Tečaj XIV. List 41. gospodarske, obertnijske in národsk lahajajovsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 il., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Ljubljani v »redo 21. maja 18511. Drevesa namesti kozolcev. líz obćnega zbora c. k. kmetijske družbe V nekterih krajih se težko les dobí , da bi se kozolci ali ostervi naredili; zavolj tega ljudjé le na polji svoje snopje i^fe I « i sušijo, pa je večkrat deževno ali slabo vreme, da se zito v v Ljubljani 7. maja. (Dalje.) Tretji oddelk zbornih pomenkov je obsegal pred loge snopéh ali razstavkih ne more dobro posušiti, in komaj snopi druzbinih poddruznic in pa govor majhno ovenejo. jih že omlatijo , čeravno se še ni prav gosp. odbornika zernje ali zito Antona S a masa o velikem dobicku, ki izvira iz raz-osušilo. Ker se vse na polji suší, se večkrat delj en i h in potem v polje, senožeti ali verte predelanih snopi ali razstavki namakaj dežj da žito ali zernje nije, in tako kaliti, kerma se vsa spridi, slama sperhne in so£ ljudjé veliko manj hasni imajo. Taki nadlogi bi se nekoliko v okom prišlo, kjer iz su-hega lesa kozolcov narediti ali osterv postaviti ne morejo, ako bi se tako naredilo. V jeseni ali spomladi naj se vsadí po versti kakih 8 ali 10 drevés zemlji pripravnih, posta »* o # 0 berst ali brest, božji tern ali akacijevo , breza (Birke), gaber, hrast ali dób, jag h 1 ír> ali trepetlika, jav or,jesen, košta nj,meklen itd. ktere so zemlji pri- jsen. skurs W ± 1 —r ■ • K, Ce bi se te ali 5 smreka, jelka druge drevesa , 9 pravne in se dajo obsekavati, tako po versti vsadile, da bi V eno drevó od dru gega za poldrugi ali dva do 4 seznje ali kíaftre narazen stalo , ali da bi se vines 1 ali 2 kola ali stebra postavila in na te drevesa ali stebre bi se tako prekle ali late s tertami ali s srobotom privezale , da bi vse ko-zolcu enako bilo , bi se lahko va-nj snopje , detelja, slama, ali kaj takega sušiti devalo. Ko bi verh zadnje prekle ali late se privezale kake deske ali slama, da bi dež skozi ne mogel, bi se lahko vse dobro posušilo. Vsak pa lahko sam razume , da se morajo ene leta take drevesa z rogovilami ali s kolmí od obéh straní podperati, da jih veter ali bur ja ne podere, dokler se dobro ne ukoreninijo in močnejše ne izrastejo. Na tako vižo zmiraj višji in močnejši kozolc pri- haja, in ni obžagati. drugega treba, kakor vcasih veje obsekavati ali V jeseni se prekle ali late proc vzamejo ? m se pod streho spravijo, da pod milim nebom ne perhnijo ali da jih kdo ne pokrade. Takih drevés se laglej dobi po goj- če so le tako debele kakor roka ali noga, zdih ali logih, se lahko tam skopljejo in na take kraje presadijo ? dobro zalijó, pa s kolmi podprejo, da jih veter ne omaja ali ne podere, kakor pa takih stebrov, kteri so za kozolc že zadosti debeli. Vendar se mora po pameti ravnati, da se kmali perve leta drevesa preveč in previsoko ne oblagajo , da se ne zatarejo; pozneje, ko so že močneje , se lahko zmiraj višje sklada ali vlaga. Ce je suša, se mora pervo, drugo ali tretje leto takim drevesom zalivati, da se ne posusijo, in da se bolj naglo ukoreninijo, in varovati jih, da jih veter ne podere, ali živina ne omaja. Nar bolje je take drevesa v jeseni saditi, da se čez zimo zemlja vleže; ker zimska mokrota tudi dalje terpí, kakor če se spomladi sadijo , jim tudi ni treba tako pogostoma zalivati. obcinskih pa sni ko v (gmajn). Ker so poduki, naj bi gospodarji