tarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov; UpravnlStvo »Zarje* v Ljubljani, Želenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In i	od	6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka O vinarjev,
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino In inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; čnostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6. II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—'/27. zv.— Reklamacije poStnlne proste.
Štev. 71.
V Ljubljani, v torek dne 29. avgusta 1911.
Leto I.
Slovenski dijaki.
Majhno so vrste onih dijakov, ki se zanimajo izven svojega študija še za kakšno drugo stvar. Splošno se opaža, da giue med sedanjim dijaštvom veselje do drugih kujig. kakor so šolske, da se ne brigajo za nobena važna vpra-sauja sedanjega ča<a, temveč tratijo čas mladih močipolnih dni s stvarmi, ki niso vredne trezno-mislečega dijaka. Še ni dolgo, odkar so visoko-šolciiu srednješolci polagali veliko važnost na samoizobrazbo, ker so tedaj vedeh, da jim šola ne more dati dovolj za poznejše življenje, da jim nudi le nekaj drobtin, zato pa se je treba poprijeti j& lastne moči samostojnega študija. Je še nekaj visokošolcev, ki znajo ceniti veliki pomen samoizobrazbe, ki vedo, da je treba »topiti v javnost s pravim znaniero. Drugače je med večino 'reduj^š, let v in tudi med vi-sokošolci. Samoizobrazbaseemstra zalepo frazo, f katero se nastopa na raznih dijaških shodih in sestankih. Bes lepo je slišati take vzišene besede, a izpolnjuje jih niti tisti ne, ki govori!
Žalostno je. da se ne upošteva več globoki pomen samoizobrazbe, post-buo. da je ne 1'poštevajo več takozvani svobodomiselci. Za začetek in konec svojega napredojsštva in svobodomiselstva smatrajo to, da nosijo mačehe in mogoče še te ali one vrste za svobodomislece značilne čepice, češ poglejte nas, mi smo svobodomisleci, mi •borno spreobrnili svet! Kdor tako dela. se mu pozna, da ni nikdar videl poštene kuige, da ni nikdar pomislil, v čem obstoja naprednost, v čem svobodomiselstvo. In to se že začenja s^daj med srrdnješolci. Že med temi j«? duševna lenoba, ker nimajo v sebi niti toliko poštenega idealizma, da bi gledali vsaj nekoliko na svojo bodočnost in da bi 8« že na srednjih šolah pripravljali nanjo. Za njo ni nobene poštene stvari, ki bi jih res zanimala, če si pa kdo izmisli kakšno neumnost, so takoj poleg, naj bo šo tako velika, samo da je nova. In kaj je še pozneje ua visokih šolah! Še to kar so prinesli iz srednje šole, še tisto trohico idealizma zapravijo na visokih Šolah! Seveda tedaj so že »veliki* gospodje pa bognedaj da bi se pečali s stvarmi, ki bi bile njih vredne in da bi kazali pravo pot svojim tovarišem srednješolcem. Baiši jih že prej učijo kako je treba »delati* in ubijati čas na visokih šolab.
Koliko teh mladih ljudi študira sedaj na Slovenskem, koliko se govori o delu naprednega in svobodomiselnega dijaštva, v nekem listu celo izhaja članek o svetovnem nazoru tega dijaštva, koliko brezpotrebnih veselic in koliko kazanja povsod, pa nikjer nobenih uspehov. Kam gre to dijaštvo, se vprašamo nehote. Kje je to dijaštvo, ko je zasedlo me3ta v domovini? Kje je njih delo pozneje? Nikjer nič!
MUC61M G0KK1J:
Mati.
Soeialen roman v dveh delih.
Potem jima je pripovedovala o sebi. o 8,*ojem bednem življenju, o krivicah in uda-nem trpljenju, pripovedovala in potem naenkrat prenehala; zdelo se ji je, da je odšla od sebe :u da govori o kom drugem . . .
V	preprostih besedah, brez zlobe, z ob-žalovaluim nasmehom na ustnih je razvijala njima enakoličen siv svitek žalostnih dni, naštevajo udarce svoje, in sama se je čudila ničevim povodom za udarce, sama se je čudila svoji nesposobnosti, da bi jih bila odvrnila. . .
Oba sta jo molče poslušala, pozorno, ganjena od globokega smisla preproste historije človeka, ki je veljal za živino in ki se je sam dolgo in brez ugovora štel za to, za kar je veljal. Zdelo se je, kakor da bi na tisoče življenj govorilo z njenimi ustmi — preprosto in vsakdanje je bilo vse, kar je preživela, ali tako preprosto in navadno je živela ueštevilna množica ljudi na zemlji in Dje življenje se je v njenih očeh raztegnilo v simbol . . . Nikolaj je naslonil komolce na mizo, položil glavo na dlani in jo nepremično, z napetimi očmi gledal skozi očala. Sofja se je naslonila na naslanjalo in je trepetala iu šepetala sama zase iu zmajevala z glavo. Njeno obličje je shujšalo in pobledelo, in kšdila ni.
—	Enkrat sem se čutila nesrečno, zazdelo se mi je, da je moje življenje kakor mrzlica
-	. . — je tiho govorila in sklonila glavo. —
Ko stopijo v službo, tedaj ti duševni revčki utihnejo, ker se boje za svoj košček kruha. Konkurenca je danes povsod velika, a ti ljudje niso zmožni, da bi tudi s svojim znanjem konkurirali, ker niso prinesli s seboj nič drugega kakor prazno glavo, prazno srce. Mnogi popol-uouia utihnejo, četudi so bili prej navdušeni naprednjaki, mnogi uskočijo v klerikalne vrste, ker tam imajo za take breznačajueže še dovolj korit.
Med srednješolci se klerikalizem širi bolj in bolj. Vzrokov zato je dovolj. Mnogo profesorjev je klerikalcev in ker se dijaki boje ši-kau od te strani, postanejo klerikalci po sili, a kmalu se temu privadijo, ker jim nese. Dijaki sami pa nimajo toliko moči iu ponosa, dr bi ostali to, kar so bili. da bi ne menjali svojega prepričanja, ali pa da ne bi priznavali klerikalnih Dačel, v katere inteligeuten človek ne more verovati. Sploh mislim, da jo naravnost absurdno, da more človek, ki zna trezno misliti in ki je prtčital le nekaj knjig, slediti klerikalizmu in priznavati njegovo človeški družbi najbolj škodljiva načela Iu dijak, ki mora znati trezno in logično misliti, prizuavu klerikalue utopije?!
Naše dijašUo mora kreniti na druga pota, mora si biti v svesti, da je od, dobrega dijaštva odvisna usoda narodova. Če ne bodo sinovi tega naroda študirali, in ostali vedno zvesti svojim mladostnim idealom, potem mora iti vse rakovo pot.
Skoro nič pozornosti niso dijaki obračali do sedaj na vprašanje socializma, a za socialne demokracijo toliko da so vedeli. Tudi to mora biti drugače! Vsak dijak bi moral vedeti kaj je socializem, kakšen pomen ima za naš narod. Pomislimo samo, da smo izšli skoro vsi iz kmečkega ljudstva in da je naša dolžnost, da ostanemo temu ljudstvu tudi pozneje zvesti, da mu pomagamo iz njegovega slabega stanja In nihče drugi ne skrbi ravno tako mnogo iu resno za ljudske koristi, kakor socialni demokrati ki vrše vse, kar je mogoče za povzdigo blaginje uašega delavstva iu kmečkega ljudstva. Kdo se bojuje proti kapitalizmu, ki napravlja toliko in toliko ljudi za hlapce, kdo proti militarizmu, ki nam jemlje vedno več moči in zaradi katerega so davki vedno večji ? Kdo je letos glasoval za uvoz argentinskega mesa? Socialni demokrati so bili skoraj edini, ki so se postavili za ljudske koristi, in drugi — le malo izjem — so postali hlapci naše krivične vlade.
Po mojem mnenju je socialno demokratična stranka edinn, za katero se lahko navdušuje mlad človek in ji da prav, edino ta stranka ima enoten, jasen program. Edino tej stranki lahko sledijo mladi inteligenti, ker bodo lahko uresničili svoje mladostne ideale, v njej bodo labko z intenzivnim delom mnogo dosegli za
V	pregnanstvu je bilo, v malem okrajnem mestecu . . - dela ni bilo, ne misli. . . Skladala sem ua kup vse svoje bridkosti in jih tehtala zaradi preganjanja dolgega časa: s svojim očetom sem se sporekla, ki sem ga ljubila, iz gimnazije so me izključili in užalili so me, ječa, izdajstvo prijateljic, aretacija moža, zopet ječa, pregnanstvo, smrt moža . . . in zdelo se mi je takrat, da sem najnesrečnejša stvar na svetu ... Ali vse mojo bridkosti iu še desetkrat večje ne štejejo za mesec dni vašega življenja, Pelageja, Nilovna ... ne štejejo! To vsakdanje trpinčenje na leta . . . Odkod zajemajo ljudje silo za trpljenje?
—	Iz navade! — je vzdihnila Vlasovka.
—	Meni se je zdelo, da poznam to živ-
ljenje! — je zamišljeno dejal Nikolaj. — Ampak	če	o njem ne pripovedujejo — ne knjige
in	ne	moji razločeui vtisi, temveč življenje
samo, je strašno! Strašne so malenkosti, strašne te ničnosti, sekunde, iz katerih se zlagajo leta . . .
Bazgovor se je zamišljeno razpletal, rastel; pojasnjujoč črno življenje z vseh plati se je mati pogreznila v svoje spomine in pobirajoč iz temne preteklosti vsakdanje drobne krivice, je začrtala težko sliko ogromne, neme strahote, v kateri je utonila njena mladost. Nazadnje je dejala:
— Joj, kako dolgo sem se zagovorila . . . čas je že, da se odpočijeta. Vsega tako ne moreš povedati ...
