ANNALES 10/'97 strokovno delo UDK 726.5(497.4 Koper):681.3 tridimenzionalna metrična dokumentacija in digitalni ortofoto marijine rotunde v kopru Mojca KOSMATIN F RAS Institut 7a geodezijo iti fotogrametrijo, SI ;000 Ljubljana, Jamova 2 IZVLEČEK Prispevek predstavila izdelavo metrične KOSMA TI.v FBAS: TKIOIMENZKÍK'At MA MCTKIČrtA OOKUMEMrAC'!* ¡;-, niQTAlM Oí TO!'OTO . , 9 I ■>JC »MW'fr«^^ : . ■ r^: - • ' .*' . 3 * t. fiv ' ' ' pW* - 1 • ' ' ------ ft PwíwMrtivssWaljflTO ,-, (I rr..-;oriic.¡i ¡n;.lfi púrw!.¿ali ^cyéplfoiii \ r«i35»*s¡p-«i¡nrtrtc. .".t:.;>J !¿;¿r ;>' 1D liiveftil „rtoctünó? ¡jioiutew; wíh fa¡>2 . M Sói'ré or 3! .o i 4 X-í1 i? "^v ^ ?fí.^^Vf J É - ^í í' - • í"' 15 F'«»fll«P.20 tlftrií ; ft i" h¡HÍ;"f!:tS' Si. I: ARCHOS - osnovni menu ¡n podmena Intersections. Fig. 1: ARCHOS - basic menu and Intersections submenu. Na sliki je prikazan osnovni ekranski menú s pod-menujem Intersecl.ons (preseki', v- katerem lahko, na primer, presekamo dve daljici v njenem prostorskem preseku., podaljšujemo in krajšamo daijice, dobimo presek daljrce z geometrijsko ravnino, projiciramo daijice na ravnine idr. Vsi ukazi delujejo tridimenzionalno, pri Center nt potrebno definirati uporabniškega koordinatnega sistema (líser Coordínate Svstemi, kot je ?c običajno v AutoCAD-u. Vpeljali smo koncept geometrijske ravnine kot nove entitete (CEP - Geometiir Piane) Vsaka geometrijska ravnina ie enolično definirana z imenom in tremi točkami v prostoru Vsi ukazi v programu delujejo z referenco na definirane ravnine Opis vseh možnosti bi bil predolg, zato naj omenimo le še nekaj drugih zanimivosti v ARCHOS-u: - delo s skupinami (groups), ki jih uporabnik definira sam .".-.ova skupina vklop skupine, izk:op skupine, izbor skupine, pregled skupine), atributiranje modela (datum meritev, originalni podatki...). Si. 2: Tridimenzionalni žični model. Fig. 2: Threeedimensional wireframe. 92 ANNA1.ES J O/'97 •• ¡i model tangi. wireframe» je sestavljen / obov objekta, I,ot >•!, l>< ;¡| sesi.ivíjen ¡z žice N.t takšnem moduli, ne noremo skrivali i' evidnih li iii i > ga ne moremo b.v vati Z del n ra ijem posamezni! ploskev i.- žičnega múdela l.r »ko izdelamo ploskovni model, ki £•> te moí \o Iwrvaii, na njem deti i rali mater ale (el. 2 Orioioíopi,»! ¡a o/. oitoíoio leíoíogralija at !olon«)zat s v ortogoiv.ini p -«¡ekciji, Id ima vse lastnosti načrta in na njem lahki j morimo •• je 1 znanem merilu Ozn do digitalni ortofoto pomeni, da je slika v digitalni (rastrski) obliki in jo lahko pulu/ujemo in obdelujemo ? ločnnalnikoni. Iz:»s na iilm se »• strokovni literatu i označuje i angleškim izrazom hardcopy, medtem ko se zri digitalna obliko uporablja ziaz solicopy SI. 5; Poudarjanje reliefne strukture 2 gradientnim ¡Hiram. Fig. S: Accentuation nt" the stroeture with gradient filter. kovnjak. Le-ta interpretacijo izvede na prozorni foliji, ki |o prekrije preko analognega izrisa ortofota, ali pa izvaja : i. vekforizacijo vsebine na digitalni s'iki na zaslonu lačunalnika 7. uporabo orodij za obdelavo digita nih slik (npr, razširjeni programi PhotoShop, Corel Dravv...) lahko uporabi tazlične digitalne filtre in doseže zanimive rezultate, kot prikazujeta sliki 4 in S. Mojc»« WMATIN FRAS; TRIDIMENZIONALNA METRIČ.NA O OKU r, ■! E N TAC l| A IN DlCITAl Ml ORTOFOTO .,., «H-iHj Si. 4: Avtomatsko izločanje robov. Fig. 4: Automatic edge elimination with inserted orthophoto. Si .?: fzsčk digitalnega ortofota. Fig .''