iazdelili malopridne pašnike in jih predelali v rodoviten svet, večidel le bob v steno in se nič kaj ne primejo ljudi, ni hotel gosp. S ama s a s svojim za ocitni razglas namenjenim govorom prazne slame mlatiti, da bi bil le priporočal razdelitev tacih pašnikov, ampak je naravnost izgled pokazal iz naše bližnje okolice, kjer je na terma ovirala razdelitev močirnega pašnika, dokler vec fèt je vendar pred 3 leti pamet premagala svojoglavnost na sprotnikov, da sedaj vsi skupaj hvalo pojó blagoslovu Božjemu na tistem mestu, kjer so poprej žabe regljale in krote opravljale nemarnost posestnikov. „Blizo zadnjih hiš Terno vega in tam , kjer se nekdaj silno obrekovano, sedaj pa že močno hvaljeno ljubljansko močvirje začenja — je rekel g06p. Samasa se na levem bregu Malega grabna, ou ce gelnic noter do Ljubljance razprostira blizo 60 oralov velik svet, do kterega je imelo 151 deležnikov iz Krakovega in Ternovega pravico, večidel močiren ali pa glinast, da so zemljo za cegelnice jemali in križem jame kopali, v kterih je mlaka zastajala in zrak kužila. Da tak močiren svet, na kterega si še clovek stopiti ni upal, ni bil nikomur v prid, je lahko zapopasti; vendar većina posestnikov ni do- je rajni nepozabljivi mestni župan volila, da bi se bil razdelil in da bi bil potem vsak kos obdeloval, čeravno si Hradecki na vso moc prizadeval; terdovratneži so takole modrovali: ,,če ni naše, naj se nam skaže; če pa j e naše, čmu razdeliti kar hoćemo skupaj imeti ?" In tako so za- virali razdeljenje. Sčasoma je pa drugač prišlo. Za cegel nice niso vec zakupniki mestnih cegelnic na tem mestu dosti gline dobivali, pa jim tudi sicer ni všeč bila, — tudi so se gospodarjem oči odperle, da po bičji in ločji krava ne molze, — vidili so, da obděláno močirje na sto druzih mestih donaša velik dobiček in da je 60 oralov blizo, pri vse to je hisah, ki se bojo tolikanj loze obdelovati dali termo, tako, da premagalo nekdanjo termo, tako, da pred 3 leti so gospodarji sami prišli prosit, naj bi se jim razdelil nerodovitni svet. Gosp. Podkrajsek, magistratni oskerbnik, se je radovoljno lotil tega delà, je razpartil imenovano zemljiše, deležniki so srečkali (lozali) vsak za svoj kos; Peter je od Pavla potem kupil njegov del , ce ga ta ni misiil obdelovati, ali ga je zaměnil, če mu je na tem mestu bolj kazalo ga imeti kakor na drugem. Da ob krátkém povém: pridni Krakovčanje in Ternovčanje s svojimi ženami so sedaj predelali ze večidel tega zanemar- jenega sveta v rodovitne verte za zelenjavo, in v polje, da Naj le eni to poskusijo, kmali jih bodo drugi posne- je veselje viditi. Prašajmo jih: kaj bojo zdaj rekli : ali je prav 11 • • V 1 1 rjr • 1 t 1 • I v « _____ _______ ^ A ____. . - . %/ . maii, kakor jih posnemajo že drugod. Zivo drevó, ki služi kozolcu za steber, ne trohni kakor trohnijo in gnjijó tudi ali ne, da so storili to, kar bi bilo že vsaki hiši dosti sto mocni koli v zemlji. Z. S oldinarjev doneslo, ako bi bili že njih stari očetje to sto rili? Ko je gosp. Samasa sklenil svoj govor, so deželni gosp. poglavar željo izgovorili : naj bi se ta izgled raz glasil posvetu drugim v posnemo Omenili smo - 102 - tedaj to tukaj bolj na dalje, s serčno željo, naj bi ne bile te besede glas vpijočega v pušavi in naj bi poterdile kar smo že stokrát priporočevali v „Novicah" večkrat morebiti brez vspeha, večkrat pa tudi uslišani od pametnih gospo-darjev. Naj bi vsi naši gospodarji le samo