Brat in sestra sta se molče poslovila od nje. Zazdelo se ji je, da se ji je Nikolaj glo-
povzdigo našega ljudstva. Iu ideal mlalega človeka-dijaka, ki je izšel iz ljudstva, mora biti, da ostane temu ljudstvu zvest in mu pozneje pomaga.
Mnogi so edino zato nasprotniki socialne demokracije, ker ne poznajo njenega programa. Pa gledati moramo, da se s programom dobro seznanimo, kajti potem bomo gotovo dali soei-aluim demokratom prav.
Ne og.bajmo se socialističnih knjig, študirajmo socializem, sledimo in pomagajmo boju, ki ga vojuje socialna demokracija, in uspehi gotovo ne izostanejo.
Tovariši — dijaki, več zanimanja za socializem in socialno demokracijo ! I. K.
Nižjeavstrijski Čehi.
Dunaj, 27. aagusta.
I.
Češka narodna radikalna stranka, imenovana tudi narodno socialna, ki hi se p i najbolje okrstila za narodno kormdiautovsku, hoče zaduji čas po sili postati važna s tem. da »zavzema stališče* v vprašanju češko nemške sprave. Pri tem ji ne gre ne za razum, ne za doslednost, temveč edino za kričavost, ki je že od nekdaj njena najbolj razvita lastuost.
Pri letošnjih državnozborskih volitvah so Klofačevci dosegli nekoliko uspehov vsled nemoralne zveze z mladočebi, ki so se bali političnega pogina, pa so bili pripravljeni na vsako zvezo, bodisi tudi s hudičem, ako jim le pomaga rešiti mandate, brez katerih bi bila tudi pot do ministrskih sedežev zagrajena. Še pred kratkim zagriženi sovražniki, drug drugega polivajoči vsak dan z gnojnico, so postali Kramarevi in Klofačevi apostelni čez noč najboljši prijatelji, čim so socialni demokratje odklonili kompromis ki so ga bili mladočebi najprej njim pouujali. To je uamreč moralna plat mladočeške politike, in njena »načelnost*, da ponuja danes eni stranki zvezo, pa se jutri združuje z njeuim najoddaljenejšim nasprotnikom.
Z mandati, ki so jih narodno socialui glumači pridobili s pomočjo podlega kompromisa, pa to še ne morejo igrati tiste velike vloge, ki bi jo radi, tudi s praškim hotelom »pri zlati gosi*, v katerem se s kapitalističnimi interesi ubija nacionalno frazerstvo, ne gre to. Iskati morajo torej »uspehov* na drugem polju in na drug način. A'i kako bi demagogi brez demagogije. — Še kača ostane kača, kljub temu, da se prelevi, narodni socialisti pa še iz kože ne morejo zlezti, da bi oblekli drugo. Zdaj torej izkušajo, da bi sami sebe prekosili v demagoštvu.
Takoj po volitvah je prišla češko nemška sprava na dnevni red. V parlamentu gre za
bokejše poklonil kot navadno, in da ji je krepkejšo stisnil roko. A Sofja jo je spremila do vrat in dejala tiho:
— Odpočijte se . . . lahko noč!
Toplota je vela iz njenega glasu in njene
sive oči so mehko pobožale materin obraz . ..
Prijela je Sofjo za roko in jo stisnila s svojimi rokami, rekoč:
— Hvala vam I . . .
IV.
Trije dnevi so minili v neprestanih razgovorih z Sofjo iu Nikolajem, v povestih iz minulih dni, ki so nemirno in vztrajuo silili z dna prebujene duše. In zanimanje, s katerim sta brat in sestra poslušala mater, je vse širje odpiralo njeno srce oproščujoč ga iz tesne, temne kletke.
A četrti dan sta stopili mati in Sofja pred Nikolaja kot revno oblečeni meščanki, v ponošenih, katunastih oblekah in jopičih, z nahrbtniki in s palicami v rokab. Obleka je zmanjšala Sofjo in poostrila njeno bledo obličje.
V	slovo je Nikolaj krepko stisnil sestri roko, in mati je še enkrat opazila preprostost in mirnost njunega občevanja. Nič poljubov, nič omlednih besedi, in vendar kakšna iskrenost in skrbnost! Tam, kjer je ona živela, se ljudje mnogo poljubujejo. stresajo si ljubeznive besede, a grizejo se venomer kakor gladni psi.
Molče sta korakali po mestnih ulicah, dospele na polje in ramo ob rami stopali po
življenje in smrt vlade. Za brambno reformo je treba dvotretjinske večine. In brambna reforma — to se razume v Avstriji samo po sebi — je najvažnejša naloga za vsako vlado. Zakaj militaristični interesi gredo pred ljudskimi, kar zahteva moloh, mu mora vlada aportirati. minister, ki tega ne more, pa dobi brco, če bi bile njegove »koneksije* sicer tudi tako sijajue kakor je čistokrvno levje pleme v Sahari. Potem pride druga »državna potreba*. Zvišanje davkov, sramežljivo imenovano »davčna reforma*. Tudi za to prelepo v žepe ljudstva junaško segajočo uakano je treba dvetretjinske večine.
Odkod pa naj baron Gautsch pl. Frauken-turnski vzame tako večino ? Baron Bienerth je obupal, ko je prišel do točke, a Bienerth je bil vendar velik optimist. Gautsch ue zaupa tako zelo čudežem, ampak računa. Izračunal je kar seveda ni bilo posebno težko, da bi šlo gladko, če bi se Nemcem in Poljakom pridružili Oehi in skupaj ustvarili parlamentarno večino. Tudi ta cilj ni tako originalen, da bi si ga baron Gautsch mogel dati patentirati. Ko je padel grof Taaffc nad svojo volilno reformo se je bila celo sestavila koalicijska vlade, katero globokejši pomeu je bil združitev »patri-tičnih* meščanskih elementov proti socialno demokratičnemu delavstvu. Bolj neprevidni iu zato tudi bolj odkritosrčni političarji so takrat naravnost razglašali boj »proti delavstvu*, ker jim je pač vseeno, če se delavstvo imenuje socialistično, anarhistično ali nihilistično, hoteli so imeti boj proti delavskim zahtevam, proti delavskemu razvoju, proti delavskim težnjam, ki so bile nevarne njihovemu žepu.
Eksperiment se je, kakor znano, ponesrečil. Koalicija se je razbila zaradi svoje hinavščine v tistem vprašanju, ki je bilo za delavstvo najbolj važno: Zaradi splošne in enake vohlne pravice. V zloglasnem »subkomiteju* je hotela koalicija pokopati volilno pravico, pa je pokopala samo s^be. S tem pa je splavala tudi češko nemška sprava po vodi in plamen šovinizma je na obeh straueh švignil do neba. češko nemška nasprotja so se nezuosuo poostrila in vsa politična zgodovina zadnjih dvajset let v Avstriji kaže znamenja tega besnega sovraštva nesposobne buržoazije dveh narodov. Ta nasprotja so ovirala kulturni in gospodarski razvoj vseh narodov v tej državi, pospeševala pa so absolutizem vlad, ki se je kljub vsem ustavnim oblikam in ustavnim frazam oblastno razvijal, dokler ni pod Bienerthom dospel do mrtve točke.
Sodrugl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drng l>odl naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
široki, izbiti cesti med dvema vrstama starih brez.
Ali se ne boste utrudile? — ie vprašala mati Sofjo.
— Mislite, da sem malo hodila! Hoje sem vajena . . .
Z nasmehom in veselo, kakor da bi bo bahala z otroškimi šalami, je Sofja pripovedovala materi o svojem revolucionarnem delu. Pod tujim imenom je živela, tuje dokumeute je uporabljala, preoblačila se je, skrivala pred vohuni, cele skladanice prepovedanih spisov je raznesla po raznih mestih, pomagala prijateljem pri begu iz pregnanstva, jih spremljala čez mejo. V njenem stanovanju je bila tajna tiskarna, in ko so orožniki izvedeli za to, je minuto pred njih prihodom odšla preoblečena v služkinjo; svoje goste je srečala na vratih in brez vrhnje obleke, z lahko ruto na glavi in s posodo za petrolej v roki je šla po zimi, ob hudem mrazu, iz enega v drug konec mesta. Drugikrat je prišla v tuje mesto k svojim znancem in ko je bila že na stopnicah, je opazila, da je pri njih hišna preiskava. Za povratek je bilo prepozno, pa je smelo pozvonila na duri spodnjega nadstropja in vstopivŠi s svojim kovčegom k neznancem jim je odkrito pojasnila ves položaj.
— Lahko me izdate, če hočete, ampak mislim, da tega ne storite, — je dejala uver-jeno.
(Datjc)
NOVICE.
* Babtlstovsko vseučilišče v Velikem
Varadlnu. Budimpeštanski listi poročajo, da se ustanovi v Velikem Varadinu babtistovsko vseučilišče. To misel je sprožil babtistovski pridigar Seiininger v Kanadi, ki se je mudil laui v agitacijskih zadevali ua Ogrskem in je izjavil, da je pripravljen za to potrebne stroške v znesku pol milijona kron nabrati s subscripcijo. Državni tajnik v naučnem ministrstvu Balogh je izjavil, da ogrska vlada simpatično pozdravlja ta korak. Stvar vodi ogrski nadpastor Ertsey. U č n i j e z i k na tem vseučilišču, ki bi bilo prvo take vrste v Evropi, naj bi bil madžarski in nemški
* O bavarskem regentu princu Luft-poldu priznavajo sedaj oficieluo, da je lahko obolel. Bavarsko časopisje je prepričano, da hočejo s tem le pripraviti javnost na resnejše vesti.
