RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskoga druStva" poSilja bo list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 16. ste v. V LJubljani, dne 14. avgusta 1896. VI. leto. MJnlsterskJ predsednik grof Badeni na Kranjskem. Dne 3. in 4. t m. je bil ministerski predsednik grof Badeni na Kranjskem. Prihod prvega svetovalca krone je razveselil vse Slovence. Prišel se je prepričat, kako se zlasti prenavlja po potresu poškodovana Ljubljana. IJtis, ki ga je ministerski predsednik dobil na Kranjskem, je bil gotovo najbolji. Ta prihod pa ni bil brez vsega političnega pomena. O tem je nas poučilo pisanje nemških listov, ki se niso mogli potolažiti zaradi nekaterih dogodkov ob tej priložnosti. Grof Badeni se je prepričal ob tej priložnosti, da je kranjska dežela pred vsem slovenska, da nemštvo v naši deželi nima nobenega velicega pomena. Povsod, kjer je potoval, so mu nasproti se razlegali slovenski „Živio" klici. Tudi v Ljubljani, kjer je pred poldrugim deset letjem še bil nemški mestni zastop, je bilo jedva mogoče Nemce opaziti. Nemški „Hoch" so se kar pogubili mej mnogobrojnimi slovenskimi „Živio". Na drugi strani se je pa grof Badeni lahko prepriča), da se v Ljubljani in na Kranjkem sploh nemščina ne zatira. Videl je, da se v šolah nemščina goji v veliko večji meri, nego bi mogel kdo pričakovati pri malobrojnom nemškem prebivalstvu v deželi. Grof Badeni se je namreč jako zanimal za vse razmere v naši deželi, zlasti pa za naše šolstvo in je zatorej gotovo o vsem precej dobro poučen odšel iz bele Ljubljane. Gotovo se je otresel marsikakega predsodka, ki ga je poprej imel o nas Slovencih. To bode vsekako le blagodejno uplivalo na daljši politični razvoj. Vlada je večkrat bila nam Slovencem le zaradi tega malo naklonjena, ker je bila o nas napačno poučena in je zares mislila, kako se Nemcem na Kranjskem slabo godi, da jih Slovenci zatirajo od vseh stranij. Kranjski deželni predsednik je Nemec in od njega gotovo si nikdo ne misli, da tako pospešuje slovenstvo. Narodno stranko bi bil že davno nd zatrl in poročila, ki jih je pošiljal na Dunaj, najbrž Slovencem niso bila posebno laskava. Če se pod takim deželnim predsednikom, o katerem se je grof Badeni ssm lahko prepričal, da je Nemec po vsem svojem mišljenju in čutenju, se na LISTEK. Kolarjev Valentin. Izvirna povest. Spisal Moric Zvonik. (Dalje.) IV. Preteklo je leto dni, predno je zamogel Valentin iz postelje vstati; rano na glavi je sicer prebolel, a nasledki bolezni so se ga še vedno držali, kakor akacijeva trnjevka. Začelo ga je nadlegovati trganje v nogah tako, da je le z veliko težavo polagoma jel hoditi. Okreval je šele s pomladjo prihodnjega leta. Telesne rane so ga sicer polagoma popustilo, a vselile so se mu zdaj še hujše notranje rane: dobil je „kragulja, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne". Stari Osamel je prihajal pogostoma ob času bolezni k Valentinu; Katrica ga je obiskala le dvojekrat, a še takrat se je vedla precej hladno proti njemu. Valentinova strežajka, poštama ženica, pravila mu je čestokrat, da, odkar je mladi Broilli po prestanem jednoletnem zaporu izpuščen, videti ga je večkrat, kak6 na samem s Katrico zahaja in ž njo govoriči. Poslednje je Valentina tako poparilo, da bi bil kmalu stoprv udubljeno zdravje zopet izgubil. Nekega toplega jesenskega popoludneva, ko je bil Valentin že popolnoma trden v zdravju iu to šele po par mesecih, odkar je prvič iz postelje vstal, napoti se do Osamelovih z namenom, da Katrico obišče. Mej potjo zadene na svojega starega znanca polharja Oplato, koji ga je že od daleč ugledal in ogovoril: „Bog te vsprimi, mladi moj znanec; hvala Vsemogočnemu, da si čez dolgo časa vendar konečno okreval! Videl te že nisem celo večnost! Pa ne, da si se napravil h Katrici, tvoji nekdanji ljubici? — Ko bi bil jaz na tvojem mestu, niti pogledal bi je ne več," se debelo nasmeje Kozmek, „jaz bi ne bil niti mislil, da se bode tako izteklo!" Kranjskem nemštvo ni moglo bolj povzdigniti, je pač naravno, da je ministarski predsednik se prepričal, da se umetno kranjsko nemštvo ne bode dalo več vzdržati z nobenimi pripomočki. Zlasti, da je Ljubljana slovenska in slovenska ostane. Ministerski predsednik je imel najlepšo priložnost se prepričati, da je naš narod zaveden in napreden, da se naša dežela v kulturnem pogledu more meriti z mnogimi drugimi pokrajinami, če tudi nemške vlade niso podpirale napredka našega naroda, temveč ga še ovirale. Lahko se je prepričal, da je prazno govorjenje, da se nehava vsaka kultura, kodar se nehava nemštvo. Naša polja so gotovo tako vzorno obdelana, kakor koroška ali gorenještajerska. Veliko število članov naše ^Kmetijske družbe" je pa najboljši dokaz o naprednosti našega kmetijstva. Imel je pa ministerski predsednik tudi priložnost prepričati se o veličastnosti slovenskih pesmij. Pri sere nadi, ki so mu jo priredila ljubljanska pevska društva, je imel najlepšo priložnost primerjati, kaj zmorejo Slovenci in naši Nemci v tem oziru. S ponosom lahko rečemo, da je minister na vsak način se prepričal, da smo Slovenci v tem oziru daleč prehiteli naše Nemce, da se denar, ki se žrtvuje za »Glasbeno Matico", veliko bolje porabi, kakor pa denar, ki ga daje vlada filharmoničnemu društvu. Upamo, da bode vlada se na to v bodoče tudi ozirala. Ministerskega predsednika pa Slovenci niso pozdravili samo kakor prvega svetovalca cesarjevega, temveč tudi kot brata po rodu in krvi. Mestni župan ga je pozdravil v mestni dvorani v obeh deželnih jezikih in v poljščini, materinem jeziku Badenijevem. Ministerski predsednik je iz tega posnel, da Slovenci nismo m< rda Poljakom in Avstriji sovražni rusoljubi, temveč ljubimo vse Slovane kot brate, gališke Poljake se bolj kot Ruse, ker so tudi pcdložniki našega presvetlega cesarja. Sicer so pa mnogobrojne cesarske zastave, ki so vihrale poleg narodnih s hiš, dovolj kazale, da smo Slovenci svojemu „Kaj se je dogodilo?" sili vanj Kolar. „Ej, grešili smo, grešili; meni se je vedno dozdevalo, da te bo v nesrečo pahnil oni presneti Rudolfo ,* odgovori polharček s skoraj boječim glasom. Na veliko svojo žalost izvedel je sedaj Valentin, da ga je prevarala deklica, zapeljana od Rudolfa, na katero je stavil še vedno več zaupanja, kakor na vse ženske tega izprijenega sveta. Poslednje je bilo za Kolarja, od bolezni še šibkega, hud udarec. In res, ne dolgo potem prišel je na svet morilčev sad, kojemu 80 pri sv. krstu izbrali za patrona (zavetnika) sv. Pavla. Po storjenem grehu zapeljivosti se je Rudolfo ogibal in skrival Katrici, kakor peklenska kača našim prvim starišem v raju. — Katrica se je v prihodnje sramovala svojih starišev in znancev in se