to v svoj lastni dobiček pomislili: nekdaj je bilo malo ljudi na svetu; oni niso potřebovali vsega svetá, tedaj ga je ostalo veliko p r a z n e g a, t o so „g m a j n e" ; — dan današnji je veliko ljudi in p o m a n j k u i e jim r o d o v .i t n e g a sveta; to nam kaže, da se imajo „gmajne" razdeliti. Zato ni v obljudenih in prebrisanih krajih nikjer več občinskih pašnikov ali gmajn, zato jih je pa v Amerik i in Afriki in v druzih deželah še dosti, kjer ni ljudi ali pa so Ijudje divjaki. (Dalje sledi.) Rastlina. Spisal Janez Tušek na Dunaji. XI. Ob kratkem smo premišljevali sedaj čelično življenje. Pogledati moramo še na postave, ktere jo vežejo na njeno okrajno, in ktere tedaj v celi okrajni veljajo. Neizrečeno veliko je število célic v eni rastlini. V maj-hini rastlini je lahko več célic kakor stanovavcev v naj večji deželi. V lesu 80 čevljev visokega borovca, kteri je pri korenini vatel debel, je čez 80.000 rnilijonov célic, kar se lahko prerajta, ker ima kubična linija borovcevega lesa naj manj 4000 célic v sebi. V tako velicih okrajnah je tedaj potrebno naj umnišega gospodarstva. Akoravno se primordijalni mešički niso nikoli matematike učili, so vendar svojim célicam take podobe dali, da v naj manjšem prostoru naj več stvari lahko spravijo. Je jih namreč veliko dvanajst-ogljatih. Kakor opeke (cegli) kakega posiopja so célice ena na drugo zložene , ktere so pa mnogoverstnih podob. Pa če imajo tudi enako podobo, vendar včasih naj različniše delà dopernašajo, ravno tako, kakor ne storí čedna obleka moža , ampak njegove dušne lastnosti. Med célicami je mnogo pot in cest, ktere jim zrak in za živež potrebne gaze dovažvajo, neporabljive stvari pa iz poti spravljajo. Te ceste pa so se naredile iz célic, ktere .so svojo samostalnost višjim namenom cele rastline darovale. Perva podlaga rastlinske okrajne pa je, da so célice delo r a z d e 1 i l e. Med ljudmí, v panji med čebelami in v rastlini, povsod kjer se hočejo velike delà dopernasati, je več stanov. Ta družba célic oskerbuje živež, una vožnjo, tretja varstvo cele okrajne. Kakor v panji le matica skerbi, da se število prebivavcev množi, ravno tako se v rastlini le iz ene célice snuje seme. Tudi brezštevilno trotov je v prašnih mešičkih. Célice, ki služijo v varstvo svoji celi okrajni, stojé tako tesno skupej , da nobena škodljiva stvar ne more med nje; le na listji pusté veliko luknjic, skoz ktere rastlina sope. Na eni štirjaški linii je pri marsikteri rastlini čez 2000 takih luknjic, ktere pa dvé célici, ki pri vratili stojite, zmiraj lahko zapirate, kakor vrata kake terdnjave. Da je pa Y y m okrajna še bolj varna pred sovrazniki, se pa včasih vec teli vojakov skupej sklene v bodeče ternje, lase ali šetine, ktere v mnozih rastlinah tudi napravljajo strup. Kakor divjak svojo pušico , čebela svoje želo, kaca svoj zob, ravno tako tudi ostrupeni rastlina svoje šetine, kar je gotovo že vsak poskusil pri koprivah. Kakor živali, kterih sorodniki v naših hladnih krajih niso nevarni, v južnih krajih napravljajo zlo škodljiv strup , tako imajo tudi rastline v vročih krajih hujši strup v sebi. ,iij( v. i ili i 1 t.