•: Section of a digital orthophoto. ■. jzde av i ižvenokvirne vsebine načrta, glava načrta, vnor, podatkov in izhod podatkov preko datotek idt. Z uporabo programa ARCHOS srno izdelali zaključen, konsistenten tridimenzionalni žični model objekta brez si eht\ Originalno merjeni podatki ((očke in razdalje) so v modelu ohranjeni in dopolnjeni tako, da je mod«! zaključen. Razdalje in prostorske koordinate poSaine? n-h točk lahko neposredno merimo na modelu (AutoCAD ukaza DIST ali ID). Žični model' objekta predstavlja le njegovo geo-meiiicno obliko in položaj v prostoru. Posamezne; detajle kam,.iJe strukture pa lahko strokovnjak interpretira iz razpačcinh fotografij - ortofotografij2 Za izdelavo ortotoia vsake lizene smo potrebovali najmanj pet kontrolnih točk iz kateri j» smo izračunali orientacijske parametre posnetka. izdelava digitainega ortofota je v fotogrametrični Stroki uveljavljen postopek, ki pa se po našem nánenju premalo uporabita za namene dokumentacije ob|«:ikh xtmniyih ra*uO Krwtllju.}«» v Kopru ItJlUft«; il llttr«» «»K*« Yin ------1. "W' ¿Si v"! rw /gy- a yv "W rwi ifij rv*v VYl -vyy nnm no pro fW) T ir ! ' i i Blank. S/. 6: Grafični načrt rotundc Carmine. Fig. 6: Diagrammatic presentation of the rotunda of Our lady of Mount Carmel. , r'. m I i 1 I TI tli ! ■■'-i S/. 7: Izsek načrta z montiranim ortofotom. Fig. 7: Part of the plan. 94 ANMALES 10/'97 Mojca KOSMAT) N FRAS: TRiDIMtNZICNALNA METRIČNA DOMjMEHTAGÎA IN PIC!TA,,W| OKTOfOTO ..., HI -% a:: i"-';-' o: ' r : ■ .--v.: ife. E Za praktično uporabo smo iz modela razvili dvodimenzionalni plašč fasad, pri čemer smo uporabili ortogonaino projekcijo vsake fasade na ravnino načrta. Načrt smo opremili s potrebno vsebino in ga izrisali na stabilni foliji v merilu 1 : 20. Nazadnje smo izrise ortofotografij na filmu montirali na grafični načrt. Celoten postopek od terenskih meritev rjo izdelave končnih izdelkov je dokumentiran v obliki obsežnega pisnega elaborata, ki ga poleg ostalih izdelkov (grafičnega načrta, digitalnih podatkov) dobi naročnik. Dokumentacija v taki obliki omogoča kontrolo kakovosti izdelka in morebitne nadaljnje meritve na objektu. «vi.v- THREEDIMENSIONAL METRIC DOCUMENTATION AND DIGITAL ORTHOPHOTO OF THE ROTUNDA OF OUR LADY OF MOUNT CARMEL IN KOPER Mojca KOSMATIN FRAS Institute of Geodesy and Photograinmetry, St-1000 Ljubljana, iamova 2 SUMMARY 77ip article acquaints us with the preparation of a metric documentation of the rotunda of Our Lady of Mount .'■' Carmel with a combination of the latest geodesic and photogrammetric method'.> selected in view or the ^characteristics of the building. Its cylindrical form is shown in a i-U computer model, while the stone structure of ,'rie lesenes is comprehensively documented with a digital orthophoto. A situation plan of the square along the Baptistery and of the Patriarch's Tower and its link with Tito Square was also made. For the needs of georadar ¡ measurements, the reference points for the initial positions of the measurements were, determined and thus a spatial compatibility of all of the measurements ensured. mm Key words: baptistery, Koper, phologrammerry ffiyr: 95 ANNAIES 10/'97 Mojca