Medvedi z ovratnico
Nii kaj nemogočega ni, ie boste v gozdovih okoH Vrhnike, Postojne, pa tadi » Krimskcn pogoijn opazili medveda z bdo ovratnko. Ne, m ¦Sel iz živalskega vrta ali rirknsa!
Že lansko pomlad je mednarodna ekipa razi-skovalcev (biologov in gozdarjev) iz Avstrije in Slovenije pričela z več let trajajočo raziskovalno nalogo o ekologiji in varstvu rjavega medveda v Sloveniji. Gre torej za mednarodni partnerski projekt, pri katerem sodelujejo Dunajska univer-za, Inštitut za gozdarstvo Slovenije, Organizacija za ekologijo iz Munchna (Nemčija) in Lovska zveza Slovenije.
Za center proučevanja in odlov rjavih medve-dov so si izbrali šiiio okolico Ljubljanskega Vrba nad Vrhniko (GL Ljubljanski Vrh), saj predstav-lja to območje del selitvenega koridorja medve-dov na poti k Alpam in naprej v SZ Evropo. Tu je tudi izrazito izražena problematika prehajanja medvedov preko avtoceste Ljubljana - Razdrto (leta 1992 kar pet naletov vozil na medveda!), ki je resna ovira na njihovi selitveni poti.
Raziskovalci so do konca letošnjega maja odlo-vili in opremili z radijskimi oddajniki 6 slovenskih medvedov v širši okolici Ljubljanskega Vrha. Od-lov medveda za potrebe raziskav je tako končan. S posebnimi zankami so jih ulovili žive na njiho-vih stečinah in na knniščih, jih uspavali, stehtali, jim odvzeli vzorec krvi in zob za določitev staro-sti, jim namestili belo ovratnico z vgrajenim radi-ooddajnikom in ušesno znamkico ter jih nato takoj spustili nazaj v naravo. Po tem protokolu ostane za raziskovalce najpomembnejša oprema radiooddajnik na medvedu, s pomočjo katerega bodo spremljali gibanje vsakega medveda 2-3 leta, ko ovratnica z živali odpade sama. Metoda spremljanja medveda s pomočjo radijskih valov se imenuje telemetrična metoda. Ovratnica za odraslega medveda je težka 800 g, za mlajše pa manj in ne predstavlja kakinega večjega moteče-ga dejavnika.
Vseh -6 označenih medvedov ima tudi svoje ime. Že lani je bila na Ljubljanskem Vrhu kot prva ujeta in označena 40 kg težka medvedka Jana, ki se je krajši čas zadrževala v okolici Borovnice, nato prečkala avtooesto (!) in se nato dolgo časa zadrževala v njeni bližini, se nato napotiia v smeri Logatca in Kališ, kjer je prežive-
la tudi zimo. Konec letošnjega marca in v aprilu pa so odlovili in označili še pet medvedov: Petka je 85 kg težka, 8-10 let stara medvedka, odlovlje-na tudi v GL Ljubljanski Vrh; CKo (ime sta oba medveda dobila po pokrovitelju akcije avtomo-bilski tovarni Renault) je 35 kg težak medvedji samec v 2. letu življenja, označen prav tako na območju Ljubljanskega Vrha; Janez M. je že kar častitljivo velik, 118 kg težak in 4-5 let star med-vedji samec, ki je bil odlovljen v loviSču LD Hotedršica; Miško je tudi večji, 155 kg težak in 6 do 10 let star samec iz Ljubljanskega Vrha; in nazadnje je bila ujeta prav tu tudi Ančka, 73 kg težka, 8-10 let stara medvedka.
S telemetričnim spremljanjem (s pomočjo avta in antene) so ugotovili, da 2 medveda živita na zahodnem delu avtoceste Ljubljana-Razdrto, štirje pa na vzhodnem delu. Vseh šest označenih medvedov se trenutno giblje po skoraj 800 km2 (20x40 km) od Nanosa na jugozahodu, Vrhnike na severu in vse do hriba Mačkovec (lovišče LD Mokrc) v Krimskem pogoju (jugovzhod). Po iz-pustitvi medvedov so se raziskovalci še nekajkrat srečali s Cliom. S pomočjo telemetrične metode so tudi ugotovili, da sta se Ančka in Miško 14 dni družila in po tem sklepali, da sta se sparila, ter da lahko ob Ančki naslednjo spomlad pričakujemo naraščaj.
Skratka, s pomočjo 6 označenih siovenskih rja-vih medvedov bodo skušali v naslednjih dveh letih raziskovalci ugotoviti, kakšen tip gozdnih združb jim ustreza, kje se gibljejo in kje želijo prečkati avtocesto. Ne čudite se, odkod tudi beli pesek, s katerim bodo raziskovalci prekrili nad-voze in podhode čez (pod) avtocesto Ljubljana-Unec. Na pesku bodo vsako jutro čitali sledove divjadi in ugotavljali, koliko jih sploh uporab-ljajo.
Pri odlovu so veliko pomagali člani LD Loga-tec, LD Borovnica, LD Rakek, LD Planina in LD Hotedršica, veliko delo in prijaznost pa so opravili tudi starešine in vojaki radarskega centra na Ljubljanskem Vrhu. Slovenska javnost je bila z akcijo seznanjena preko dveh novinarskih kon-ferenc (marca in maja letos) v gostiiču Na Klancu v Medvodah, ki je tudi prispevalo svoj delež pri pokroviteljstvu tega mednarodnega znanstvenega partnerskega projekta.       BORIS LESKOVIC