\ ï Pod varstvom lubja in skorje delajo druge célice vedno brez prenehanja. Sicer ne slišimo nič od njih pridnosti, ker ne pojejo iu ne brenčé, kakor čebele, ampak na tihem dobro delajo. Koreninice se vedno daljšajo, hitijo na vse straní v vlažno perst in se ovijaj o krog kamničkov, da bi kar naj več živeža dobile, kterega pa same ne porabijo» ampak dalje po rastlini pošiljajo. Sok teče po steblu na-vzgor, ker ga vsaka célica, ko ga je v-se vzela in, kakor čebela med, enmalo predelala, iz sebe verže in svoji sosedi dá. Tako teče sok iz korenine dalje po steblu v listje. Tukaj se snide z gazi, iz zraka vzetimi, in doseže svojo popolnost. Torej ima sok v vsakem delu rastlinskem dru-gačne lastnosti. Tù ima ocem dopadajočo barvo, tam lep duh in prijeteu okus, tam spet okrepčavno in tam strupeno moč. Pa včasih tudi rastlina v mladosti drugačne stvari pripravlja kakor v starosti. Ko je rastlinski sok svojo naj večjo popolnost dosegel, začne cvetlica cvesti. Cvet je združba pereš, v kterih rastlina svoje naj lepše stvaritve na ogled razstavlja. V cvetu so zedinjene naj krasniše barve, naj prijetniše dišave, naj slajši med; naj boljše in naj močnejše stvari imajo tù naj prijetnišo podobo. Ozir po domacii. Smledniška okolica. Preselivšemu se iz Smlednika na Trato mi ni le z^inil spred oči orjaški Triglav, očak krajnskih gorá, temuč tudi nižje gore, med njimi prijazna Šmarna gora, v njenem pod-nožji smledniška fara, od ktere sem si namenil častitim bravcem „Novic" nekoliko čertic napisati. Smlednik, srednja fara, ima od leta 1850 tako veliko, zalo, po obrisu in vodilu prerano umerlega zidarskega môj-stra Brili-ta tako umetno izdelano cerkev, da se ona zamore z vsako po deželi na Krajnskem meriti. Od zunaj ne obeta sicer nič posebnega, al od znotraj je kaj razmeruo vredjena. Zvonik, dasiravno v primeri cerkve majhen,nima 4 zvonové, kterih mili in ubrani glasovi se po hribih in t.oli-nah kaj ginljivo razlegajo. V kmetijstvu smledniška fara ni zadnja; bivajo tù přemožní kmetje, kteri se zraven poljodelstva tudi s sad-jo rej o prav pridno pecajo; eden po imenu Jeraj, je bil že od slavne c. k. kmetijske družbe zavoljo tega lepega djanja s sreberno svetinjo obdarjen, in drugi, po domače Rak iz Hraš, z dušo in telesom sadjorejec, jo ravno tako zasluži *). Tudi čbelarija ne spí v gmledniškem krogu. Ravno imenovani Rak in pa To mel v Mošah, v tem opravilu prav zastopna moža, zaslužita vsem faranom v lep v izgled postavljena biti. Se celó vinoreja se vidi v tem kraji; posebno pri Martinu Skulu na Vikerčah se vidijo v njegovem prostorném vertu med sadnim drevjem terte raz-nega plemena. Občnospoštovaní oče Jeraj je tudi v svoji starosti za hišo v sredi Starigrada germovje posekal, izko-pal, pognojil in terte zasadil. Neki dan, ko se je pri ob-delovanji tega nograda močno trudil. pridem memo in ga tolažim rekoč; „le voljno poterpite, oče Jeraj, v malo letih vaš trud ne bode zastonj, lahko bote svojo žejo s kako ka-pljico starogradskega vina ugasili". Ravno ta mož je poslal svojega sina v živinozdravniško šolo v Ljubljano. Zares po-snemanja vreden izgled ! Sploh so Smleščani kaj prijazni, umni in dobrodelni Ijudje; naj jih „Novice" ocitno pohvalijo, ker hvalo zaslužijol Janez Dolinar, učitelj. Ogled po svetu. kitajsko ili Kitajci. (Dalje.) Prav prijazno so nas sprejemali Kitajci. Ponujali so nam ljule in palčiće bambusa, čaj brez sladkora v škedelčicah. Hiše so bile polne čudnega in nikomur podobnega orodja; vse majhno in sleherno iz bambusa izdelano. Pred vsako hišo je bil majhen zid podoben dimniku , kjer je malik in pred njim kadunja polna peska, v kterega so goreče dobro dišece palčiće vtaknjene. Več teh hiš je bilo podobnih terdnjavam in