ogibala poštenih ljudij. Morda je tudi ona, kakor marsikatera mati, se kesala — žalibog prepozno — svoje pregrehe, pestujoč lastno dete v naročju: vladarju zvest narod, vedno pripravljeni zanj žrtvovati življenje in kri. Pozabiti pa ne smemo, da ministerski predsednik v Ljubljani ni preziral Slovencev in njih jezika, temveč je odgovarjajoč županu pristavil naposled v slovenščini: „ Voščim sreče, napredka in blagostanja obema narodnostima te dežele". Odkar obstoji Avstrija je prvi pot, da je kak ministerski predsednik na kakem javnem kraju slovenski govoril. S tem je priznal, da je naš jezik jednakoveljaven z drugimi avstrijskimi jeziki. Vsakega Slovenca je to moralo razveseliti. Naše narodne nasprotnike so pa te besede jako neprijetno dimile. Zlasti se glavni liberalni list na Dunaju ni mogel zaradi tega dovolj naježiti proti vladi. Prezgodaj bi bilo že danes sklepati, kakšne politične posledice bode imel ta pohod, kajti razvoj politike je od mnogih stvarij odvisen, a toliko je gotovo, da je načelnik vlade spoznal razmere slovenske nekaj bolje v pravi luči, kakor so se mu dosedaj slikale in to je vsekako dobro za nas. Naši nasprotniki nas ne bodo mogli tako lahko obrekovati, kakor so nas doslej. * * * Dne 3. t. m. zjutraj se je pripeljal ministerski predsednik po državni železnici v Lesce. Deželni predsednik baron Hein se mu je peljal naproti v Trbiž. V Lescah so priči kovali ministerskega predsednika okrajni glavar z uradniki, deželni glavar z deželnimi odborniki, duhovščina, radovljiški župan z občinskim zastopom. Kolodvor je bil olepšan z zastavami, in ko je prišel vlak, so zagrmeli topiči. Prišedšega ministerskega predsednika je pozdravil deželni glavar Detela, in grof Badeni se je potem zahvalil za prelep vsprejem. Na to je govoril 8 posamičnimi osebami. Posebno se je prijazno pogovarjai z učiteljem iz Lesec o šolskih razmerah. Iz Lesec se je ministerski predsednik odpeljal na Bled, kjer so ga pričakovali zdraviški odbor z Mallnerjem na čelu, župan z občinskimi odborniki, duhovščina, gasilci in bralno društvo z zastavo, „Kaj pa je tebe treba bilo, Dete ljubć, dete lepo, Meni mladi deklici, Neporočeni materi?" Neka notranja žalost se je v prihodnje vedno držala mlade Katrice, neporočene matere, in iz te žalosti so se polagoma izcimile še druge bolesti, tak6, da je v prihodnje vedno bolehala. Jedva je mali Pavlek dokončal poldrugo leto, že so mu zagrebli mlado mater Katrico; umrla je po večmesečnem bolehanju za — sušico 1 In ko ji je zapel zvon pri podiužni, samotni cerkvici sv. Urbana „posleđnjo uro" mrtvaško pesem, se je mlademu Kolarju skoraj srce utrgalo od prevelike Žalosti. Ko so pripovedovali Valentinu, da je pokojnica v smrtnih fantazijah tudi njegovo ime večkrat imenovala, da se ga je v smrtnem trenutku spominjala, dejal je ta 8 pomenljivim in zadovoljnim glasom: „Pa me je mogoče vendar-le še rada imela!" __(Konec prihodnjič.) 16. štev. RODOLJUB 155 šolska mladina z učiteljem. Župan Peternel je pozdravil odličnega gosta v slovenskem jeziku. Ministerski predsednik je odgovoril v nemščini, da je župana dobro razumel in potem ga je popraševal o gospodarskih razmerah in o narodni noši. Potem je ministerski predsednik govoril še z župnikom, učiteljem in nekaterimi drugimi osebami. Ob 11. uri je bilo slovesno vzidan je sklepnega kamna in se je tem povodom zbrala odlična družba v novem letoviškem poslopju. Slavnostni govor je imel dr. Mosche, pripisoval je pomen letoviškega poslopja in se zahvalil vsem, ki so kaj k zgradbi pripomogli, deželnemu zboru in odboru, kranjski hranilnici i. t. d. Zahvalil se je tudi ministerskemu predsedniku, ki je počastil slavnost s svojim pohodom. Končno je prečital v nemščini in slovenščini pisano listino, katera se je vzidala. V listini je popisana zgodovina zgradbe novega letoviškega poslopja in omenjajo vsi tisti, ki so prispevali k zgradbi. Na to se je vzidal sklepni kamen in je najprej udarila nanj trikrat s kladivom baronica Heinova in potem pa druga gospdda. Dr. Mosche je imel še daljši govor, katerega je končal s „Slava"-klici na cesarja, in godba je zaigrala cesarsko himno. Deželni predsednik baron Hein je govoril, da je ta slavnost pokazala, da prebivalstvo vojvodine Kranjske veže iskrena ljubezen do domovine in se zahvalil zdra-viškemu odboru za njega trud. Popoludne je ministerski predsednik ogledal Muhrov grad, Lujizine toplice in Win-di8cbgratzovo vilo, nato so je odpeljal na Schwegljevo graščino. Zvečer je bila velikanska razsvetljava na jezeru in okrog jezera z bengaličnim ognjem, podoknica, katero so priredili fantje in dekleta v narodni noši ministerskemu predsedniku, in končno pa ples v letoviškem poslopju. Na ljubljanskem kolodvoru je drugi dan pričakovalo več dostojanstvenikov grofa Badenija. Ko se je pripeljal, nagovoril ga je ljubljanski župan Hribar, ki je naglašal, da prebivalstvo vse Ljubljane prinaša prvemu svetovalcu krone svoja srca. Občinstvo je došlega ministerskega predsednika pozdravilo z „Živijo"-klici. Grof Badeni je odgovarjal županu, da obišče Kranjsko, da bode videl, kako se prenavlja in skuša prenavljati Ljubljana, katero je bil tako hudo zadel potres. Ministerski predsednik se je nato odpeljal na svoje stanovanje. Ob devetih dopoludne se je začelo ogledovanje mesta. Najprej je ministerski predsednik ogledal deželni dvorec. Ondu so vsprejeli grofa Badenija deželni glavar Detela in dva deželna odbornika. Ogledal je posebno drugo nadstropje, ki je po potresu največ trpelo. Zlasti so ga zanimali prostori, kjer je 1883. 1. cesar bival. Potem je ministerski predsednik ogledal barake v Trnovem, Špitalske ulice in licealno poslopje. Ondu ga je pričakoval gimnazijski ravnatelj Senekovič s profesorji. Dal si je grof Badeni predstaviti vse profesorje in ogledal Politični štajerski klerikalci in veleposestniki. Graško glasilo klerikalne stranke zahteva, da bi veleposestniki prepustili nekaj mandatov konservativcem. Ta zahteva je vse notranje prostore. Zanimal se je, koliko učencev ima višja gimnazija, koliko paralelk, kakšen je učni jezik in kakšno je stanje poslopja. Ravnatelj mu je vse pojasnil in mu zlasti poved J, kako je bilo po potresu poškodovano poslopje. Ministerski predsednik je obljubil, da se kmalu sezida novo gimnazijsko poslopje. Na to si je ministerski predsednik ogledal prvo mestno petrazredno šolo na Ledini. Vse poslopje je ogledal in izprašal okrajnega šolskega nadzornika Levca, kako je osnovano ljudsko šolstvo v Ljubljani, kakšni so učni uspehi in obiskovanje. Močno se je čudil, ko je izvedel, da v Ljubljani hodi več otrok v šolo, kot bi jih moralo. Ogledal »i je potem učiteljišče in vprašal, koliko je učiteljskih