KOSMAT IN FKAV THiniMENZIONALNA MÍTWCNA DCKUMCNTACIfA IM EJiCITAt.N1! ORTOFOTO .... SI-% LITERATURA' Alisi, A. (1932): Duomo dt Capodistria, Roma. Bergarnini, G., Tavano, S. (1997 / ponatis); Stori a del-l'Arte riel Friuli Venezia Giulia. Reana del Roíale. Sernik, S. (1968): Organizem slovenskih obmorskih mest Koper. Izola, Piran. Ljubljana. Caprin, G. (1905): L'lstria nobilísima. Trieste. Cherini, A. (1993): La rotonda dei Caí mini. La Sveglia, Trieste, 112. Cunja, R. (1988): Koper med Benetkami in Rimom, Piran-Ljubljana. De Franceschi, C. (1952): Delle origini di Capodistria e del iuo vescovato. Venezia. Erič, M. (1993): Poizkus uvodnih dendrokronoloških analiz lesa iz ostrešja baptisterija Sv. Janeza Krstnika v Kopru. Arheo, Ljubljana, 9/ Curecos. Indagine G.P.R (Ground P rob mg Radar) per l'individuazione di struíture sepolte a Capodistria in piazza Tito e dietro la rotonda (1996). Portoguaro. Forlati, F. (1956): II Rattistero románico di Capodistria. Atli e Mernorie del la Societa' Istriana di Archeologia e Storia Patria, Venezia, IV NS. Janežič, M. (1996): Izdelava tridimenzionalnih modelov objektov kulturne dediščine iz iotogrametric.no zajetih podatkov. Vestnik, Uprava RS za kulturno dediščino, 15, 57-69. Kajfež, T., Stokin, (V!. (1990): Škofijski ordinari.it. Varstvo spomenikov 31. 1 78-79. leiss, A. (1912): La Rotonda di S. Elio e !a Chiesa dei Carmini a Capodistria. Pagine Istriane, Paren2o, 11-12. Madonizza, A. (1851): ií duomo di Capodistria. Popo- lano dell'lstria, Capodistria. Mlakar, 5. (1962): Istra u antici. Pula. Naidini, P. (1700): Corografía ec.clesiastica o sia De- scritíione della cittá e clella diócesi di Giustmopoli Detto volgarmente Capo cPIslria. Venezia. Poli, G. (1951): Antiche vedute di Capodistria. Pagine Istriane, Trieste, III, 7-8. Pusierla, G. (1846): Chiese di Capodistria nel secolo XVIII. L'lstria, Trieste. Rizzi, A. (1987): Scuftura esterna a Venezia. Venezia. Semi, F. (1930): Album fotográfico di Capodistria. Capodistria. Sem i, F. (1934): ll duomo di Capodistria, Parenzo. Semi, F. (1937): L'aríe in Istrla. Pola. Semr, F. (1975): Capris lustinopolis Capodistria. Trieste. Stokin, M. (1995); Vloga srednjeveške arheologije pri raziskovanju urbane stavbne dediščine. Annales, Koper, 6, 49-54. Venturini, D. (1906): Cuida storica di Capodistria. Capodistria. Zadnikar, M. (1982): Romanska v Sloveniji. Ljubljana. Ziliotto, B. (1910): Capodistria. Trieste. Trcnz, A. (1993): Poročilo o arheoloških sondažnih raziskavah na območju Pretorske palače v Kopru/tipkopis. MZVNKD Piran. Weimann, G. (1988): Architektur-Photogrammetrie. Karlsruhe, VVichmann Verlag. Župančič, M. (1994): Pokrajinski muzej Koper, Koprska, stolnica / arheološka sondiranja, 1 Gre za skupen seznam literature k člankom Mojce Cucek Metodologija zavarovalnih konsetvaiorskih raziskav v Marijini rotuneli v Kopru in nova ocfkiitja. Marka Stokina Arheološka inteipieiacija rofunde Kamieiske Matere bctfje v Kopru v kontekstu cimet-nostnozgotlovinske stroke in Mojce Kosmatin Tras Tridimenzionalna metriCna dokumentacija in digitalni ortofoto Marijine rotunde v Kopru. 2 Glej tudi članek v nadaljevanju M. Eciča, A. Umeka in M. Župančiča Oatacija lesa i/ ostrešja kapele Kaimelske Matere božje v Kopru in poizkus zgodovinske umestitve (Annales, in, 97-104) - op. ui.