so tudi oborožene s puškami in sulicami železnimi, — zgol znamenja, da so vedno pripravljeni za napad roparjev. *) Ga bomo priporočili kmetijski družbi. Vřed. — 1 f i ;í Veliko druzega, skor vse. kar smo tukaj vidili, je bilo nenavadno; zato smo še bolj pazili na vse. Nar čudneje pa je bilo to, dasiravno so te hiše na videz revne, da imajo vendar vsega, prav brezskerbnemu življenju potrebnega zadosti, in povsod se vidi, da so Kitajei premožniši v vseh stvaréh memo drugih narodov. Vajeni smo z zaničljivim očesom ogle-dovati orodje kitajsko, ravno tako kakor tudi orodje naših preddedov, in veseli smo, da nas je umetnija oprostila mno-gega orodja, ktero se nahaja zdaj le še v kakem kotu sta-rinarstva. Pa če hoćemo vlastitosti Kitajcev prav zapopasti, moramo drugo mero imeti, kakor jo imamo sami za-se v Evropi. Njih široka, lahka, možkim in ženskam občna noša jim ne zatiruje udov v rasti, — nam pa se ne dopada; klobuki iz bambusa so jim za dež in solnce, in v njih coklah se prav lahko hodi. Kar oblačila zadeva, so tudi tam ravno tako različne, kakor pri nas, ličnega in bornega blaga. Vsi Kitajci, s kterimi smo skupaj zadeli, so bili prav priljudni, pa ravno tako sničavi, kakor mi njih, so ogledovali oni nas in oblačila naše. ' ; Kitajec se nekako otročje obnaša in je krotak , in te lastnosti ga člověku koj prikupijo; snažna in zadovoljna duša je. Mnogokrat sem slišal od njih goljufnosti govoriti in da so za naj manji dobiček k vsakemu početju pripravljeni. Je li prevara mar tukaj domá? Morebiti je verjetniše, da se je iz Evrope semkaj pritepla. Vsi popotniki, z deželo in njenimi stanovniki znani, hvalijo Kitajce gostoljubne, mirne in zveste ljudi. Proti Whampoi smo se zadnji dan vozili med nizkimi bregovi, na kterih so sem ter tje nakupičene mesta. Vedno je bilo polno čolničev okrog ladije naše, in če se je le ko-ličkaj ustavila, je vse žvergolelo krog nje. V Whampoo pridši smo ladijo snažili in v tem se ozerli enmalo po okrajni. Zapazili smo, da kitajski narod je varčen in premišljen; ne ene p e d i zemlje (čujte Evropejci !) ne p u s t i n e p o-rabljene; po nižjih krajinah pridelujejo riškašo in mervo, višje ležeče in nerodovitne skale jim so za pokopališča. Nikjer se ne razprostirajo mesta deleč okrog, le na ozkih pa-sovih zraven rek so zidane. Whampoa obstaja iz dvéh delov: stara in nova Whampoa. Skoz obá delà mesta pelje le ena sama cesta od streh skoraj pokrita, ktere deleč čez nizke hiše molé. Velika množica ljudi se gnječe na majhnern prostoru, blago je po štacunah nabasano; vse čudno se mi je zdelo, toliko majhnih cerkvic, različnih nóš, čudnih stanovanj viditi. Pokopališča po hribih so ravno tako različne, kakor pri nas. Dobro se vé, kje revež, kje bogatin počiva; pol-okrožna jama kaže, da tukaj sin revšine leži ; okrog gro-bov bogatih zidajo več vatlov visoke zidove v podobi podkve, v sredi je lepo zlikan kamen, na kterem je stan in starost pokopanega in več drugih reči zapisanih. Pokopališča mor-narjev so na sredi nekoliko višje in tako narejene, da se v sredo zamore ladijško bandero postaviti. Kitajci svoje mertve verlo časté. Naj vecja nesreća je starišem, ako nobenega sina nimajo, ki bi na njih grobu žaloval; ne le pri pogrebu, teinuč tudi ob drugih časih imajo veliko žalobnih obrédov. V Kantonu-se pripoveduje od nekega bogatega moža, za kterega so tri leta iskali pripravnega, svetega pokopališča. Med homci je bilo mnogo vasi, pa