kandidatov in kam pojdejo v službo. Nadzornik Leveč mu je pojasnil, da gre s Kranjskega mnogo učiteljskih kandidatov na Štajersko, kjer so boljše učiteljske službe. Pot«m si je ogledal deželno bolnico in se izrekel, da dežela mnogo stori za bolnike in se malokatero mesto more ponašati s tako lepo bolnico, nato je pa ogledal bolnico za silo. Ob 11. uri se je začel vsprejem. Najprej je ministerski predsednik vsprejel knezoškofa in kanonike, potem častnike pod vodstvom podmaršala Hegediisa, deželnega glavarja in deželne odbornike, uradnike, odposlanstvo ljubljanske občine, ravnatelje tukajšnjih srednjih šol, odposlanstvo kmetijske družbe, „Glasbene Matice", obrtnih zadrug i. t. d. Došlo je bilo tudi več občinskih odposlanstev iz kamniškega okraja zahvalit se za državno podporo dovoljeno poškodovancem po potresu. Popoludne si je grof Badeni ogledal muzej. Izrekel se je jako ugodno o muzeju. Potem je pa ogledal gledališče in „Narodni dom", kateri poslopji sta mu jako ugajali. Vpisal se je tudi v spominsko knjigo v „Narodnem domu". Nato je ogledal realko, od koder se je peljal v mestno hišo, kjer so ga pričakovali župan in mestni odborniki. Župan ga je ogovoril v slovenščini, nemščini in poljščini in izrazil nado, naj bi vlada Ljubljano vedno podpirala. Ministerski predsednik je odgovoril nemški in končal slovenski. Ob sedmih je bil obed, 8 kateremu je bilo povabljenih več dostojanstvenikov. Ob polu 10. uri je bila bakljada in serenada. Bakljada je bila velikanska. Za vojaško godbo so korakali veteranci, Sokoli in gasilci, v sredi pevci „Glasbene Matice", „Slavca", „Ljubljane" in „Filharmoničnega društva". Pred poslopjem deželne vlade so pevci peli dve slovenski in jedno nemško pesem. Kakor čujemo, je zlasti slovensko petje grofu Badeniju jako ugajalo in se je kaj pohvalno izrekel o naših pevcih. Takoj po serenadi se je ministerski predsednik odpeljal na kolodvor in se poslovil od Ljubljane. Nadejamo se, da mu ostane lepi vsprejem v Ljubljani vedno v prijetnem spominu. pregled. povsem opravičena. Na Štajerskem je mnogo konservativnih veleposestnikov, ki pa sedaj nimajo nobenega zastopnika v deželnem zboru. Vzlic temu se pa štajerskim liberalnim veleposestnikom ne more zameriti, če ne marajo za noben kompromis. Dokler na Gorenjem Avstrijskem niso konservativni veleposestniki pripravljeni odstopiti nekaj mandatov liberalcem, se tudi od štajerskih veleposestnikov ne more zahtevati, da bi jih morali prepuščati konservativcem. Klerikalni list preti veleposestnikom, da bodo sicer konservativni poslanci delali na to, da se naredi konec predpravicam veleposestva. To bi bilo gotovo le pametno, a kakor mi štajersko konservativno stranko poznamo, se liberalnim posestnikom kaj tacega od nje ni bati. Take nakane bi pa tudi drugod našle nepremagljive ovire. Moravski Čehi baje tudi ne mislijo več mirno trpeti preziranja v deželnem zboru. Zahtevati mislijo v novem deželnem zboru preosnovo sedanjega krivičnega volilnega reda, osnovo češkega vseučilišča za Moravsko in pomno-ženje čeških srednjih šol. če se bode večina, oziroma vlada, upirala njih želji, zahtevajo češki listi, naj Čehi ostavijo deželni zbor. Nemcem bi to seveda ne bilo po volji in že sedaj po svojih listih pišejo o pretiranih čeških zahtevah. Seveda jim gre za gospodstvo, če se premeni volilni red, ne bodo mogli več neomejeno gospodariti v slovanski Moravski, kakor vladajo sedaj. Nadejamo se pa, da se Čehi ne bodo dali ostrašiti od nemških glasil. Brez Čehov tudi vlada ne bode mogla dolgo izhajati, kajti moč nemških liberalcev je vedno slabša, na prusofilske nemške nacijonalce se pa nobena vlada ne bode mogla opirati. V Makedonijo je z Grškega prišlo več ustašev, ki skušajo zanetiti upor po vsej deželi. Teh ustašev baje ni več kakor 800, a vendar imajo vojaki dosti posla ž njimi. Vstaše vodijo grški častniki. Turčija je pomnožila število vojakov v Makedoniji in Izmajilu paši izročila poveljstvo nad ondotnimi turškimi četami. Osnuje se poseben bata-lijon žandarjev, broječ 1000 mož, ki bode imel nalogo zalezovati vstaše po gorah. Turčija je jela oboroževati Albance kot črnovojnike, da jih pošlje na grško mejo, da bodo stražili, da iz Grške vstašem ne bode vedno prihajala pomoč. To je pač nevarno početje. Albanci so znani roparji in se je bati, da začno ropati in moriti, ko so dobili orožje. Bolgarija In Turčija. V Bolgariji je bilo vzbudilo veliko nevolje, da so te dni turški vojaki bili precej daleč prestopili bolgarsko mejo. Turčija se je opravičila, da novi Častniki, ki so bili poslani na bolgarsko mejo, niso dobro vedeli, kje je meja in so jo nevede prestopili. Vstaja na Kreti še vedno traja dalje. Vstaši imajo že konjico, kateri zapovedujeta dva grška častnika. Poslednje dni je bilo več bojev. V glavno mesto Kanejo je bilo pridrlo deset tisoč mohamedancev, ki so pognali kristjane iz hiš in jih mnogo pobili. V Anopolisu so Turki pobili brez povoda 30 kristijanov, mej njimi celo štiri- in petletne otroke. Štirim duhovnikom so odrezali nos in ušesa, jim iztaknili oči, odsekali roke, potem pa še žive sežgali. Turki kažejo zopet svojo staro krvoločnost. Zadnji čas so na Kreto prišli tudi grški pomorski častniki, da bodo s torpedami skušali uničiti bližajoče se turške ladije. Vstaši so osnovali svojo posebno vlado, kateri je predsednik Volondakis Kosteros. Velevlasti pa sedaj ukrepljeio, da bi z ladijami obkolile Kreto in tako zabranile, da bi vstaši ne mogli dobivati orožja, streliva in živeža. Anglija pa ni drugače za tako blokado, da se bode tudi turškim ladijam branilo prihajanje na Kreto. Za to pa druge velevlasti niso, ker bi to bilo preveliko kratenje turške oblasti na tem otoku. Dopisi. fz Trnovsko-Vremske doline, 29. julija. [Izv. dop. j Lanska in letošnja zima ste bili malo le sem-tertja sneženi. Nasprotno divjala je burja in skazovala svojo moč celo nad težkimi tovornimi vlaki, ker jih metala kamor si bodi. Zares čudna in silna je moč narave, katerej moči se je težko upirati. In tako smo prebili večji del burjavo jasno zimo, katera je torej prav pridno skrbela za led. Z navidez nekoliko ugodne zime prišli smo pa v malo mrzlo pomlad. Trava je le po malem rinila iz tal, a še ta redka in mala, in na več mestih videti je bilo gola tla. Sadunosno drevje je sicer lepo cvetelo, vendar se je po umazano belem cvetji dalo soditi, da cvetje ni zdravo. Žal, da je bilo tako. Mnogo sadežev je odpadlo, mnogo kvare so tudi gosenice učinile, tedaj ostalo je le malo. Trta je v pomladi kazala lepo, sedaj nas pa nič prav ne veseli, kar nam obeta. Semtertja bode v jednem ali drugem obziru nekoliko bolje, ali kaj pomaga — same izjeme — bele vrane. Tako imamo za letos