* Richterjeva osvoboditev. Iz Soluna so prispele naslednje podrobnosti o osvoboditvi Richterja in izplačilu odkupnine: Kakor znano, so zahtevali razbojniki prvotno 50.000 turških funtov odkupnine. Polagoma so pa to svoto znižali do 4000 funtov in so zahtevali« obenem več zlatih ur in verižic ter štiri svilne pasove. Teh pa v Solunu niso mogli dobiti, zato so jim kupili boljših ur in verižic in navadne pasove, ki so jih kupili v bazarju. Denar in ostale predmete so jim poslali v El as -
s o n o. Določili so dan osvoboditve na 24. avgusta. Razbojniki so se na nasleduji način izrazili v svojem ultimatu: „Z domišljavimi ne govorimo, s pametnimi pa samo par besed." Nato je nemški konzulat izplačal proti potrdilu denar, ki so ga bili v Nemčiji v ta namen nabrali in je v pismu ponovil razbojnikom toisto besedilo, izraživši nado, da bodo Richterja izročili. Denar so prinesli v sodih, ki so bili napolnjeni z vinom. 4000 funtov je tehtalo okoli 28 kilogramov. Roparjem namenjeno pismo je imel agent med dvojnimi podplati tako, da niso niti grške niti turške oblašti ničesar sumljivega opazile, ko so ga teden dni zadržavale in so ga pustile dalje.
—	Družinska drama, iz Berolina poročajo, da je v vasi Nieserwitz pri Allensteinu delavec Krutzky na cesti ustrelil svojo ženo, nakar je streljal tudi na svojo hčer, a j«, ni zadel. Nato si je Krutzky sam pognal kroglo v glavo in se smrtno ranil.
* Puška igrača — stara pesein. V Stoppachu pri Koburgu se je zbrala te dni pred hišo nekega kmeta lovska družba k odhodu na lov na jerebice. Posestnik kamenoloma Triiger je v šali pomeril s puško na gručo igrajočih otrok, pri čimer 66 je puška sprožila ter se je zgrudil enoleten otrok mrtev na tla, drug otrok pa je bil težko ranjen. Ko se je Tr&ger zavedel svojega delanja, je šel za hišo in se usmrtil s svojo lovsko puško.
* Elektrizlranl učenci. Švedska vlada je objavila uspehe zanimivih poskusov, ki so jih delali več let zaporedoma v Stockholmskih ljudskih šolah, da prouče vpliv elektrike na razvitek človeškega telesa. V ta namen so razdelili otroke v dve skupini, vsaka po 25 učencev, in sicer so izbrali za poskus take učence,
Ilj L cizrar3BjLXi  ut
Pustite male k meni priti.
Pred devetnaj8tsto leti, ko so vladali še pri vseh kulturnih narodih tedanjega časa resni in malomarni bogovi mitologije, le pri Židih edini bog Jehova, — v onem času, ko je korakalo pošteno odkrito barbarstvo zmsgonosno po svetu; v onem času je rekel Krist — na čigar naukih se dviguje nova doba, ki se imenuje človečanska in civilizirana — besede: „Pustite male k meni priti."
Čudoviti prizor! V časih najsurovejšega barbarstva ko vlada brez krinke pravica močnejšega, sila, morija; v časih, ko je veljal rek: »gorje ga premaganim" ; v časih, ko ni bilo najti sočutja, usmiljenja, človeške ljubezni ne pri bogovih, ne pri bogu; v onem času vstane ubogi sin ubogega židovskega tesarja in pravi: uboge, slabe in bolne, male pustite k meni priti.
Orjaški boj se je takoj vnel, mogočna borba med pravico močnejšega in vse spajajočo ljubeznijo.
Kolikor si bodi naj gleda duševno oko nazaj v zgodovini človeškega razvoja, kolikor nam ve ta zgodovina povedati o pretresljivih bojih, vendar se najde samo eden, ki se da v svojem veličanstvu primerjati s tem bojem; to je oni, katerega je vodil kaos proti ideji: „Bodi svetlo"
—	iz katere se je rodil novi svet.
Devetnajst stoletij je trajal boj, dvajseto stoletje nam prinese — kakor vsa znamenja kažejo — odločitev.
ki so bili kolikor mogoče enake teže, postave in splošnega ustroja. Obe skupini so poučevali vsak dan v dveh ločenih dvorauah ki sta pa bili po velikosti, ventilaciji in razsvetljavi popolnoma enaki. Edina razlika med njima je bila ta, da so se v eni prelivali elekrični tokovi. Zdaj, po več letih, so obe skupini otrok zdravniki pregledali in ugotovili,“da ,so „elektrizira ni“ otroci hitreje rasli, se močnejše razvili, da so težji in tudi duševno bolj razviti kakor njihovi neelektrizirani tovariši. Kakor poroča „DaiIy Mail“ se zanimajo tudi angleške šolske oblasti za to stvar in so naročile nekemu zdravniku, da natanko zasleduje vse rezultate pri bodočih poskusih in o njih redno poroča.
* O ministrski krizi na Turškem poročajo uradne vesti iz Carigrada: Vesti o odstopu kabineta so neresnične ali vsaj prezgodnje; nastale so, ker notraujega ministra H a l l l bega vsled bolehnosti že nekaj dni ni bilo v urad Desnično je le, da so se med člani vlade pojavili spori glede proračuna za bodoče leto in da finančni minister odločno zahteva črtanje izdatkov zlasti vojaških.
* Požar v Ajd!nu v Mali Aziji o katerem smo včeral poročali, je bil še večji, nego so javile prve vesti Zgorelo je 1500 hiš z 260 trgovinami, dve	turški	džamiji, tri	židovske šinagoge in dve	šoli.
* Zapuščina milijonarja Gatesa. Preteklo sredo so pokopali v Novem Jorku milijonarja Johna W. Gatesa, ki je pred kratkim v Parizu umrl. V oporoki je zapustil 144 milijonov kron. Glavni	dediči	so	rajnikova	vdova
in njegovi sorodniki.	Gates	je	zapustil tudi za
4,800.000	kron volil svojim prijateljem in uslužbencem. V oporoki izraža željo, da se na njegovem posestvu deset let nič ne spremeni.
Nemška socialna demokracija.
Poročilo strankinega vodstva nemške soc. demomokracije strankinemu zboru, ki bo 10. septembra in naslednje dni v Jeni, izkazuje velikansko notranjo moč socialne demokracije, ki je po splošnem mnenju najboljše organizirana politična stranka. Nemška stranka je po svojih izborno urejenih financah, kakor tudi po visoki politiški izobrazbi svojih članov vzor vsem socialističnim strankam. Vse to je sad zavednega organizacijskega dela, marljive agitacije, živahne požrtvovalnosti in najtesnejše zveze delavskega razreda. Da v Nemčiji, v deželi neslane nacionalne domišljavosti železne vojaške discipline in prisiljenega vladarskega kulta za mednarodno socialno demokracijo tla niso prav nič ugodna, to je več kakor jasno. Tembolj je torej nemško d-lavstvo lahko ponosno na svojo veličanstveno zgradbo, ki kljubuje vsem policijskim šikanam, všej zavisti meščanskih strank in izjemnim zakonom, ki so jih zoper njo zasnovali slavni državniki in patri >tje. Kljub vsem persekucijara, grožnjam in obrekovanjem je Daraslo število članov lansko leto za 116.524 in sicer 91.478 moških in 25.051 ženskih članov, tako da je štela nemška socialna de mokratična vojska sredi 1. 1911 836.532 vpisanih članov. Od 397 državnozborskih volilnih okrajev jih ima 383 strankino organizacijo, v 14 volilnih okrajih ima stranka samo zaupne može, le v treh volilnih okrajih se dosedaj še ni mogla razviti.
V	454 krajih ima mladinske odbore, v 410 krajih izobraževalne odbore in
Tekom tega boja se je zgodilo, da je prišlo carstvo sile na rob propada. V onem času je vladal Konstantin veliki. Cezar, ki je bil v umetnosti vladanja bolj izurjen kakor vsi njegovi predniki, zato ga imenujejo ponarejevalci zgodovine „Velikega".
Nezmožen da bi se uprl moči vse spajajoče ljubezni, se je navidezno podložil; rešil je svojo vlado, povzdignivši laž na prestol.
Od onega časa nosi vlada močnejšega krinko.
Mi pa smo prišli, da strgamo to krinko raz njen obraz, da pokažemo njeno pravo gr-dobno prikazen, — Več ne potrebujemo, dajo uničimo.
Kajti kakor razpadejo mrtvaške kosti v prah, ako se prineso iz starih razpadlih gomil na solnce, tako razpade vlada sile v nič, ako pade krinka in zunanja sijajna odeja s stare šare davno minolih časov.
Poglejte le v Francijo. Glejte, en človek, sam je izzival vso mogočno in tako ošabno moč države v boj.
Gromoglasno je klical svoj: „obtožujem!“ in velevlast se ni drznila moža, svojega smrtnega sovražnika razdrobiti. Strahopetno, hinavski, zavratno ga je skušala uničiti.
To nobtožujem“ kličemo vsemu svetu, ki si nadeva ime krščanstva.
Mi tožimo: laž I
Mi tožimo : hinavstvo !
Mi tožimo: goljufij®!
Mi tožimo: silo I
Mi tožimo v imenu onega, ki je dejal: Pustite male k meni priti 1
v 136 krajih komisije za varstvo otrok. „Ar-beiterjugend" je imela lani 65.000 naročnikov, v 130 krajih imajo mladinske domu, za katere se je izdalo 44.000 mark. Mladinski odbori so 82 815 mark. Letak „Der Kampf ura dia Arbeiterjugend“ je izšel v 1,347.000 izvodih.