skoraj vse z zidovi obdane, da ni bilo mogoče jih od znotraj pregledati. Ko smo vendar v ene teh vasi prišli, se je zbralo mnogo zijalov, zgol možkih vsake starosti okoli nas. Iliteli smo dalje priti, posebno, ker so otroci vsi plašni kričali „fangkvaž!" S to besedo, ktera je izraz začudenja, vsakega Evropejca po-zdravljajo. Stařeji se prestrašili niso, ampak obdali so nas in od nog do glave pretipali; ali smo jim dopadli ali ne, ne vém; naj stařeji plešic je majaje z glavo svoj „ay-yaku (čudno!) prav modrovito izrekoval. Ko sem poprej na okrož-nikih, skledah in sploh na poredanu vidil Kitajce upodob-ljene, mislil sem , da te podobe so zgol le izmisliki ; zdaj pa vém, da niso slabe podobšine ljudstva in običajev kitajskih. (Dalje sledi.) Ozir v stare case. Cena živeža nekdaj — in pa danes. fM. Počim je dan današnji žito, meso, kruh, maslo, vino itd., je znano vsakemu. Ozrimo se 300 let nazaj in pra-šajmo, kolikšna je pa bila cena takrat? V nekem starem dunajském časniku je zapisana od leta 1514 na Dunaji. Kakor je na Dunaji bila, taka v primeri je bila gotovo tudi drugod v deželah našega cesarstva. Vagán (mečen) naj lepše pšenične moke je veljal 5 krajc., ovsa 3 krajc. in 3 venarje, ječ men a 3 kr. 1 ven., reži 2 kr. 2 ven., mlado prasč 1 kr. 1 ven., leta star kopún 1 kr. 2 ven., go s 1 kr. 2 ven., velik piša nee 3 ven., majhen 2 ven., puta 1 kr., funt go-vejega ali tele čj ega mesa 2 ven., koštrunovega 1 ven. in pol, slanine (špeha) funt 1 kr., kruh za 3 ljudi 2 ven., voz derv 6 kr. 1 ven., sirovega masla funt 1 kr. 3 ven., sira 3 ven., s več 1 kr., smetane bokal 2 ven., vina naj boljega bokal 1 kr., srednjega 3 ven., s terdi 1 kr. 1 ven., jaje 5 za 1 ven. Marsikter naših bravcov ne bo verjel, da je to resnica, in bo mislil, da celó ni mogoče. Res, se nam današnji dan zdi, da ni mogoče, da bi s 6 ali 8 gold, člověk skozi celo leto si hrano (živež) oskerbovati zamogel. In vendar jim zamoremo reči, da je cena skoz in skoz resnična, kakor je zgorej zapisana. Povémo jim še, da leta 1551 so na Dunaji seženj ali klaftro mestnega tlaka (flaštra) s kamnjem vred za 48 kr. narejali. Da se pa častiti bravci sami lahko prepričajo, da cena živeža je res tako nizka bila, jim povémo, koliko plače so učniki na visji dunajski šoli na leto takrat imeli: 100 gold, do 170 gold., in v neki zbirki starinstva se bere, da cesar Ferdinand I. je z ukazom od 10. junija 1564 cesarskim deželni m svetovavcem (Landrathe) nad Anižo fob der Enns) 100 gold, le tne place dolocil in pa nekoliko solí. Vidi se iz vsega tega, kako veliko ceno je imel takrat dnar; kdor je imel 3 krajc. v mošnji, je imel toliko, kakor da bi danes imel 3 gold. Učniki na višjih dunajskih šolah irnajo sedaj po 2000 gold, in še več plače, pa meso, na priliko, morajo plačevati funt po 15 kr. (ali po 60 ve-narjev), ki so ga leta 1514 plačevali po 2 venarja. Koliki razloček v vseni! Novicar iz avstrijanskih krajev. lz Meratia na Tiroljskem se piše, da letošnja gorka spomlad je izvalila tako sila veliko kebrov (hrošcev), da so mógle cesarske gosposke se lotiti potrebnih pripomoč-kov za njih pokončevanje; oklicale so tedaj povsod, da za vsak stár živih kebrov se bo plačalo 18 krajc. To je pomagalo. Mahoma so začeli mladi in stari loviti kebre in nalovili so jih v Me ran u 415 stárov, v M a isu 220, v Algundu 100, v M ar ling u čez 400 in v Lani 500. Ako pomislimo, da v en stár je šlo 15.040 kebrov