zaznamenovati tudi poletje. Pogostoma dež, grom in tresk, kar različni vetrovi in burja potem dokončajo — sevć, to mora biti za priboljšek. Vsled tega rast f oljsk/h sadežev zaostaja in sadeži ne zorijo v onej meri, v kojej bi mogli. Vzlasti žita vsled tega preveč trpijo in seno se le s težavo spravlja. Sena bode letos malo, torej se ga bode v Trst in Reko manj izvozilo nego sicer; sicer pa ko bi tudi cel pridelek doma ostal, imela bi domača živina vendar premalo piče. Ako kmetovalci živino prodajo, iz česa bode nadomestek! Na reči, katerih tu ni, n. pr. les, oglje, apno in še kaj dru-zega, se tukajšnji kmetovalec ne more zanesti, v teh in jednakih reči ne more nič izkupiti, ker jih ni. Ostaja mu saj po nekod le pičlo odmerjeno polje, na katerem se ubija od zore do mraka kot črna živina, katero zaradi ravno tako pičlih travnikov zamore le slabo rediti. Za sadjerejo je Trnovsko -Vremenska dolina, obdana z zelenimi griči, kakor nalašč ustvarjena. Zaupno zre kmetovalec v bodočnost kadar sadunosno drevje cvetć, upajoč izkupiti kakov krajcar za sadje. Kupcev se ne manjka uže za sveže slive, katerih se pa večji del že v slivovko popali. Ko se je sklepala postava v deželni nakladi na žgane pijače, rekli so nekateri, to se dela zato, da bode vino in pivo ceneje, kar bode ljudstvo raje pilo, ter tako postalo zdravejše. Da za tem grmom čepi drug zajec, to je neutajljivo, kakor tudi je resnica, da o po- 10. štev. 157 vedanem namenu postave, nihče ne verjame več. Kje je tedaj vino in pivo saj po primerni ceni in užitno neškodljivo? Kupica domače slivovke, katere si je delavec rad privoščil, obdačena je deželno in državno, ter mu tako v velikej meri odtegnjena. K kakoršnemu si bodi načinu sušenju sliv našega ljudstva ne pripraviš več, ker so baje usušene slive po ceni, doČim popaljene v slivovko več dobička dajo. Namen teh vrstic ni zagovarjati žganjtpivstva, temuč braniti obdačenje domačega izdelka, s čemur je domači sadjereji mnogo škodovano. Istina je, da so sadjerejci vsled teh postav mnogo veselja do sadjereje zgubili. Naš kmet je bistrega uma in veli: Čemu naj zasajamo sadonosno drevje še, ko je naš domač izdelek saj štirikrat obdačen, ter tako nemalo podražen. No, ker je uže tako, da mora biti vse obda-čeno, ne moremo biti zoper obdačenje tega objekta, a to zgodilo naj se bi primerom z nekim razločkom mej domačim in tovarniškim izdelkom. Mej kmetovalcem in tovarnarjem je velik razloček; dočim kmetovalec gleda z dobrim, zdravim izdelkom koristiti mb. in drugim, nas-piotno fabrikant velikokrat 8 slabimi izdelki nima druzega namena, neg:> oboga teti. Ne bilo bi napačno, ko bi gg. deželni in državni poslane1 hoteli se osobno prepričati o naših razmerah, ter nam potem saj po možnosti pomagati. Slovenske in slovanske vesti. (Dopolnilna državnozborska volitev) namesto umrlega poslanca Kluna bode dne 29. septembra t. 1. (Sloga in „Slovenec".) „Slovenski Narod* je povodom prihoda grofa Badenija v Ljubljano bil priobčil članek, v katerem priporoča, da bi se Slovenci pri bodočih volitvah za državni zbor sporazumeli in volili v vsakem okraju poslanca tiste stranke, katere slovenske stranke pristaš je bil dosedaj zastopal dotični okraj. Poslanci naj bi se pa zavezali, da pristopijo klubu, v katerem bodo drugi jugoslovanski poslanci. To je „Slovenski Narod" priporočal zaradi tega, ker se je grof Badeni proti nekaterim slovenskim poslancem izrekel, da se bodo mogli Jugoslovani šele tedaj upoštevati, ko bodo združeni v jednem klubu. Proti takemu sporazumljenju se je oglasil „Slovenec", češ, da je sprava mogoča le na jednakosti načel. Jkli nismo vedeli, ali bi se smejali ali pomilovali „Slcvenca", da se še sploh upa govoriti o načelih, ko je vendar znano, da baš naša katoliška stranka menja svoja načela, kakor suknjo. Ko je šlo za to, da se prepreči občna volilna pravica v dosedanjih kurijah, je bila zatajila celo vero in narodnost in se pajdašila z Židi in somišljeniki. V Ljubljani je krščausko-socija'na, na Dunaju pa konservativna. Če „Slovenec" govori o krščansko-socijalnih načelih, bi pač moral vedeti, da baš ljudje v njegovi stranki za ta načela najmanj marajo. (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda.) V torek ob 10. uri je bila v frančiškanski cerkvi maša s petjem, katero je daroval P. Adolf Čadež. Maše se je udeležilo jako mnogo občinstva, rajveč seveda družab nikov, domačih in zunanjih. Zborovanje, ki se je vršilo v veliki dvorani „Narodnega doma", je otvoril družbin prvomestnik g. Zupan. Pozdravil je zborovalce in je z lepimi besedami navduševal k slogi v družbi in obfe v javnem delovanju za narodne svetinje, zajedno pa poudarjal važnost, da je prva družba, ki zboruje v „Narodnem domu" prav družba sv. Cirila in Metoda. Župan Hribar je v imenu mesta pozdravil zborovalce iskreno želeč, da družba ostane vedno zvesta načelom v obrambo slovenske mladine, po kateri segifa narodna nasprotnika na severu, zapadu in jugu Potem je z navdušenimi besedami zaklical družbi: Bog pomozi. Hribarjevemu go- voru je sledilo frenetično ploskanje, katero se je ponovilo, ko se je prvomestnik Zupan zahvalil za pozdrav in postavil Ljubljano za vzgled vsem drugim slovenskim občinam. Društveni tajnik g. Žlogar je na to čital obširno in temeljito poročilo o društvenem delovanju v mJnolem letu, katero se je pohvalno vzelo na znanje. Društvenikov je bilo 12.200, podružnic 132. Družba nima namena po-tujčevati kakor „Scbulverein" ali „Lego nazionali, temveč se bori le za narodno jednakopravnost v šoli v pokrajinah, kjer se Slovenci bore za svoj obstanek. Najizdat-nejši darovi so prihajali od ženskih podružnic. (Živahno odobravanje.) H koncu je tajnik imenoval umrle zaslužne člane in dobrotnike in pojasnjeval družbino stališče glede raznih zadev in očitanj ter klical k jedinosti. (Živahno odobravanje.) Načelnik Zupan je pozval navzočnike, da izkažejo umrlim članom in dobrotn.kom zadnjo čast s tem, da vstanejo raz stdeže. Blagajnik g. Kob'ar je na poročal o družbinem denarnem stanju. Družba je imela 1895.1. 