Agitatorjem je na razpolago vsa sila najbogatejšega gradiva, letakov, brošur in koledarjev. Za pobijanje nasprotuiških napadov imajo 25 letakov, ki so jih izdali v odgovor na napade nasprotnikov. Prvega svečaua so ntvorili socialno demokratičen biro za Porenje in W est falsko v Diisseldorfu. Biro podoira z izdajanjem agitacijskega gradiva in časnikarskih vesti delavstvo v boju zoper centru m in objestno veleindustrijo.
Agitacija med poljskim delavstvom se uspešno razvija, tako da ima letos zveza poljskih delavcev v 382 skupinah več nego 12.000 članov. Posebno pozornost so posvetili agitaciji med delavstvom na rečnih ladjah iu so v ta namen razširili med njimi koledar v 50.000 izvodih. Muogo agitacijskega gradiva so izdali tudi za železničarje, med katerim zelo intenzivno spletkarijo meščanske stranke pod vladnim okriljem.
Tekom minulega leta je bilo 35.628 društvenih in 13.163 javnih shodov, izdali so vsega vkup nad 33l/» milijona letakov in razširili 2,850.000 agitacijskih koledarjev in brošur.
Nemška socialna demokracija ima 81 dnevnikov, 6 več kakor 1. 1910, katere je tiskalo 61 strankinih tiskaren. časnikarski biro je imel več kakor 78.000 mark izdatkov. Centralno glasilo stranke „Vorwarts“ se je tiskalo letos v 157.000 izvodih in je imelo okolo 166.000 mark prebitka. „Neue Zeit" ima 10.500 naročnikov, „Der wahre Jakob“
307.000	naročoikov in nad 40.000 mark dobička. Ženski list „Gleicheit" ima 94.500 naročnikov in nad 13 000 mark dobička. Majski 1 i s t je bil tiskan v 400.000 izvodih, protokol o strankinem zboru v 30.500 izvodih, »Freie Stunden" v 36.000 izvodih.
Zelo se skrbi v Nemčiji za izobrazbo delavstva, za kar je stranka priredila 345 tečajev in 2879 predavanj za 45.883 udeležencev. Potovalni znanstveni tečaji tvorijo najvažnejši del v delovanju izobraževalnega odbora. Potujoči učitelji tega izobraževalnega odbora potujejo po celi Nemčiji iu delujejo uspešuo v velikih mestih kakor tudi v majhnih in zakotnih gorskih krajih. V preteklem zimskem programu so svetovali izobraževalnim odborom, da se v znanstveuih tečajih z ozirom na bližajoče se državnozborske volitve le-tem posveti kar največjo pozornost, da se tako p o-globi socialistična zavest in poveča razumevanje teoretičnega in praktičnega dela erfurškega programa.
Ogromne denarne žrtve stranke za agitacijo, za časopisje, za strankino korespondenco, izobrazbo, strankine šole, sod-nijske globe itd., ne bi bile mogoče biez velike požrtvovalnosti strankinih pristašev. Ta požrtvovalnost se zrcali v blagajniškem poročilu. Splošni dohodki so za 390.000 mark večji kakor I. 1910 in znašajo 1,357.761 mark, a izdatki le 897.180 mark, tako da je šlo 491.017 mark v glavnični sklad. Od izdatkov se je potrošilo 288.000 mark za splošno agitacijo, 59.000 za volilno agitacijo,
Mi tožimo v imenu vseh, katere izkoriščajo, zatirajo in ubijajo.
Pisano je: „Z n a j t e da Bog ne potrebuje žrtve in molitve, temveč miru in sloge."
Vendar pokajo salve pušk, vendar rjovi grom topov — krščanskih narodov proti krščanskim narodom.
Zapisano je: „Ne mislite, da najdete pravico pri sodiščih."
Vendar sodijo krščanski sodniki svoje krščanske brate in krščanski krvnik vrši svojo grozno službo.
Zapisano je: „L j u b i t e tujce kakor svoje rojake" iu „1 j n b i t e svoje sovražnike."
Vendar gomilajo grob na grob v Indiji, Afriki, na Kubi — krščanski podložniki krščanskih vlad.
Kristjan biti in prisegati;
Kristjan biti in soditi;
Kristjan biti in ubijati; to vse je prav lahko mogoče v duhu Konstantina Velikega, ne, nikjer, nikdar pa ne v duhu onega, ki je še v svojem smrtnem boju klical: „Oče odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo!"
Tako se širi strup laži, hinavščine in goljufije po vseh slojih družbe, strupeč jo in raz-devajoč; na tako napojenih tleh rastejo potem moralne cvetlice, ki so veliko bolj guusne, surove in grozne od onih, ki so rastle po močvirju v surovosti propadajočega Rima.
„Po njihovih sadovih jih boste spoznali." Nekatere teh bridkih sadov sem* pokazal.
Zapustimo carstvo vladanja in stopimo doli v carstvo Merkurja, boga trgovcev in tatov.
71.000	za podporo časopisju, za potovalne pisarne, strankino korespondenco in porensko-\vestfalsko pisarno nad 90.000 mark. za strankine šole nad 40.000 mark, za izobraževalni odbor nad 19.000 mark. Samo berolinski člani so vložili v straukino blagajno 187.000 mark, a hamburški 104.000 mark t enem letu, v katerih svotah pa niso uračunjeni prebitki berolinskih in hamburških podjetij. Poleg znatnih denarnih žrtev izkazuje stranka tudi velike in težke moralne žrtve vsled šikau sodnih in policijskih oblasti. Proti strankinim somišljenikom so izrekla nemška sodišča v preteklem letu 26 let, 1 mesec, 2 tedna in 4 dni zapora in 32.609 mark globe Strankino časopisje je bilo v n katerih krajih izpostavljeno neprestanemu preganjanju in uredniki so bili vsak hip kaznovani z velikimi globami in težkim zaporom. Najhujše je ta persekucijski sistem deloval v Halle ua Šaali, kjer je moral .HalUsches Volksblatt" od 1. aprila 1010 do 1 aprila 1911 plačati 10.248 mark globe in sodnijskih stroškov. Nič mauj ljubezniva ni justica od Konigsberga in Vrati-slave do Dortmunda in Dttsseidorfa.
Ali vse te šikane, vsa ta preganjanja, prav nič ne škodujejo samozavesti iu bojevitosti naših nemških sodrugov. Smelejše in po-gumnejše vzdiguje nemška socialna demokracija svojo glavo iu se pripravlja na sijajno zmago ob prihodnjih državnozborskih volitvah, ki ji je ne odvzamejo ne obsodbe in ne policijski dekreti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Vse prljutelje našega lista prosimo, da posvete zadnje dni v mesecu neumornemu delu za „Zarjo“. Vsak mesec nam mora dovesti novih naročuikov. Uresničiti se mora parola: Vsak delavec bodi naročnik delavskega glasila !
— Kranjski deželni zbor bo baje meseca septembra sklican na kratko zasedanje, da reši nekatere nujne predmete. Menda bo to zopet tako zasedanje kakor zadnje.
— Katoliški shod v Ljubljani hočejo baje klerikalci prihoduje leto prirediti v velikem slogu. Združiti ga hočejo z mladeniško parado, katero so bili letos odgodili zaradi kolere. Dočiin javljajo s hrvaškega, da naj bi se ob tisti priliki priredil hrvaški katoliški shod v Ljubljani, piše čt-ški klerikalni "Našinec", brat našega B Slo venca", da se priredi v Ljubljani vseslovanski katoliški shod, združen z zletom vseh „Orlov“. To je vse lepo. Klerikalci imajo pravico paradirati v Ljubljani ali Pa T Olomucu, neklerikalci pa imajo pravico ne brigati se zato in ne dati se speljati ua led. In če bodo klerikalci hoteli trditi, da je Ljubljana klerikalna, bodo nasprotniki imeli pravico povedati, da to ni res. Vsakomur enako svobodo, pa bo prav
— O prodajanju sena ima uradna „Laibacher Zeitung" sledečo notico: „ Kakor smo zvedeli, potujejo po raznih krajih Kranjske agentje, ki kupujejo od kmetov meterski stot sena po 5 K 50 v. S tem nespametuimi kupčijami so kmetje težko oškodovani. Ti agentje imajo baje nalogo, debavati t najkrajšem času 1000 vagonov sena za Nemčijo. Kakor čitarno v graških listih, svare ua Štajerskem okrajni zastopi posestnike pred takimi kupčijami za slepe cene. Naj bi zgled posnemali poklicani faktorji na Kranjskem." — Ta notica je očitno v zvezi z vestjo, da se je kle-
Da je v tem carstvu edino zveličavnega profita vera ljubezni do bližnjega samo plašč, dokazujejo tovarniški delavci in plačilno suženstvo dovolj; toda tukaj veljajo res Kristove besede: Pustite male k meni priti!
Male, polne, okrogle, lepe — s kako ljubeznivimi pogledi jih zasledujejo, hoteč jih ljubeče objeti, da jih puste potem t močvirju prostitucije propasti. — Podli, ogavni lažnivci.
Poglejte v tovarne, kako sučejo in »»jejo. vzdigujejo in vlačijo, dokler se ne okrrave mali nežni prstki, od zgodnjega jutra do poznega večera, — oh, tako dolgo in ob, tako te^ko. Malčki boljinbolj blede, boljinbolj se utrujajo, postanejo tenki — dokler ne ugasnejo. Pojdite r rudnike, poglejte tam fanta Bhuutarjaa v krvavem potu, kako vlači železni voz, obrnite svoj pogled v žveplene jame, videli boste otroke s trepetajočim telesom, z navdušuimi prsi in brezmočnimi nogami, kako nosijo težka bremena, vlačijo jih — dokler se ne zrušijo. Vsa ta srce trgajoča groza, vsa ta strašna beda — le zato, da se muoži dobiček krščanskih gospodarjev.
