List 13.
Koliko so kebri ali hrošči vredni?
v
Ce kebre, dokler so bili se červi, skorej tri leta z dragimi koreninami na polji in senožetih redimo, smemo pač tudi poprašati: koliko so spita ni vredni?
Saj tega menda ne bo nihče od nas terjal, da bi tem nesrečnim požeruhom toliko milijonov nježnih travnih, de-teljnih in žitnih koreninic, po kterih tako požrešno segajo, in tavžent in tavžent centov krompirja in pese, ki nam jih pokončajo, zastonj prepustili!
Caki, čaki, gerdoba! te bomo k rajtengi poklicali.
Da po kebrih vsa naša perutnina, kakor kokoši, race, gosi, pure itd. prav rada sega, smo v našem listu že večkrat omenili in rekli, da se po njih tudi dobro rede. Rekli smo že tudi večkrat, da so kebri dober gnoj.
Prebiraje pa te dni kmetijske časnike, naletimo na nove bukve, ki jih je gospod J. Rohnet na svetlo dal o napravljanji gnoja (Ueber die Fabrikation des Diingers), in v teh bukvah najdemo odgovor na gori postavljeno vprašanje: Koliko so kebri vredni?
Berite ga, dragi gospodarji, sami; tako-Ie se glasi:
V 100 funtih suhih kebrov je 14 funt. gnjilca. Gnjilec je pa tista stvar, ktcra gnoju daje rodovitnost; gnjilec je, tako rekoč, duša gnoja; brez gnjilca ni gnoj nič; gnjilec naredi še le, da je gnoj gnoj. Prerajtano pa je že tudi po gotovih skušnjah, koliko gnjilca je, postavimo, v 1 centu gnoja, in po tej rajtengi je tudi najdeno, koliko je funt gnjilca za njivo vreden. In po tej rajtengi se je tudi zve-dilo, da 100 kilogramov ali po naši vagi 178 funtov suhih kebrov je za kmetijstvo 10 gol d. nov. denarja vredno. Vsaka umna fabrika, ki se peča z napravljanjem gnoja, jih rada po tej ceni plača. Skoda, da je tako malo kmetovavcov, ki bi na vse te reči pazili; koliko dobička bi si po svojih otrocih lahko naklonili, ako bi jim, namesti da po cestah konjske fige poberajo, ukazali, raji mesca majnika kebre loviti. V7saka vas bi si lahko veliko s tem pomagala, ne samo da otme poljske sadeže gotovi pogubi po červih, ampak tudi, da si dobi kebrovega gnoja. To bi jim bil dobiček na dve plati.
Kadar se spomladi kebri spet prikažejo, hajdvčez nje! Dobra piča so kuretnini, zraven pa še bolji gnoj. Ce jih pa tudi pridni gospodarji tako čisto pokončajo, da ne bojo za prihodnje leta zaredili zalege (červov}, je najbolje; zakaj červi v zemlji toliko pridelka kmetii požio, da se ne splača jih nalaš za to pasti, da bi jih kuretnina zobala ali da bi gnoj dobili iz njih.