, da je ta zadeva zelo delikatna, ker državo Izrael še ni priznala približno polovica držav na vsem svetu in zahteval, naj bo to vprašanje odloženo z dnevnega reda. Zastopnik ZSSR za košarko, ravnatelj Staiknovih zavodov telesne vzgoje Ivan Pjetuhov, je bil izvoljen za člana Med; narodne zveze košarkarjev (FIBA), ki je priznala ruščino za enajsti uradni jezik — in izločila iz zveze Japonsko, Nemčijo in Avstrijo. Finci se že pripravljajo na prihodnje olimpijske igre Ni še dodobra ugasnil olimpijski ogenj na olimpijskem stadionu, ko so začeli prireditelji prihodnjih olimpijskih iger že delati načrte za prihodnje, ki bodo 1. 1952 v Helsinkih na Finskem. Vodja pripravljalne komisije za XV. olimpijske igre v Helsinkih je O. Vano-nen. ki je trdno odločen, da bo dosegel posebno v organizacijskem pogledu večje uspehe kot so bili doseženi na letošnjih igrah. Hoče se izogniti zlasti sporov, ki so nastali v Londonu zaradi slabe organizacije. Veliko prednost bo imel stadion v Helsinkih že v tem. da leži le 1508 m od središča mesta, dočim so se morali tekmovalci v Londonu prevoziti dnevno desetine kilometrov, da so prispeli do stadiona, kar jih je zelo utrudilo. Stadion v Helsinkih lahko sprejme 70.000 gledalcev in je torej približno enako velik, kot je novi stauion CDJA Partizana v Beogradu, Tam. kjer bodo tekmovanja v veslanju ln kanolstlkl, bodo postavili Finci tribune za 3000 gledalcev. Odprti plavalni bazen, ki bo dolg 50 m. bo tudi sprejel veliko več gledalcev kot kriti v Weinb-leyu. Mednarodni drobiž Atltcsko prvenstvo Poljske v peteroboju za ženske je v Wrociavu osvojila Cieslikovna z 2515 točkami. Najboljši švedski atleti so po Dunaju nastopili na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti, kjer so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: 3009 m ovire: Sjo-strand 9:18,6; 5000 m: Sziia,gyi la:03,0, \Vredling 15:05,0; palica: Lunidberg 4-10, dr Hommonay 3.80; troskok: Moberg 14 76; krogla: Arvidsson 15,05: disk: Klioz 48,72; kopje: Daleflod 67.86; kladivo: Ne-metli 57,06. V Stockholmu je v boksarskem srečanju težko kotegorije Šved Tandberg premagal v G. kolu Italijana Mazanija s tehničnim k. o. in si tako priboril pravico do borbe s Woodcockom za naslov prvaka Evrope- Mednarodna amaterska boksarska zveza je sklenila, da bo prvenstvo Evrope 1949 v Bruslju, na podlagi uspehov na olimpiadi pa je bila sestavljena reprezentanca Evrope, ki bo nastopila v srečanju amaterskih reprezentanc Evropa : Amerika aprila meseca 1940: Bandinelli (Italija), Csik (Madžarska), Fermenti (I), Wissiers (Belgija). Terma (ČSR), Papp (M). Scott (V Britanija)- m Nielsen (§ vod^k