Na koncu poglejte še ono ponosno postavo v purpurui sutani, z zlatom okrašeno, v kočiji, ki je z atlasom izšita, pred katero so vpreženi najplemenitejši konji, z opremo polno dragega kamenja. Kakšen sijaj, kakšno bogastvo!
To je duhovnik revščine in ponižnosti, glasnik nauka ubogega sina židovskega tesarja. *
# $
K nam pustite male priti, mi jih bomo ljubili in učili ljubiti, kakor je učil Jezus, nazarenski tesar...	S.	K.
rikalna »Gospodarska Žveza" zavezala prodati 3000 vagonov sena na Bavarsko in nedvomno je tista vest resnična. Zakaj .Slovenčevo" zmerjanje ni nikakršen demanti. Kako odirajo liberalni ali neliberalni agentje kmeta, je druga reč. Sedaj gre za to, če je res, da hoče kleri-rikalni zavod v dobi suše prodati 1000 vago nov sena s Kranjskega na Bavarsko in tako spraviti kmete v položaj, da bodo morali vsled pomanjkanja krme še živino prodajati za slepo <seuo, kar pa seveda tudi konsiimentom ne bo nič koristilo, ker bodo vtaknili ves dobiček brežvestni mešetarji v žep Videti je, da ima »Gospodarska Zveza" res tak namen, zakaj v »Slovencu" lazi kakor mačka ok<>li vrele kaše.
Tu bi bilo treba le kiatkib besed: Ali je »Gospodarska Zveza" sklenila tisto kupčijo, ali je ni? Ker ne more »Gospodarska Zveza" tega jasno in nedvomno zanikati in ker hodijo agenti ves po deželi in kupujejo metrski stot po 3 K 50 v, je pač kupčija res taka. Potemtakem pa tudi ni dvoma, da je to blazen, za kmete pa skrajno škodljiv kšeft in klerikalno prijateljstvo do kmetov se razkriva mislečemu človeku zopet v pravi luči.
— Za Izlet Tržačanov je med ljubljanskim delavstvom toliko zanimanja, kolikor ga že davno ni bilo za kakšno prireditev. Glavni odbor »Vzajemnosti" se je pomnožil in člani imajo vse roke polne dela s pripravami. Tudi odseki: Zenski, pevski in godbeni se marljivo pripravljajo. Iz delavskih krogov smo dobili ta dopis: »Tržaškim sodrugom, ki nas obiščejo, hočemo pokazati Ljubljano, vse kar je tukaj lepega in zanimivega. Res. Tudi mi imamo toliko »lokalnega patriotizma", če hočemo rabiti to besedo, da nam ni vseeno, kakšne vtiske vzame tujec, kaj pa še naši prijatelji s seboj.
bi mogli, bi še olepšali Ljubljano. Vsi želimo, da bi odbor sestavil načrt tako spretno,
bi vsak gost videl Ljubliano in okolico z Dajlepše strani. Voditeljev bo gotovo dosti ua razpolago. Ali vendar hočemo še nekaj druze ga. Tržaškim gostom hočemo podati tudi sliko delavskega gibanja v Ljubljani in okolici, lo Je v kratkem dnevu seveda težko. Toda kar se more, to se mora storiti. Prvo je po mojem mnenju, da se v nedeljo pokaže vsak zavedni delavec iz mesta in okolice. Kdor ni nujno zadržan vsled službe, mora biti zjutraj pri spre jemu na kolodvoru in popoldne na veselici. Nihče ne sme manjkati, tedaj bo sprejem tak, da bomo res zadovoljni in ponosni."
— Rojstvo in smrt. Od 13. do 19 avgusta se je v Ljubljani porodilo 16 otrok, med 'temi dvoje mrtvih; to znaša 20 8 na tisoč prebivalcev. Umrlo je 22 oseb, (28 6 od tisoč), med temi 11 domačinov, kar zuaša 143 na tisoč prebivalcev.
— Izpred porote. Pred deželnim kot porot, sodiščem je bila včeraj prva razprava v sedanjem zasedanju. Predmet obravnave je bil precej neznaten, ali razprava je vendar priuesla malo senzacijo, neka priča se je tako zapletla v protislovje, da jo je dal predsednik zaradi suma krivega pričanja zapreti. Obtožen je bil težke telesne poškodbe kovač Jožef Semič z Velikega vrha. Dne 29. marca t, 1. pa je bil v Fari pri Blokah v Veselovi prodajalni, kjer je pil žganje. Neki Janez Gregorič, ki je bil tudi tam, ga je začel dražiti, češ da ima grdo ženo, kar je Semiča ujezilo. Čudna ni taka jeza. Gregoriča pa je menda prav to veselilo, pa je zbadal dalje. Naenkrat je Semič pograbil steklenico z žganjem ter jo zalučal proti Gregoriču. Steklenica se je razbila, žga nje se je razlilo, Gregorič pa je izgubil oko, in je danes na levi strani slep. Semič priznava dejanje, pravi pa, da je bil tako razdražen, da je vrgel steklenico kar mehanično tjavendan, pa da je le po nesrečnem slučaju zadel Grego riča. Nasprotno trdijo priče, da je bil Semič komaj poldrug meter oddaljen od Gregoriča in da je meril nanj, samo gostilničar France Ve sel izpoveduje, da je steklenica najprej zadela mizo in šele odtod odskočila tako da je zadela Gregoriča. Ker je v preiskavi drugače izpove' daval in ker je njegova sedanja izjava v nasprotju s trditvami ostalih prič, ga je dal predsednik odvesti v zapor. Semiča so porotniki spoznali za krivega, pa je bil obsojen na tri me sece zapora.
— Obrtni inšpektorat t Ljubljani. Obrtnemu inšpektoratu v Bregenzu prideljeni komisar Jurij Kren je prestavljen k c. kr. obrt nemu inšpektoratu v Ljubljani.
— Na zadnji semenj so [prignali v Ljubljano 57 volov, 13 krav in dva teleta, med tem 35 komadov klavno živine. Cene so znašale po 90 do 100 kron za meterski stot "žive teže.
— Kadilci se Jeze in dejali bi. da imajo prav. Ko je erar 1. julija podražil smotke, cigarete in tobak, je finančna uprava izdala dol govezno opravičbo, s katero je hotela potolažiti kadilce. Govorilo se je o zboljšanju kvalitet, o lepši opremi, pa tudi o vpeljavi novih vrst, ki bodo dobre in po ceni. Da bi bile cigare res postale boljše, nam ni izza 1. julija še nihče dejal. Kar se tiče opreme, je morda za kadilce od hofrata navzgor važno, kako so poslikane škatljice za njihove povite in zavite smotke, dočim se navadni kadilci kaj malo brigajo za to. Edino kar bi bilo moglo vsaj nekoliko ubla
• žiti opravičeno jezo, bi bila vpeljava novih ce-
so začeli res takozvane po 8 vin, ki
nenih kvalitet Prodajati virginio8a. močne cigare po 8 vin, ki niso za vsakega kadilca, pa lahke petviuarske cigaril-los. Da so lahke, je pravzaprav njih edina prednost. Sicer ne zaslužuje krahteta kakšne posebne hvale; cena pa še manj Cigarillos, ki je komaj za dobro cigareto, je v primeii s starimi »kratkimi" še draga. Ali edina cigara za to ceno je, ki se da sploh kaditi in zato so kadilci pridno posegali po njej. To pa upravi tobačne režije menda ni prav, zakaj v Ljubljani se že par tednov ne debi cigarillo v nobeni trafiki. V glavni zalogi pravijo, da je ni in povrh se sliši, da je še par tednov ne bo. Režija hoče torej kadilce prisiliti, da morajo kaditi dražje izdelke. To je tista kompenzacija, ki jo je obljubovala za zvišanje cen.
— N» Goloven nameravajo sezidati hotel za letovičarje in mestue goste z vsemi modernimi opremami. Ukrog hotela, odkoder bo lep razgled po Ijubliauski okolici, se ima urediti vrt in park z lepimi promenadami. Morda pritegne doslej nezasluženo zanemarjeni Golovec sploh več pozornosti nase. Ne mis imo, da naj bi se priroda tudi tam terorizirala, ali pomagalo naj bi se ji, koder boleha Marsikatero mesto bi bilo veselo, če bi imelo pred nosom tak hrib in gozd, kakeršen je golovški.
— Napad r Latermanovem drevoredu. Od policije poročajo z dne 28. t. m. Danes popoluoči je sedel hlapec pivovarne
Union" Jožef Albrecht z nekim dekletom v Latermanovem drevoredu na klopi, nakar prideta od Šiške dva neznanca in ga napadeta.
Pri napadu sta nezuanca vrgla Albrechta na tla in ga začela pretepa vati, naposled pa je eden potegnil nož in mu ga zasadil v glavo s tako močjo, da se mu je v glavi zalomil. Ko je priskočil na pomoč slučajno nek mimoidoči uradnik, sta siroveža napadla tudi njega in ga na glavi ranila. Albrechta so nato odvedli na osrednjo policijsko stražnico, kjer je dobil za silo prvo zdravniško pomoč, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Policijski zdravnik je konstatiral, da je poškodovanec zadobil sedem ran ter mu iz uajhujše rane potegnil 2 cm dolg nožev konec. Policija je takuj uvedla obširne poizvedbe iu prišla že v teku današnjega dopoldneva do zaželjenega cilja in spravila oba napadalca pod ključ. Oba sta slikarska pomočnika. Prvi je Jožef Marolt, drugi pa Autou Pustavrh. Na delo uista šla, pač pa sta bila oba v Pustavrhovem stanovanju, kjer ju je dohitela usoda. Izročili so ju deželnemu sodišču.