21.951 gld. 44 kr. dohodkov (doneski podružnic so znašali 6991 gld. 64 kr , pokroviteljnina 1858 gld., časniki so nabrali 3789 gld 23 kr.), troškov je b lo 32.903 gld. 17 kr., torej znaša primankljaj 10.951 gld, 73 kr. Govornik je posamične točke poročila pojasnjeval, izrazil nado, da ta narodni davek rodoljubov kmalu preneha in ta bremena prevzamo tisti, ktterih je dolžnost, in končno zaklical: Ne udajmo se, dokler ne napeči zmage dan. (Živahno pritrjevanje.) Za nadzorništvo je poročal g. O. Dolenec in predUgal, naj se računi odobre-. Družbinemu vodstvu se da oprostilo. Skupščina je pre stopila k volitvi, voljeni so bili per acclaraationem prvo-mestnikom g. Tomo Zupan; v odbor gg. Anton Koblar, Luka Svetec in Ivan Hribar; v nadzorništvo so bili voljeni gg. Oroslav Dolenec, Martin Malenšek, Pran Povše, Fran Ravnihar in Ivan Vrhovnik; v razsodništvo gg. Andrej Kalan, dr. Fr. Munda, dr. Fran Štor, dr. Jernej Zu-panec in Dragotin Ž^gar. Načelnik Zupan se je zahvalil za izvolitev in izjavil, da bode nepremično hodil po isti poti, kakor doslej. Končno je v imenu odbora poročal gosp. Svebc o predlog h glede preraembe pravil, katera predloga sta stavila na lanskem občnem zboru gg. dr. Vilfan in not. Globočn k, in y pr dlag.il naj se odkljn U. Predlog odborov vzprejel se je brez debate. Ko je še g. Pogačnik iz Podaarta predlagal, naj se glavne skup ščine vrše zunaj Ljubljane, in je skupščina odposlala de-putac'jo: gg. Zupan, Svetec iu dr. Svetina k dež. predsedniku baronu Heinu, da izrazi udancst skupščinarjev presvetlemu cesarju, je nač-lnik sklenil XI. skupščino. (Kranjski pešpolk št. 17 ) Odkar je kranjski peš-polk v Celovcu, je njegova godba opustila igranje vseh slovenskih komadov, da se ne razdražijo živci nemške celovške gospode. Vojaška godba tega polka igra pii nemško - liberalnih in nemško • narodnih slavnostih, le za slovenske slavnosti se ne dovoljuje. Prepovedalo se je bilo častnikom in podčastnikom celo udeležiti se slavnosti v spomin Slomšeku in Andreju Einspielerju. Slovenski komadi se ne smejo igrati v Celovcu, četudi je velik del dežele sJovensk, dočim se igra čardaš, kadar godba pelje huzarje v cerkev. Slovenskim vojakom se je celo prepovedalo slovenski peti po gostiluicah in kavarnah v Celovcu. Domači častniki so se prestavili k drugim polkom in nadomestili z Nemci, ki se s slovenskimi vojaki sporazumeti ne morejo. Vojaki so vsltd t-ga ia popolnoma zbegani. Vojaška leta so tako postala za slovenske vojake prava nevarnost za njih narodnost. (Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu julija 18i)6 je 49 strank vložilo 14.660 gld. 13 kr., 6 strank vzdignilo 3314 g!d. 4 kr, 12 strankam se je izplačalo posojil 5732 gld., stanje vleg 28 807 gld. 07 kr., denarni promet 35.560 gld. 13Va kr. (Bojevit župan) Piše se iz Šenčurja: Žalosten prizor dogodil se je 26. m. m. v naši občini. Župan se je mudil službeno v neki vasi svoje občine. Zbrani možje so zahtevali pojasnila, vsled česar se je unel prepir. Župan vzraste, skoči v jednega moža in ga raztrga. Dober vzgled miče, in posledica je bil tepež s težko telesno poškodbo. Ali se je to zgodilo na „krščanski" podlagi, ne ve se. Kaj hočete še več, zadostuje vam, ako povem, da je župan ljubljenec župnikov. (Jesenioe v nevarnosti) V raznih nemških listih brali so se pred kratkim klici na pomoč — jeseniškim Nemcem 1 Zahteva se nemški duhovnik in zahteva se popolnoma nemška ljudska šola. Na Jesenicah ni bilo ni jednega Nemca, dokler ni indostrijalna družba kranjska na Savi ustanovila velike tovarne. V tej tovarni je nastavljenih nekaj nemških uradnikov, kateri iz večine niso avstrijski državljani, in nemško vodstvo je iz raznih krajev sveta priklicalo nekaj nemških delavcev. „Tagespošta" trdi, da je n.ej 1200 delavci v tovarni 400 Nemcev, dasi jih je v resnici komaj sto. Po zakonu ni treba ustanoviti javne ljudske šole, ker zato ni dosti nemških otrok, a bati se je, da bi nemški „šulverajn" iztegnil svoje prste po naših slovenskih Jesenicah. Ako po sodbi teh nemških, iz vseli krajev sveta privandranih ljudij, kateri komaj nekaj let tu bivajo in kateri se vrh tega še vedno menjajo, jeseniška šola njih otrokom ne zadostuje, najfrse z otroci vred spravijo tja, od koder so prišli. Jesenice so bile od nekdaj slovenske in ostanejo slovenske, naj je to tujcem všeč ali ne. Razmere na Jesenicah itak niso ugodne. j Domačini gledajo tujce že itak od strani, ker se dobro i plačana dela izročajo samo tujcem, dočim morajo doma-I čini opravljati najslabše plačana dela. Ne vemo, je li pametno, ustvarjati novih nasprotatev, a taka nasprotatva bi na vsak način nastala, ako bi se za tisto peščico nem-šk h otrok, ki so na Jesenicah in katerih nima nobeden domovinske pravice na Kranjskem, ustanovila četudi privatna nemška šola. Taka šola je nevarnost za slovensko mladino, ker je gotovo, da bi se vanjo lovili slovenski otroci, in zato bi jej nasprotovali z vso silo. v (Iz Šenčurja pri Kranju) se nam piše: Pri zadnji občinski volitvi v naši obširni občini propadla je narodna stranka 8 častno manjšino. Nedeljo pred volitvami govoril je župnik v cerkvi dolg govor in opetovano priporočal, naj volimo „Ie prave katoliške može!" Na ta poziv zbralo se je nekaj nad 100 mož, ki so povabili tudi župnika in kapelana V svojih govorih na shodu sta ta dva gospoda jako poniževalno govorila o večini navzočih in priporočala može, ki so v moralnem oziru sicer vse drugo prej kakor resnično katoliški, katerim pa je vse odpuščeno, ker so fa raoštrovi pristaši. Ogorčen vsled tega ogovoril je nekdo g. župnika: „Ker nam priporočate, da volimo le može prave katoliške, prosim, pokažite nam one može, naše širne ob "ine, ki niso pravi katoličani, da jih ne volimo in se jih ogibljemo, da tudi nas ne okužijo s svojim brezver8tvom.tt Burno odobravanje sledi temu ogo-voru. A gospod župnik je oni zlati rek nevednih modrijanov: „Kdor molči, se devetim odgovori," molče uporabil, molče vstal, molče prijel g. Alojzija za roko in pošepnil: „Pojdiva, s temi ljudmi se ne da več pamttno govoriti!" Vas, gospod župnik, pa opozarjamo, da ste nam še sedaj odgovora dolžni, in če ne odgovorite, kje in kateri so oni nekatoliški možje v naši fari in občini, govorili bo-demo z Vami drugače. (Romarjem na Zaplaz) pa tuđi „Slovenskemu planinskemu" društvu v Ljubljani se naznanja, da bo letošnji veliki romarski shod na Zaplazu dne 21. avgusta. Naj bi slavno „Slovensko planinsko društvo", ondaj dolenjski „luka-matija", jih obilo pripeljalo semkaj na izlet. Omenjeni dan zvečer igral se bode tamkaj takozvani „Vrtec romarski". (Umrl) je v Idriji dne 5. t. m. po službi najstarejši učitelj g. Anton Levstek, ostavivši čvetero nepreskrbljenih otrok in vdovo. Bolehal je že dlje časa, preganjan od usode in zavidnežev. Ostal je pa vse svoje življenje v najhujših narodnih in politiških bojih značajen in zvest in priden član narodnih društev. To in nekatere osebe so bile tudi vzrok, da ni postal šolski vodja, kakor mu je pristovalo in da ga je rudniško ravnateljstvo, kjerkoli je moglo, oškodovalo. To je pa tudi pripomoglo k njegovi j prerani smrti. Blag spomin značajnemu, narodnemu in ; dobrosrčnemu možu! (Občinske volitve v Vipavi.) Pri občinskih volit« vah v Vipavi ie narodna stranka vzlic silni agitaciji in surovemu pritisku klerikalne stranke