fšteli so jih in tako to število zvedili), lahko razumemo, kolikšno silno število te požrešne in drevju škodljive živali je bilo za malo g o I d i n ar j e v v krátkém času polovljeno in tako škoda obvarovana za več sto in sto goldinarjev. Iz Pešta se piše, da so pres v. cesar veleli, naj se na tistem mestu, kjer je bila ogerska kro na najdena, ki je leta 1848 zginila, sozida na Njih stroške kapelica, ki ima že to leto dodelana biti. Iz Kailiže smo zvedili, da pripravljavne delà za napravo železnice, ki bo iz Kaniže šla v Marburg, bojo kmali gotove. Ali bo ta železnica skozi Varaždin šla, še ni dognano. — Na ogerski železnici se je predvčera-njim nesreća pripetila; sliši se, da je en voz derčnil v reko Oran in da je nekoliko ljudi ob življenje prišlo. Koliko je resnice v tem, se bo kmali zvedilo. * Iz Celovca 14. maja. Pred tremi dnevi je prišlo na naše deželno poglavarstvo pismo c. k. ministerstva kupčije, v kterem je glavnemu odboru za napravo koroških železnic tako. kega (Sherry) se dobi za dvajsetico in G o n d o k v ednji Afriki so pi • V Iz K a r t u m a te dni pisma na gosp prof. Egger svojo razlago „o važnosti sedemletne Dunaj. Vsi misijonarji, duhovni in drugi, so zdravi; provikar dr. Knobleher se je s 5 tovarši še le 17. gosp vojske za včs svet u 1 gosp dr. Kl u n pa zgodovinske svoje dal v Gondokoro, ker je pricakoval susca po-ega paša Halim-a. čertice ,,o delavnosti krajnskih pisateljev na polji zgodovin- brata namestnika-kralja, misijonarjem prav prijaznega možá skem od naj starejih časov do današnjega dné" ; vodja gim Skor neverjetno novico pripoveduje časnik „Cour nazijalnih šol gosp. Necásek je omenil starih spisov in Lyon" iz Sau a Francozkem, da j de nedavno sostavo „zgodopisja ljublj. gimnazijalnih ka izvalila 9 kokošnih jaje in da je mlade piške tako tiskov, ki jih ima za šol"; gosp. prof. Konšek je govoril od tako imenovane skerbno vodila po dvorišu, kakor da bi bila njih mati firštove mize", ktera pogreznjena lezi v Bistrici poleg Kamni ka, in pa od starih Neka cb v Marktsteftu se je unidan pravo doht zidanih vrat na Trojanah", ktere skazala. Takole je bilo: Nekega čbelarja piči čbela na sčnee; gosp milo čakajo, da bi se jih kdo usmilil in popravil; Jelovšek je potem ob krátkém popisal zgodovino Loke moz dene perští na rano, se vleže pod drevó in zaspi Ko se zbudí, bij ura v tui Mož ki je pred dvěma letoma in omenil far, ki so bile nekdaj spadale pod Loko in pri ti po nekem prehlajenj V • 1, sliši pervikrat pet biti ? priliki omenil tudi Sorice in Soričanov. Troje še za ta shod izperva sam sebi ne verjame, ali res sliši ali se mu le iiapovedanih govorov ni moglo tabart vec na versto priti, tako zdi pa kmali se vesel prepi da cbelni pik je Danes popoldne o petih je shod ozdravil gluhoto Ljubljanskoga sejma je bil še tergovcev, čeravno so ker je že noč nastala, muzealnega družtva. le preteklo saboto konec , pa večína nekteri iz daljnih krajev prišli, ni več konca dočakala; pobrali so svoje blago in že pred šli domu. Pa kako je bil tudi raz třesen ta sejm! Zadnji dan aprila je bilo pred-sejmski dan; 1. maja je bil praznik Nebohoda Krist., čez j. Mali vojak. Fant ek. dva dní nedelja, drugi teden spet Binkoštni prazniki. Očitno (Litvanska.) pusti, mamka, pusť me v boj, Naj z bratci grem na vraga; Bom sercno šukal meček svoj, Veruj mi. mamka draga! se je spet tabart pokazala živa kmali prenaredili na en teden. potreba, da bi