— Karambol na Zaloški cesti. Ko je
v soboto večer neki postrešček peljal dvo-kolnico po Zaloški cesti, se je zaletel tramvaj v dvokolnico s tako silo, da je odletela na eno, postrešček pa na drugo stran. Sreča v nesreči je bila, da je postrešček odletel od tramvaja proč, ker drugače bi ga bil tramvaj gotovo povozil. Vzrok je baje slaba razsvetljava, o kateri je bilo slišati že mnogo pritožb.
—	Huda nasprotnika.	Ko je šel v soboto popoldne v Črni vasi	proti	domu de-
lavec Jakob Zadnikar, mu pride nasproti posestnikov sin Ivan Remškar. »Sedaj sva pa skupaj," pravi Remškar ter zavihti proti Zadnikarju z gnojnimi vilami. Zadnikar pa je še nevarnost pravočasno preprečil s tem, da pograbi za vile ter se pri tem na j roki znatno telesno poškoduje. Nato je Remškar z vilami še enkrat zamahnil in zadel Zadnikarja po glavi in ga tako močno poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico
—	Vlom v nabiralnik.	Pod	Rožnikom
je	bilo	pri kapelici Matere	božje	vlomljeno
v nabiralnik in iz njega pobran J—— n storilcu ni nobenega sledu.
— Kolo ukradeno. Včeraj dopoldne je bilo na »Figovčevem" dvorišču ukradeno mesarskemu pomočniku Antonu Žlogarju kolo »Panzer*. Kolo ima sedlo zeleno pleskano ter je vredno 130 K. Pred nakupom se svari.
— Najdeno. Na Kolodvorski cesti v Sp. Šiški je bila najdeDa kolesarska sesalka; kdor jo je izgubil, naj se oglasi v prodajalni »Kou-sumnega društva" v Spod. Šiški, kjer jo dobi.
— Podjetniška brezvestnost. (Dopis od Sv. Duha pri Škofji Loki.) V bližini Sv Duha so tri opekarne, katerih vsaka je drugega gospodarja. Da delavcem v teh opekarnah ni na rožicah postlano, se razume. Med vsemi tremi se po barbarskem ravnanju z delavci pač najbolj odlikuje A. Porenta. Kar si ta možak dovoljuje vse z delavstvom, 'presega že vse meje. Sedaj je dospela na dan njegova brez vestnost glede zavarovanja delavcev. Luka Po renta je vposlen pri njem že mesec dni in ši danes ni vpisan v bolniško blagajno. Dokler je bil zdrav, je bilo dobro; toda sedaj, ko je bolan na očeh iu za delo nesposoben, je prišla čedna manipulacija tega patrona na dan. Po zivljemo merodajne oblasti, da pošteno stopijo na prste takim brezvestnim dobičkarjem, ki kujejo iz nesreče delavca svoj profit in da ob varujejo bolniško blagajno in delavstvo takih škodljivcev!
— Požar. V soboto se je vnela slama na svinjaku iu na dvorišču Ivana Štularja, po domače pri Prekuhu v Spodnji Besnici. Ogenj
je hitro pograbil hišo in vsa gospodarska poslopja. Zgorda sta dva prašiča, vse stavbe in mnogo drv. Škoda znaša 10.000 K. zavaroval nina pa samo 4000 kron. Pravijo, da je nekdo zažgal s hudobnim namenom.
— Utonila je v Dolenji vasi pri Cerknici dekla Ivana Govekar. V sredo so jo potegnili mrtvo iz potoka. Ker je imela padavico, mislijo, da je pri pranju dobila epileptičen napad in padla v vodo.
Iz Idrije. Razsodbo upravnega sodišča o pritožbi mestne občine idrijske zaradi postopanja deželuega odbora v zadevi hiše št. 509 ima sedaj županstvo v rokah. Poleg tega pa ima tudi odlok deželnega odbora, da je vrniti iu v račun za 1. 1908 postaviti znesek 8193 K 62 vin., poleg t-ga pa še 200 kron pravdnih stroškov. To ima županstvo urediti v 14 dneh. Kako se bo stvar razvozljala, bomo še poročali.
Elcktrokinematogrnf »Ideal". Spored za torek 29., srtdo 30. in četrtek 31. avgusta. Šport v Indokini. (Prekrasen naravni posnetek v barvah) Ne kliči volka! (Komično.) Konec igralca. (Ameriška drama). Bareau, umetnik z nogami. (Varietetna slika.) Moric bi se rad dal zapreti. (Jako komično, igra Prince) Dodatek k večernemu sporedu. Zaprošena [ljubezen. (Genljiva drama.) V petek, 1. septembra velik večer smeha.
Štsgersko.
— Očim zaklal pastorka. V Trbovljah se je v nedeljo, 16. julija t. 1. primeril uboj,
katerem smo takrat imeli sledeče poročilo: Med posestnico Uršulo Brodnik in njenim si nom iz prvega zakona Viktorjem Knezom je
bil že dobri dve leti prepir, ker je mati izročila svoje premoženje drugemu svojemu možu Brodniku iu pri tem prezrla sina. V nedeljo popoldne, dne 16. julija, ko je prišel Viktor Knez v gostilno staršev, sta se zopet začela sporekati. V tem pa je prihitel Uršin mož Jože Brodnik iz druge sobe s kosirjem v roki iu udaril svojega pastorka s tako silo po gjavi, da se je Knez takoj mrtev zgrudil . . .“ Žalostna afera je dobila zaključek pred celjskim okrožnim sodiščem, ki je Jožefa Brodnika obsodilo na štiri mesece strogega zapora.
—	Neprevidnost kolesarjev. Iz Celja nam pišejo: Te dni se je zaletel na Graški cesti kolesar v najhujšem diru v žensko in le izredni sreči je pripisati, da je opravila z lahko telesno poškodbo. Stražarja ni bilo nikjer. Kolesarja ženska osebno ni poznala. In številk v Celju ni. Da bi magistratna gospoda napravila po celjskih cestah red, ni pričakovati. Ni dolgo tega, ko se je dr. Zangger peljal s kolesom po parku. Ko ga je nekdo ustavil, češ da je kolesarjenje po parku prepovedano, se mu je dr. Zangger odrezal: Jaz smem, saj sem
—	občinski odbornik.
Ogenj v romarski cerkvi. V romarski cerkvi v Sjelah, slovenjegraški okraj, je ob žegnan.ju" izbruhnil med mašo ogenj, vsled česar je nastala velika panika. Vneli so se namreč venci, s katerimi krase romarji kipe in podobe v cerkvi. Ljudje so prestrašeni drli iz cerkve ter je bilo pri tem nekaj žensk težko ranjenih. Nekaterim pogumnim možem se je posrečilo pogasiti požar, ki pa je kljub temu neki oltar težko poškodoval.
— Vlak Je povozil bližu šentjurske po staje na prevozu čez železnico 301etno, nekoliko slaboumno kmečko žensko Frančiško Koštomaj
— Nesreča ali zločin ? V št. Vidu pri pianini so našli te dni čisto oslabele žensko, čisto raztrgano in zglajeno. Ker ni imela nobenih papirjev pri sebi in tudi ni mogla od slabosti govoriti, se ni moglo dognati, kdo in kaj da je. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico, a je spotoma umrla.
Koroško.
— Oficirska — surovost. Iz Podgore v Rožu nam pišejo: Dne 25. t. m. so marši rali vojaki 17. peš-polka iz Celovca skozi Pod-goro črez Ljubelj. Med potjo so imeli kakor običajno v težke vaje in je eden 7 stotnije one mogel. Že zvečer se je javil pri svojem stotniku, da je bolan. Ta mu obljubi da ga pošlje k polkovnemu raportu. Drugi dan se je siro mak zopet javil, nakar ga je začel omenjeni stotnik nedostojno zmerjati ter ueusmiljeno suvati in pretepati; nazadnje pa je poteguil sabljo in ga udaril z njo po obrazu, da se je takoj pokazala rana. Navzoči delavci iz pivovarne so se zgražali nad brezprimerno surovostjo. Zahtevamo od vojnega ministra da nauči to siro-vino, ki spada nedvomno med Georgijevo .sodrgo", spodobnosti iu človeških maniri
— Smrtna nezgoda. Na žagi Avgusta Scarpa v Spodnji Beli zaposleni žagar Josip Vernutti je hotel potegniti z nekim drogom jermen čez gonilno kolo, ko je bilo ravno polnem teku. Kolo miiie izbilo drog iz rok in mu ga zasadilo v trebuh s tako silo, da je bil v par urah mrtev.
— Požar. V Mrzli vodi pri Velikovcu je izbruhnil 24. t. m. opoldne pri posestniku Skrajneku požar. Ker so bile skoro vse sosedne hiše krite s slamo, je bila nevarnost velika, da se požar razširi. Skrajniku sta zgoreli dve hiši in gospodarska poslopja ter čebelnjak s 50 pa-
nji. Požar je nastal vsled eksplozije bencinovega motorja, hi ga je rabil skrajnik za pogon poljedelskih strojev. Pred sedmimi leti je pri Skrajniku tudi pogorelo in je le z največjo težavo mogel zopet sezidati poslopja.
Goriško.