sijajno zmagala. (Volitve za koroški deželni zbor) bodo dne 21. septembra v kmetskih ob'irah, dne 25. septembra 'v mestih in trgih in dne 29. septembra v veleposestvu. Koroški Slovenci in nemški konservativci so sklenili neki kompromis, ki pa za Slovence nikakor ni ugoden. V programu, ki ga je razglasila ta nova stranka se mnogo govori o veri, a v narodnem oziru se pa obeta Slovencem samo ljudska šola na podlagi materinega jezika. Da bi pa slovenščini določili kake pravice pri deželni upravi, o tem program popolnoma molči. Čudimo se, da so se sicer odločni koroški Slovenci udali v tak kompromis. Dozdeva se pa nam, kako je do tega prišlo. Pri tem ima knezoškof dr. Kahn svojo roko vmes. Večina vodij koroških Slovencev so pa duhovniki, ki se niso mogli upirati pritisku škofovemu, kateri na vso moč pospešuje vladno politiko. Vsaj je že znano, da bi Kahn v jednetn volilnem okraji, katerega mandata sta v slovenskih rokah, skušal nekega Nemca uriniti za kandidata, a je bil zadel na precejšen upor. (Grozen zločin.) Grozen čin dogodil se je dne* 2. t. m. na javnem trgu v Lošinju. Mladenič Oktavij Ostermann, jedini sin uboge vdore, imel se je ukrcati kakor mornar na neko ladijo. Poslovivši se od svojih prijateljev, vračal se je domov ob 10. uri zvečer. Spremljala ga je četvorica tovarišev. Mladiči so na trgu peli pod glasom hrvatsko pesmico. Kar hkratu sta stala pred njimi redarja Radoslavich in Scopinich ter pozvala Oster-manna, naj jima sledi v zapor. Le-ta je vprašal zakaj to, na kar mu je redar Radoslavih odgovoril jednostavno, da ga zapre in jel pripravljati se, da zveze Ostermanna. Omenjena redarja sta prijela iznenadenega Ostermanna ter sta ga tirala po trgu do lekarne Colombisa. Tu ju je ponovno prosil Ostermann, da naj ga izpustita ker mu je odpotovati jutrišnjega dne. Zastonj! Pač pa mu je redar očital, zakaj da je pel hrvatski. Nato se je hotel Ostermann osvoboditi, protestuje" proti temu, da ga hočejo zapreti, ko vender ni nič zalega storil nikomur, kajti pevati je slobodno vsakomur, a on niti ni pel na glas. Redar Radoslavich mu je rekel na to, da naj peva italijanski, ako hoče peti ter je zaukazal svo- Kazne (NesreČe.J V Ljubljani na Dunajski cesti sta se dne 8. t. m. splašila dva konja, vprežena v voz, na katerem 80 bili štirje vojaki in hlapec Valentin Šešek. Konji eo zdirjali proti Marije Terezije cesti. Blizu gostilne „pri Figovcu" se je voz prevrnil in vojaki in hlapec so odleteli na cesto, voz pa se je prelomil in sta konja s sprednjima kolesoma drla naprej. Vojaki so se lahko poškodovali, hlapec pa se je nevarno pobil in si vrh tega še pretresel možgane. — Dne 26. julija mej 7. in 8. uro zvečer padel je triletni otrok posestnika Ignacija Toma-zina na Ravniku pri Šent Rupertu v kakega pol metra globoko jamo za apno, ki je bila napolnjena z dežnico, in je utonil. Ko ga je sosedova hči Antonija Skarja potegnila iz jame, bil je že mrtev. — V gospoda Valentina Krisperja tovarni za papir v Njivicah pri Radečah iz-obešal je mizar Ignacij Salomon dne 24. julija žaluzije pri stanovanju tovarniškega posestnika. Ne da bi bil kam padel ali udaril se, začutil je bolečino v rami in zdravnik je našel, da si je zlomil roko v ključnici- — V isti tovarni jemu tovarišu, da naj izvleče sabljo. Redar Scopinich je res potegnil sabljo in je udaril z isto po nogah nesrečnega Ostermanna, da se je siromak takoj zgrudil na tla. V istem trenutku pa je potegnil redar Radoslavih svojo sabljo ter zabodel isto v prsa nesrečnega mladeniča, ležečega na tleh, s tako silo, da je Ostermann izdahnil svojo dušo po malo trenutkih. In še potem, ko je bil Ostermann že mrtev, mahala sta redarja s sabljo po njem kakor besna. Videča, da na tleh ležeči noče ustati, zgrabila sta ga za noge in vlekla po tleh kakih sto metrov do stražnice, prete in groze se mu. Na to so poslali po zdravnka, ki je konstatoval hladno in mrz^o, da je mladenič mrtev; in razgovarjal se je potem z redarjem Radoslavichem, kakor pravijo, dobro uro. Govori se marsikaj o tem groznem činu, mej ostalim tudi to, da je Radoslavich že dlje časa prežal na 03ter-manua ter da je rekel neki italijanski prvak, da radi hrvatskega pevanja je moralo priti do ubojstva. Prvi hip se ni storil prav noben korak proti tema dvema občinskima junakoma. Drugo jutro še videti je bilo redarja Radoslavicha, ko je šel k občinskemu načelniku, koji poslednji ni ničesar ukrenil proti zločincema. Ob polu deveti uri se je Radoslavich mirno sprehajal po trgu, bahato puše" svojo cigareto. To je ogorčilo slednjič tudi miroljubno prebivalstvo, ki se je jelo zbirati in groziti. Skupina ljudij šla je potem k okrajnemu glavarju, prose, da se ubijalca vsaj odstavita od službe in zapreta. Vsakdo se vprašuje, zakaj so se oblasti toliko obotavljale, dočim so bile v drugih slučajih hitro pri rokah! (Deželnozborske volitve na Štajerskem) se bodo vršile meseca septembra, in sicer volijo kmetske občine dne 21., mesta trgi in trgovinski zbornici dne 23., vele-posestvo pa dne 29. septembra. (Čehi in svetovna razstava v Pariza) Avstrija se bode svetovne razstave v Parizu leta 1900. oficijelno udeležila, a Čehi zahtevajo zase posebni oddelek in kakor se čuje, ga jim je grof Badeni obljubil. vesti. padel je dne 25. julija ob polu 6. uri popoludne tovarniški delavec Franc Zupan po stopnicah in se pobil tako, da je nezavesten obležal. Pretresel si je možgane. (Uboj v deželni bolnici.) Koncem minolega meseca je bil v deželno bolnico vzprejet desetletni Anton Lustrik iz Zgornjih Pirničev. Fant je bil vsled neke bolezni postal bedast in ker je bil jako nemiren in je hotel opetovano skočiti skozi okno, se je oddal na opazovalni oddelek. V isto sobo kakor ta fant, je prišel tudi neki drugi blazni, povsem miren in kar nič nevaren človek. Nekaj dni pozneje je bil iz Trbovelj pripeljan blazni Karol Drobas. Namestu pa, da bi se bil Drobas spravil sam v jedno sobo, je dotična usmiljena sestra Drobasa dala v sobo k Lustriku, onega drugega, pri Lustriku na-hajajoČega se blaznega pa spravila v drugo sobo. Ob 1. uri ponoči je prišla postrežnica Marija Urbanija v sobo. Čim jo je Drobas zagledal, je planil iz postelje, zagrabil postrežnico za vrat in jo skušal zadaviti. Postrežnica 88 je obupno branila in posrečilo se jej je po dolgem hudem boju, da se je iztrgala Drobasu iz rok. Zbežala je iz sobe, zaloputnila za seboj vrata in hitela po strežaja. Predno se je s tem vrnila, je Drobas popadel Antona Lustrika in ga dvakrat s tako silo vrgel ob tla, da se je fantu lobanja zdrobila. Ko so prišli strežaji, je bil dečko že mrtev. (Požari.) Na Bohiujski Beli pri Bledu je zgorelo 7 hiš z gospodarskimi poslopji vred in 8 prešičev. Komaj se