se vsi sejmi Mati. Poterpi junaški sinek moj Dovolj dá boj terpeti; i Novičar iz raznih krajev. Sliši se, da se bojo realne šole po vsem cesarstvu nekako drugač uredile in da se osnove za novo uredbo (Re- Učenje českega jezika ni le gelung za že pripravljajo. Kje bo spocíl se herbtic tvoj S ćim hoćeš se odeti? Fante k. Livada mi bo sobica. Tam hoćem se spoćiti; Podglavlje mi bo rosica, Odeja mrak zna biti ! ? vse gimnazije češke, temuč tudi za gimnazije marske po višjem ukazu ministerskem zapovedani nauk. —Svitli nadvojvoda Ferdinand Mak s je došel 15. t. m. v Pariz, kjer je bil slovesno sprejet. Ker že mnogo let ni bilo nobenega avstrijanskega cesarjeviča v Parizu, se je marsikaj govorilo o opravilih, ki so nadvojvodu za to pot izro- t Mati. Oj, sem na persi, sercice Bog sprejmi te na poti! Preljubi sinek moj, zdaj le Sovražniku nasproti ! Fr. Z k Stan kursa na Dunaji 19. maja 1856. ce ne ? sed aj pa se za gotovo terdi, da to poslanstvo nima druzega namena, kakor popoinoma uterditi prijaznost med avstrijansko in francozko vlado. — Poveljnik avstrijanske Obligacije deržavnega r \ dolga 5 4 i 3 o/ 1 o > i ! armade v Moldavi in Valahíi fml. grofKoronini je razglasil Oblig. 5% i n r> n 2 l/ w '2 f) od leta 1851 84*/, 66 50 41 il. 1 4 I / B 89 18. aprila povelje, da do korica septembra bo vsa av- Oblig, zemljiš. odkupa 5 % 76 i strijanska armada zapustila te knezii. Sultan je ukazal Zajemodleta 1834 229 r> r) yy T) 2 n n Esterhaz. srećke po 40 fl. ■■■■■■ 201 Windisgrac. Waldstein. » n v v Regleviceve v „ Cesarski cekini. , 20 10 rt v yy 72 25 3/ 4 fi. sa » Q 7/ ** (s y 4 fl. 45 Suverendor da se imajo nepokojili Turki, kteri se ustavljajo ravnopravnosti kristi janov, o s t r o k a z n o v a t i, ker je njegova terdna nj ego vem no- r> v r 1839 130% „ z loterijo od leta 1854 Napoleondor (20 frankov) 7 fl. 50 . . 13 0.50 Ruski imperial ..... 8 fl. 12 . . . 8 fl. 18 .>. 10 fl. 3 Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor 107 3 / gre po volja, da se dá kristijanom, kar jim vem zakonu. V pismu, ktero je podal turški poslanec pa rižkemu zboru in v kterem se zoperstavlja namenu 4 » » národni od leta 1854 85 8 r> Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 3 4 fl. bi se gori . V da omenjeni novi zakon vzel v pogodbo parizko, dokazuje ta minister, „da ni tako hudo na Turškem za druge narode, ki niso mahomedanske vére in turškega rodu, ka- Srednja cena vagana (dvamernika) žita. V Ljubljani 10. maja. pšenice domaće fl. banaške 5 fl. 33. turšice 3 fl. 58. soršice 3 fl. 58. reži 3 fl. 32. jecmena 3 fl. 15. 2 Í1.43 prosa ajde 2 fl. 24. kor se sploh misli, ker vse vére in vsi narodi pravi pšenice domaće 6 fl. 27. ovsa 2 fl. banaške 5 fl. 55. V Krajnu 19. maja I • so do današnjega dné ostali, kar so nekdaj bili in nobe nega naroda in nobene vere nismo s silo poturcili :u Naj sorsice 2 fl. 57. fl. ajde 2 fl. 57. reži 3 fl. 55. ; turšice 2 fl. 57. mm jecmena 3 fl. 9. prosa ovsa 2 fl. 3. • v • V novejse novice pisejo i da žalostné reči se godijo na Tur Loterijne srećke: Furki grozovito zoper kri škem in da ne divjajo le sami stijane, ampak tudi kristijani med seboj se pobijajo; tako so «e 26. aprila v Jeruzalemu v cerkvi sv. Božjega groba v Gradcu na Dunaji 17. maja. 1856: 85. 87. 62. 23. 79 18. 34. 30. 41. 33 Prihodnje srećkanje na Dunaji in v Gradcu bo 31. maja 1856 Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik : JoŽeí Blaznik.