—	Sv. Križ. — Cesta. Pišejo nam z dne 26. avgusta:	Današnja »Edinost" se je
zaguala z vso svojo aroganco v Vaš cenjeni list »Zarjo", in to zaradi mesnega vprašanja ter zagovarja glasovanje poslaucev dr. Gregorina iu tovarišev, v tem za nas perečem vpra šanju. Mi tetki »Edinosti" povemo, da smo glede tega glasovanja popolnoma na jasnem, da so naši primorski poslanci ustrelili — prav velikega kozla. Pravim »mi" ; kajti mi, ki smo se po Vipavskem pehali za dr. Gregorinovo zmago, smo sedaj popolnoma na čistem, da je bil naš trud brezpotreben, kajti vseeno bi nam bilo, ako bi bil izvoljen Stepančič. On bi bil gotovo s kranjskimi klerikalci glasoval enako. Torej pravim, da nam je to bridko spoznanje odprlo oči in upam, da pride preobrat na boljše, toda ne po zaslugi tistih, ki vidijo v naših tlačiteljih naše prijatelje. Dr. Grecurinn pa bodi povedano, da njegov nastop odobrujejo le oni, ki so proti njegovi izvolitvi delali na vse kriplje, nam se pa zdi, da je vsak poslanec izvoljen za to, da zastopa svoje volilce, ki so v večini, ne pa par koristolovcev. Še nekaj bi rad povedal, da ne bo vednega cincanja v »Edinosti". Eliujaški patroni še vedno gouijo svojo, češ da je bila obsodba poslancev iz Primorja krivična. Vsem tem bodi povedano tole: Zveza z dr. Šušteršičem tako v naglici napravljena nam ni mogla impouirati. človek, ki izda vse slovenske interese, da le sebi koristi, nam ne more biti vzor. Kdo sc veseli brezpravne Ljubljane, kdo se je veselil obsodbe Srbov v veleizdainiškem procesu ? Kde je razdvojil Dalmatince? Kdo dennneira iu le rad vse Slovence proglasil za veleizdajnike ? Ako hočete, tržaški doktorji, s to pokvarjeno družbo, mi Vam gotovo ne bomo sledili. Kai nas pa še bolj zanima, je to, da ste se \ družbi kranjskih klerikalcev bolj zanimali za Albanijo in Maroko, kakor za svoje volilm okraje. Kaj ste šli v Maroko? Ali Vam j* Maroko bliže kot pa po suši in toči lani in letos opustošene domače dežele? Vsi smo pričakovali, da se bo kaj nam v korist storilo ah varali smo se. Albanija, Maroko, tam je bih skrb naših zastopnikov, ti kraški kmet in 1 vipavska reva imaš itak vsega dovolj. In človek bi še moral biti hvaležen! To je že prevei-ironija. Nas je izučila!
Trst.
— Izlet, v Ljubljano se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, 3. septembra. Vozni listk se dobivajo v Nabrežini pri sodr. Fran-
o 1 i č u , iu ne na kolodvoru, v Trstu pr sodr. Vavpotiču v Delavskem domu ul. Boschetto 5. I. d<r sobote dne 2. septembr,-do 8. zvečer, v Šv. Križu pri sedr. Josipu Sedmaku do soboto opoldne. — Italijanski pevski zbor se udeleži veselice s 24 pevci.
— Lot na kaline. Društvo kurjačev j zopet začelo rogoviliti med Slovenci Neki We ber hodi okrog in lovi kaline za to žolto organizacijo. 25. m. m. je prišel tudi v Trst ii tu poskusil nekaj kurjačev speljati na led. Skh can je bil za ta dan shod, katerega 6e je ude ležilo 20 kurjačev, med temi dva Nemca, (i Weberje na tem sestanku v živih barvah sli kal »prednosti" društva kurjačev pred drugim in milo vabil navzoče, naj pristopijo tej org« nizaciji, ki je edina, ki za kurjače res kaj stori. Drugod se jih baje vse preveč zapostavil iu zanemarja Tu pa je posebno omenil naš-organizacijo, ki se baje zanima le za druge kategorije, kurjačem pa strojevodje ne pusten* vrh Nato je navedel celo vrsto častnih članov kurjaške organizacije, med katerimi najbolj bh ščijo imena:	premogarski baron grofGutmann, semen iški ravnatelj in državni poslanec Ke m e 11 e r in pa dika nemško nacionalnih že lezničarjev, podržavljeni poslanec K r o u. V.-* ti menda najbolje razumejo, kje železničarje, posebno pa kurjače čevelj žulji. Saj so to vem dar že neštetokrat dokazali. Ker govornik (p Weber) ni več vedel, kaj naj še pove o oi ganizaciji kurjačev, se je spravil nad sodrug Tomschika in je o njem kvasil celo uro. Im pa kurjači vidijo, kako se gospoda okrog ku> jaškega društva zanima za interese kurjače' je Weber povedal, da je grof Gutman daroval društvu kurjačev 20 h reci in piši dvajset kron. I tega naj bi torej bilo razvidno, kako naklonjen je gospoda kurjačem. Rekel je še: .Presojaj'• torej sami, in videli boste, da socialno deni" kratična organizacija za vas nič ne stori". S -drug Mihevc, ki je bil povabljen na ta shoii je predgovornika in lovca na kaline temelji"* zavrnil. Rekel je med drugim: Ne govorit tukaj kot strojevodja in tudi nisem kot tul prišel na ta shod, pač pa kot socialni demokn 1 in V8m kot tak povem tudi svoje mnenje. <’ menjal je, da cepljenje organizacij nima za d lavstvo prav nobenega smisla. Imamo dve v* liki struji. Na eni strani kapitalizem, na drugi
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8.
skladišče oblek domačega izdelka z& gospode in dečke. — Velika izfoera tu- in ino-== zemskega blaga za obleke po meri. ==*
Solidna postrežba* - Vedno nizke cene.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
M je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
lov: Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer Je tudi g°stilna» letovišče»»prenočišče.	@ (§j (gj Svoji k svojimi
proletarijat. Ia kakor je kapitalizem mednarodno združen, tako naj bo mednarodno združen tudi proletarijat Tudi državne železnice niso nič druz^ga nego podjetje, od katerega je trtba izsiliti boljše žhljenske pogoje kakor od vsakega drugega kapitalista.
Nato je govornik pokazal od Weberj» imenovane častne člane kurjaške organizacije v pravi luči. Ravno ta gospoda, ki sedaj kaže gorko srce za kurjače in sploh za železničarje
—	seveda če so organizirani v žoltih organizacijah — je izdala inttrese železničarjev in glasovala proti socialuo demokratičnim predlogom, ki so imeli namen vsaj nekoliko zboljšati bedno stanje železničarjev. V poodseku za »ocialno zavarovanje se je podržavljeni poslanec Kroy zaničljivo izrazil, da je travmatična nervoza, ki je navadno posledica nezgode, postala modna bolezen železničarjev. Nadalje je isti Kroy skupno z dr. Weidenhoffe>jem in dr. Michelom due 22. julija 1908 predložil železničarski zakonski načrt, v katerem se zahtevajo petletne pogodbe za železničarje glede plačilnih norm. § 124 tega načrta se glasi: „Z ječo od enega do šest mesecev se kaznuje, kdor pred pretekom pogodbeue doba hujska ali pa navaja k plačilnemu gibanju". Znani pa so nam tudi drugi častni člani kurjaške žolte organizacije glede njih ljubezni do železničarjev.
V	tej organizaciji vidimo nacionalno in kleri-kaluo gospodo v bratskem objemu. In s tako gospodo naj bi se družili naši kurjači? Komur je mar lastni bi gor, se tem ljudem ne bo pridružil. Na ta izvajanja g. Weber ni vedel drugega omeniti, nego da je njih organizacija izključno strokovna in nepolitičua. Kvasil je tudi, da sodrug Tomsehik ni hotel voditi de-putaciie v železniško ministrstvo.
Pozabil pa je možna odlok miiiistrstva glede intervencij potom tretjih oseb. Ko ga je sodr. Mihevc tudi v tem oziru zavrnil, je bil uspeh a da je še tistih 20 kurjačev, ki so že prej javili svoj pristop v kurjaško organizacijo, zahtevalo svoje že plačane prispevke nazaj. Krajevne skupine tega društva torej ni bilo mogoče ustanoviti. Sedaj je šel g. Weber še na druge postaje lovit kaline in sodruge opozarjamo, da mu povsod kjerkoli se pokaže, zmešajo štreno.
Umetnost in književnost.
Dr. Ivan Tavčar je včeraj praznoval svojo šestdesetletnico v krogu svoje družine in bližjih prijateljev. O političarju Tavčarju danes ni prilika govoriti. Pisatelj Tavčar zasluži, da se ga ob šestdesetletnici njegovega rojstva spomni vsakdo, komur je kaj do slovenske književnosti. Dasi je poteklo že precej let, odkar je prenehal z literarnim delom — njegov roman Jzza kongresa" je bolj kronika in se mu močno pozna, da je bil pisan pod pritiskom uredništva — je Tavčarju med slovenskimi pisatelji vendar zagotovljeno častno mesto, pa je le obžalovati, da se je umetnik tako uklonil političarju. Tavčarjeve novele so kljub novim strujam danes večinoma enako sveže kakor takrat, ko so bile spisane. V vseh je nekaj toplega, kar hipoma zagotavlja stik med avtorjem in čitateljem. Tavčarjev slog je originalen in lep. Posebno srečno roko je imel, kadar je opisoval prirodo. Njegova dela se odlikujejo tudi z ubranostjo, ki je med starejšimi in mlajšimi slovenskimi pisatelji redka prikazen. Poznavanje domače zgodovine in domače zemlje se združuje v Tavčarjevih spisih s pristnimi umetniškimi kvalitetami.
ZADNJE VESTI.
Delegacije.
Dunaj, 28. avgusta. Delegacije se imajo sklicati meseca decembra na kratko zasedanje, da rešijo proračunski provizorij, ki jim ga namerava vlada predložiti. Sklicana pa bodo le tedaj, če postanejo parlamentarne razmere na Ogrskem normalne in če ostanejo tudi v Avstriji take. Glavno delegacijsko zasedanje se ima pričeti meseca januarja 1912. Skupne ministrske konference zaradi proračuna za leto 1902 imajo biti meseca oktobra.
StallSfie tirolskega namestnika — omajano?
Dunaj, 28. avgusta. „Fremdenblatt“ demontira vesti o nasprotstvih in diferencah med
vlado in tirolskim namestnikom bar. Spi ege 1-f e 1 d o m.