je zapazil v Radovljici dim, že je vrlo gasilno društvo iz stolpa novo zgrajenega doma gasilcev konštatovalo, kje gori in hitro odpravilo se je 28 naših gasilcev z gasilnim orodjem na Belo, dasi je tje dobro uro vožnje. Dobro je, da so neka'eri gasilci tudi kolesarji. Trije so prispeli 8 kolesi na kraj požara. In treba je bilo izdatne pomoči. Ljudje so bili večinoma v gorskih senožetih na košnji. Tudi gasilni društvi blejsko in gorjansko sta prispeli tja. Rešilo se je, kar je bilo mogoče pri pomanjkanji vode. Da ni bilo tako izdatne pomoči, gotovo bi bila pogorela cela zgornja vas, ki šteje veliko lepih poslopij. Izmej pogorelcev je bilo le 6 zavarovanih, ali kaj pomaga, ko le za majhne svote in le za poslopja, ne tudi za pridelke, katerih so že dosti imeli doma. Vrh tega nista dva po-gorelca plačala premije in odvisno je sedaj od milosti dotične zavarovalnice, jima-li hoče dati kaj odškodnine ali ne. Zadnji čas bi bil, da se postavnim potom da zavarovalni premiji prednost še pred vknjiženimi dolgovi jednako, kakor daiku, zavarovalnicam pa naloži, da morajo zavarovancem izplačati v slučaji požara odškodnino, tudi če premija ni bila pravočasno poravnana, saj jo zavarovanec venderle dolžuje. To bi bilo veliko pametneje prerešetovati, nego deželno zavarovalnico in prisilno zavarovanje, kar je oboje tako trd oreh, da si bode Žitnik nad njimi zobe polomil. (Strela.) Dne 1. avgusta ob polu 12. uri dopoludne je v Šent Jarneju na Dolenjskem udarila strela v dvanajst dvojnih štantov velik kozolec, poln žita in detelje, po 8estnika, mesarja in gostilničarja gosp. Antona Majzelja. Zgorelo je vse žito, mrva, le goli stebri molo* prazni proti nebu. Škode je do tisoč goldinarjev. — Strela je užgala dne 1. avgusta zjutraj gospodarska poslopja Janeza Ber-čiča na Šutini pri Žabnici. Ker je bilo vse leseno in s slamo krito, zgorelo mu je s kozolcem vred prav vse. Škode je bilo 1000 gld. Zavarovan je bil samo za 350 goldinarjev. — V dobrunjski občini je dne 7. avgusta strela udarila v neki kozolec in ga užgala. Kozolec, poln žita, je pogorel do tal. — Strela je dne 1. t. m. udarila v hišo posestnika Franca Krmelja v Brinjah v šentpeterski občini in ubila v postelji 66 let staro ženo Krmeljevo. Užgala je tudi streho, a domači ljudje so ogenj takoj pogasili, tako, da ni napravil nikake škode. (Vihar), ki je razsajal dne 6. t. m. v kamniškem in brdskem okraju, bil je, kakoršnega ne pomnijo naj-starši ljudje. V kolikor je dosedaj znano, raztezal se je od Kranjske ravnine do Trojan, vendar je najhujšo moč razvil prav nad središčem, t. j. namreč nad občinami Rova, Prevoje, Bahovče, Lukovica in Krasinja. Od Kra-šinje do Blagovice je podrl 19 kozolcev, v Lukovici 5, v Raholčah 7, na Prevojh 50 — brez onih stavb in poslopij, katerim je samo streho snel. V Mengišu je podrl jeden hlev in sedem kozolcev. In vsi kozolci so bili napolnjeni z ravnokar spravljenim žitom. Škoda na sadnem drevju je ogromna. Najlepša in najmočnejša drevesa je lomil vihar in trgal iz zemlje, kakor slamnate bilke; tur-šica je večinoma polomljena, ajda od plohe v tla zabita, proso uničeno. Kako pa je ravnal vihar po gozdih, to je nepopisno; in če gleda Človek stoletne hraste, ki križem leže\ zlomljeni, zviti ali izruvani po brdskem gozdu — obide ga strah in groza pred tako elementarno silo. In vse skup je trajalo komaj 3 do 4 minute. Telefonsko žico je padajoče drevje na treh krajih pretrgalo. Mej nevihto je tudi treščilo v Palovičah ter so pogorela tri poslopja. Vsekako bode treba unanje pomoči. (Silna vročina) vlada letos ne samo na jugu Evrope, nego tudi v severnih pokrajinah. V Kraljevcu na Pruskem je minoli teden vsled solnčarice umrlo osemnajst oseb, v torek pa so umrle zopet tri osebe. Državni poslanec Pernerstorfer na Slovenskem. (Konec.) Govornik je omenil na to, da celo na tem shodu prisotni plačujejo davek, ne da bi se zavedli tega. Ako si kdo prižge smodko ali zavitek — plačuje davek. Država dobiva na monopolu tobaka 64 milijonov na leto. Ni pa treba misliti, da prihaja ta ogromna vsota vsled konsuma finih vrst, koje pušijo bogataši! Fine vrste dajo razmerno zelo neznaten dohodek, ogromno večino pa plačujejo široke mase ljudstva, ki kade slabe vrste. Ako bi torej kadili samo bogataši morala bi Avstrija v 14 dneh — „falirati". Ako delavec pije skromno čašo piva — plačuje davek. Ni torej mnogo tolmačiti tega, kdo se masti in kdo — trpi. (Odobravanje). Ako bi vsi kapitalisti in bogati židje, plemenitaši, prvi zaradi protisemitov, drugi zaradi socijalnih demokratov, hoteli hkrati izseliti se iz Avstrije, ter vzeli vse s seboj: svojo zlatnino, svoje borzne papirje, kaj bi bilo slabega na tem? —- Le zrak bi postal boljši in čistejši! (Veselost.) Zemlje pa in orodja za poljedelstvo in za obrt ne bi vzeli s seboj! In v zemlji, v obrti je delo. — Taka izselitev odpomogla bi le temu, da ne bi se — kakor že omenjeno — jedni mastili, drugi pa trpeli. — V očigled takim odnošajem, nadaljeval je govornik, pričela se je že leta 1860. pojavljati in razvijati se jedina pravična stranka — delavska stranka. Tej stranki je načelo: jednakost pred zakoni, jednake pravice vsem — ne glede na narodnost in na vero. Vsakemu bodi to, kar potrebuje. Nikakor ne sme biti tega, da bi si velikaši pridržavali vse, siromaki pa naj bi pobirali morebitne ostanke. Saj prideta sin grofa in sin preprostega siromašnega delavca jednako — gola na svet! Ako bi novorojenega sina plemenitnika deli v kočo siromaka in ga vzgojili tam, ne bi postal iz otroka plemenitnik — ampak proletarijec! Če bi nasprotno sina siromakovega ponesli v plemenitnikov grad, vzgojil bi se iz tega otroka — plemič, ki ne bi poznal ubožcev. Ako naj se torej dosežejo jednake pravice vsem, morajo biti tudi zakoni tako preosnovani, da ne bodo široke mase zopet trpele v prid privilegovanim slojem. Tudi v novem načrtu, s kojim so hoteli nekoliko razširiti volilno pravo, raztegniti isto na širše mase, osnovavši 16. Štev. RODOLJUB 161 takozvano V. kurijo, tudi v tem načrtu zapostavljeni so nižji sloji, široke mase za kapitalom. Po tem načrtu ima V. kurija, t. j. ogromna večina vsega prebivalstva le 75 mandatov, v tem ko jih ima veliko posestvo 85 ! To je krivično razmerje. (Pritrjevanje.) No, pa še tega niso hoteli dovoliti z lepa. — Govornik je zatem drastično opisal delovanje koalicije, v koji so sedeli tudi „liberalci". „Še teh je bilo treba!" vzkliknil je gosp. Pernerstorfer. Omenil je, kako so v tej dobi zapirali in zatirali delavce, ker je bilo to v smislu „liberalizma". Kaj tacega se ne bi bilo dogajalo, ako ne bi se bilo postopalo izključno le s politiškega stališča. Na to je razvijal govornik ide-jalnim navdušenjem