Mesno vprašnnje.
Dunaj, 28. avgusta. V vladnih krogih pravijo, da nimajo vesti o novem pogajanju z ogrsko vlado nobene podlage. Odškodnina, ki jo je ogrska vlada zahtevala, je bila tabo visoka, da je morala avstrijska vlada prekiniti vsako pogajanje, ki ga ne more nadaljevati, ker se v ogrskih pogojih nič ni izpremenilo. Tudi se poroča, da ogrska vlada ne razpravlja drugače kakor na podlagi anaberške zveze, kar pa je za avstrijsko vlado popolnoma izključeno. (Kaj pa je z vestjo, da so avstrijski zastopniki predlagali pogajauje o anaberski železniški zvezi ? Oe ta ogrska trditev, ki se pripisuje samemu ministrskemu predsedniku grofu Khuenu, ni resnična, bi jo bila morala avstrijska vlada vendar že davno dementirati. Dokler vlada molči kakor grob, si ni moči misliti nič drugega, kakor da so avstrijski mešetarit namenoma ali pa iz strašne nerodnosti dali Madjarom sredstvo za oderuško kupčijo v roke. čim dlje se bo molčalo, tem bolj se bo utrjevala misel, da se je to zgodilo namenoma.)
Varstvo delavcev t sladkorni industriji ln t tiskarski obrti.
D n n a j , 29. avgusta. Današnja „Wiener Zeitung“ objavlja naredbi trgovinskega ministrstva, ki določata nekaj predpisov za varstvo življenja in zdravja delavcev po cukrarnah in v tiskarski obrti
Nezgoda avijatlka.
Kraljičin dvor, 28. avgusta. Včeraj je priredil znani češki avijatik inženir Ka-8 p a r avijatični polet. Med poletom je nenadoma eksplodiral bencin. Aparat se je takoj preobrnil in padel na zemljo. Kaspar je zadobil le lahke telesne poškod-b e, dočim je zrakoplov močno pokvarjeu.
Katoličani na Guliškem ln v Šleziji.
Dunaj, 28. avgusta. Krakovsko časopisje napoveduje veliko akcijo, ki ima namen doseči ločitev katoliške cerkve v Šleziji od vra-tislavske škofije in združitev s krakovsko. Poljski listi napadajo vratislavskega nadškofa kardinala K o p p a , kateremu očitajo, da hoče germanizirati duhovščino v Šleziji. O Koppovih germanizatoričnih tendencah se je sploh že veliko pisalo.
Ogrska obstrukcija proti brambnim predlogam.
Budimpešta, 28. avgusta. Na dnevnem redu današnje seje je bilo 20 p o i m e n-skih glasovanj o odkazanju peticij posameznim odsekom. Ob 3/<ž se je po 3 poimenskih glasovanjih razprava prekinila in se nadaljuje jutri.
Kolera na Ogrskem.
Budimpešta, 28. avgusta. V Budimpešti so oboleli trije delavci ob koleroznih znakih. Bakteriološka preiskava je v enem slučaju izključila kolero, v drugih dveh pa še ni dokončana.
Stavka na reki — končana.
Beka, 28. avgusta. Stavka zidarjev in kamnosekov na Beki je končana.
Parnik obtičal na skali.
Beka, 28. avgusta. Parobrodna družba „A d r i a“ je prejela brzojavno obvestilo, da je parnik „Andrassy“ obtičal pri otoku C a n i d o l e v Srednjezemskem morju na skali. Pomorska oblast je odposlala parnik „E!5re“ v pomoč.
Odstop kralja Petra.
D u n a j, 28. avgusta. „Wiener Journal11 poroča izBelgrada, da namerava kralj Peter takoj po poroki svoje hčerke o d -stopiti in da bo prestolonaslednik kot srbski kralj prosil za roko ruske princesinje. Baje je ruski car postavil ta pogoj. Srbska vlada dementira to vest.
|Šest milijonov za princeso Jeleno.
B e 1 g r a d , 28. avgusta. Opozicija je zelo razdražena, ker hoče finančni minister od skupštine zahtevati šest milijonov dinarjev, ki naj bi jih kraljeva hči Jelena dobila za poročno darilo. Za potovanje kralja Petra in njegovega spremstva v Peterburg na poroko, je finančni minister od državnega sveta zahteval 200.000 dinarjev.
Iz Albanije.
Solun, 29. avgusta. Arnavtski zastopniki iz Prištine in Prizrenda so brzojavno zahtevali od vlade, da prizna tudi mohamedanskim A r n a v t o m vse tiste ugodnosti kot M e 1 i s o r j e m. Sicer da izbruhnejo nemiri, za katere odklanjajo vsako odgovornost. Vlada je ukazala, oblastnijam, da pomirijo prebivalstvo dotlej, da bo parlament razpravljal in sklepal o arnavtskih zahtevah.
Solun, 29. avgusta. Vali Kosovskega vilajeta je odposlal v Peč dva bataljona pehote in dve bateriji.
Inženir Richter.
Atene, 28. avgusta. Grške oblasti trdijo, da imajo nepobilne dokaze, da ni bil Richter nikdar prepeljali na grška tla. (Grške oblasti so že večkrat trdile, česar ni bilo.)
Jena, 28. avgusta. Tvrdka Z e i 15 v Jeni, pri kateri je nastavljen inženir Richter, je dobila iz Soluna naslednje brzojavno obvestilo : Richter je še veduo v Elassoni. Brzojavno je povprašal po svoji ženi in jo pričakuje v Elassoni. Vse vesti, da je obolel za kolero, so neresuične.
Upor t Južni Italiji zaradi zdravstvenih odredb.
Oosenza, 28. avgusta. Vsled zdravstvenih odredb se je lotila prebivalstva v Ver-bicaru velika razburjenost; prebivalstvo živi v v> ri, da te odredbe le pospešujejo epidemijo. Včeraj so bili resni izgredi in je množica zapalila občinsko hišo. Brzojavna zveza je pretrgana, vsled tega ni mogoče kontrolirati vseh vesti. Po poročilih ljudi, ki so dr sp li daues zjutraj iz Ve bicara, je množica nulla občinskega uradnik«, dva uslužbenca .Rdečega križa" in skabej-skegu policijskega fcomlsarjt*.
Bolezen princa Loitpolda.
Monakovo, 28. avp. Bolezen regenta princa Luitpolda je resna. Revmatizem je že pred tedni, ko so prišle prve vesti o bolezni v javnost.|j povzročil nevarne otekline, ki so jih zdravniki pač pregnali, pa se zdaj vračajo. V poučenih krogih pravijo, da so zdravniki v velikih skrbeh in da se bo javnosti kmalu morala povedati resnica.
Draginja na Francoskem.
Pariz, 29. avgusta. V Chalousu so bili včeraj zaradi draginje resni nemiri. Velika množica ženskih se je podala na trg in zahtevala od branjevcev funt masla za poldrug frank in 25 jajc za dva franka. Ker se branjevci niso udali, so jim ženske prevrnile vsevkoše, pohodile maslo in jajca z nogami. Žandarmerija je komaj ubranila branjevce pred razkačeno množico. Mnogo oseb je aretiranih.
Cambcsova bolezen.
Pariz, 29. avgusta. Zdravstveno stanje bivšega ministrskega predsednika Emila Com-besa, ki je izvedel ločitev cerkve od države na Francoskem, se je zvlo poslabšalo in vsak hip se je bati katastrofe.
Ukradena „Mona Liza".
P a r i z, 29. avgusta. Policija marljivo zasleduje tatu, a doslej brezuspešno. V merodajnih krogih goje čez dalje manj upanja, da se slika še dobi.
Francosko nemška pogajanja
Berlin, 29. avgustu. Maročanska pogajanja se bodo nadaljevala zanesljivo še ta teden. Jutri se vrne v Berlin drž. tajnik K i-derlen-\Viichter, v četrtek francoski poslanik C a m b o n. Tudi držav, kancelar Bethmann-flollweg bo prekinil svo,;e
poletne počitnice in bo sodeloval pri pogajanjih V političnih krogih prevladuje mnenje, da se doseže v k r a t k e m popolna sprava med francesko in nemško vlado.
Katastrofa r kinematografu.
P i t t s b u r g, 28. avgusta. Včeraj seje v Opera-House pri kinematogrofični predstavi zgodila eksplozija, vsled česar je nastala strašna paniko. V gledališču je bilo polno žensk in otrok. Mnogo oseb je bilo pohojenih,, nekatere ao se zadušile. 25 je mrtvih, jako veliko pa ranjenih. Ker je bolnica bila pretesna za toliko ranjencev, so izpremeuili m e -t o di s t o v» k o cerkev v bolnico za silo. Med žrtvami je največ Hrvatic in M a d j a r k, ki so se ravno priselile. Is Wa-shingtona je odposlanih mnogo strežnic.
Odgovorni urednm Fran B a r 11.
[zdivia in znla«« založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
AntonZupančič
knjigovez
Ljubljana, Slomškova ulica 31
priporoča sc za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
Dva
čevljarska pomočnika
sprejme takoj v delo
Josip Černe
čevljarski mojster v Sp. Šiški, Jernejeva cesta štev. 78.
3E
3E
• • • •
::	Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserina in Torre Bianea
se priporoča
. ::
3E
3E
D
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja-4 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem **a ::	novo	urejeni	velik	senčnat	vrt.	::
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cen j. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega : Francka :u iz tovarne v Zagrebu vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
,SLAVIJA4
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, sc najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVUA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbijenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka ,Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Zivljenske police banke .Slavije* so neizpodbitne m nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija’ narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,0U0.000’— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do seda) izplačala svojim članom življenskega oddelka K 2,496.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356,861‘—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE*
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.