program socijalističke stranke: vprašal je, zakaj sovražijo to stranko klerikalci in različne narodne stranke? Zato, ker ji očitajo, da ta stranka ne pozna ne narodnosti ne vere. To pa ni res, rekel je govornik. Vsakemu členu socijalistične stranke svobodno je gojiti kojo koli vero mu drago, ne da bi svojo vero usiljeval drugim; kar pa se dostaje narodnosti, ista ni v nikaki zvezi s socijalno-demokratiškim mišljenjem, kajti poslednje je mednarodno. Vsi naj bodo bratje mej seboj, vsi naj se ljubijo drug druzega, podpirajo naj se med-sobno, namesto da bi — zatirali jeden druzega. Dandanašnjo dobo primeril je strmemu holmcu, na vrhu kojega — stoji zlato tele. Svet se peha in poriva navzgor. Ako je kdo komu na poti pri tem napenjanju navzgor, potisnejo ga brez milosrdja v globočino; jeden se vspenja brezobzirno preko drugega. — To je torej dandanašnja d6ba. Delavska socijalistička stranka pa želi, da si pomaga jeden drugemu tudi s tem, da producira, da se konsumira — povsodi jednako, nikjer naj ne bodi pomanjkanja. V označenje dandanašnje dobe sebičnosti navedel je govornik še jeden slučaj. Pred nekaterimi leti bila je v nekaterih pokrajinah Rusije strašna lakota. V severni Ameriki pa so na tisoče ton žita — sežgali, ker jim ni kazalo prodati ga po nizki ceni! In zato zahteva družba socijal stov, da bodo vsi jednaki, vsi bratje, vsi jednako deležni onega, česar potrebujejo. S tem — pridodal je posl. Pernerstorfer — seve ni še rečeno, da morajo postati vsi ljudje popolnoma jednaki, kajti to je jednostavno nemogoče. Jeden človek rodi se namreč bolj, drugi manj nadarjen in tako bode tudi v naprej še — kakor so že več ali manj nadarjeni — Tržne cene v Ljubljani 12. avgusta t. 1. tudi v bodočnosti: odvetnikov, profesorjev, obrtnikov in priprostih delavcev. Toda vse, vse naj oklepa ona bratska ljubezen, kojo je učil že Jezus Kristus, najsijajnejša prikazen človeštva. Kristus je bil sin preprostega tesarja, a tudi svoje apostelje izbral si je izmej najubožnejših slojev ljudstva. In ako bi se Kristus sedaj povrnil na svet in videl dandanašnje odnošaje, izvestno bi očital bogatašem: „Mar sem vas jaz zato učil, ljubite se mej seboj, mar sem pred 1896. leti radi tega umrl na križu, da se sedaj sovražite ?" A današnje razmere res niso več človeške, ampak bestijalične! Zatorej, naglasil je govornik, je jedina možna in zdrava ona stranka, ki se širi zma-gonosno in ki more storiti konec takim odnošajem. Ta stranka privede človeštvo do onega stanja relativne sreče in zadovoljnosti, v kojem bodemo delali vsi le v to, da si pomagamo drug drugemu, in ko se ne bode produciralo za dobiček, ampak za konsum. Zato zaključil je svoj govor, naj se vsi oni, ki so se že utrudili, ali ki morda že omahujejo v tej trdi borbi za obstanek, oklenejo ponosne zastave socijalizma. „Živio socijalni đemo-kratizem!" Narodnega vprašanja se je govornik skrbno izognil, in vendar je v taki državi kot je Avstrija važno vedeti, kako ta ali ona stranka sodi o narodnem vprašanji. Baš v tem smo pa še danes popolnoma na nejasnem. Soci-jalistično glavno glasilo na Dunaji je pisalo za celjsko dvojezično gimnazijo, a Pernerstorfer, ki je socijalni demokrat je pa v državnem zboru glasoval proti njej. O Pernerstorferju je tudi znano, da je on prav prišel na misel, da se osnuje nemški „Schulverein", to Slovanom toli sovražno in škodljivo društvo. Zato pa od stranke, kateri je Pernerstorfer voditelj, Slovenci ne moremo imeti pravega zaupanja. Češki socijaliatični delavci na Dunaju so celo odrekli svojo pomoč pri deželnozborskih volitvah češki stranki, če tudi se socijalna stranka najbrž deželnozborskih volitev ne udeleži. Celo to jih ni moglo nagniti, da bi Čehom zagotovili svojo pomoč, da se je jim zagotov-Ijalo, da bodo pri volitvi za državni zbor potem šli vsi dunajski Čehi volit socijalnoga demokrata. Opravičena je torej misel, da bodo socijalni demokrati v Avstriji prav za prav nemška stranka, če tudi hočejo biti mej-narodna. PSenica, hktl. Rež, Ječmen, a Oves, „ Ajda, , Proso, , Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh svež Ikr. G 70 60 • • • • 4 50 " • • 6 _ t 8 • • 6 «. - 1 5 20 • • • • SJ 40 • • 10 — . . . . 9 — • . « • 9 _ kgr. . . — 8* — 68 m — 64 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, B Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso Telečje „ Svinjsko B KoStrunovo „ Pisanec ...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 rjmetr. , mehka, 4 „ kgr. kr".] _ 66 _ 781 — 2, — 10 — 64, — 60 _ 66 — 36: A rJ _ it; 1 96 1 80 6 40 4 60 r^OJl ZA POLJEDELSTVO! Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „0132", Gradec, poHle restaitte, (5—13 Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ossr po posti, t*adem*rk, Nikjboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, kreplMen in zlasti sredstvo sa v »1» u j »nje teka je Marijaceljski liker 1 steklenica'20 kr., 6 steklenic 1 gld. S ducate steklenic 4 gld. 80 kr. $JSfT~ INi« kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. gp0T~ Za trganje: "9HQ Protinski ovet (Gichtgeist) lajš* in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 26 kr. ^ Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni . T; v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (1-16) Prihodnja številka „RODOLJUBA" izide dne 5 septembra 1896. Dunaj, dne 8. avgusta: 87, 10, 20, 22, 1. !OOOOOOOOOOOOOCXSOOOI Peregrin Kajzelj Stari trg št. 13 (2-ig) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnioe viseče in stoječe, Hermanove bliskovne svetilnlce Ju prave krogljaste cilindre „Patent Marlau«', katere linam samo Jas v zalogi sa Kranjsko. Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. IOOOO0O0OQOOO00OOOOI šii£K9H primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kil« za 86 kr. Svarilo.' Zaradi ničvrednih ponarejenih i k d, i.l kov je treba paziti na izvirno zavoje ■ imenom.* Kathreiner priporom Narodna Tiskarna, Severnonemški Lloyd v Bremenu. Koncesijoniran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dnd 7. maja 1894, št. 5373. Brzoparniike vožnjo v Newyork: j Bremen-Sev. Amerika. Iz Bremena ob torkih in sobotah. y j*fewyork. Iz Sonthamptona ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Noapolja via Gibraltar mesečno dvakrat. Bremen - Avstralija. V Adelaido, Molbourno, 8ydney Bremen-Iztočna Azija. V Kino. v Bremen -Juž. Amerika. V Montevideo. V Buenos Al res. Prekomorska vožnja v Newyork 7-8 dni j. Najboljša in najcenejša iHiiiMiiiiiiiiiin Potovalna prilika. Natančneja pojasnila daje: Julij Schilliiigcr, Ljubljana. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in Usek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.