List 32. Tečaj LIV. i m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.. _ po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". Ljubljani 7. avgusta 1896. iKffedtd^feéi^i^is^ÉïéfedEídh^fed&^feiteiiiifežfeli&dfeíttífcáteífrd&iftálŘáfe^^ beno potřebo. Koliko slovenščine je za službo potrebo f: « : « Politiški oddelek. =1 ■ W Jednakopravnost pri poštnih uradih. » Siidsteirische Post" je priobčila obširen článek o ravnopravuosti pri pošti. Naglaša v tem članku, da je po mnenju teh ljudij ki domišlj da je prebivalst zaradi njih, ne pa oni zaradi prebivalstva, si tako mislimo Ostalo je vse pri starem in sliširao, da se pripravlja novi pritožba Gorici in Trstu se sploh na pošti tako po- stopa, kakor bi ne bilo nobenega Slovenca na Primorskem Na Koroškem se pa sploh trdi, da vsi Slovenci znajo jedna glavnih ovir narodni jednakopravnosti na pošti pre- nemški in se nemški uraduje. Tišti mnogobrojni Slovenci » velik centralizem. Poštna ravnateljstva imajo skoro samo kateri nemščine ne znajo, pa morajo iskati ljudij da jim tehnične posle, imenovanja uradnikov se pa prepušča tr narede nemške naslove. Na Koroškem ni varno oddati govinskemu ministerstvu. Poslednje pa nastavlja in pre- pismo ali kake druge pošiljatve s slovenskim naslovom, stavlja uradnike ne brigajoč se, jeli znajo jezik dotičnega kajti ne ve se, kam jo odpošljejo. Nedavno pri neki pošti kraja, kjer jim bode delovati, iz Trsta v Šlezijo, s Kranj- na Slovenskem Koroškem niti za Konjice niso vedeli, ki skega na Tirolsko, s Koroškega v Bukovino. drugih so vendar precej velik kraj. Taki škandalni dogodki se listih pa čitamo poslednje dni, da v Trstu in Gorici redno dogajajo, samo da se vselej ne izvedo, kajti na skoro noben uradnik ne zna slovenski. Poslujejo ita lijanski in nemški. Branijo se vsprejemati poštne poši ljatve s slovenskim naslovom, če je vsprejmejo, dobiš vaděn člověk takih stvarij ne nosi takoj v liste. Omenjeni štajerski list nasvetuje, naj bi se imenovanje uradnikov prepustilo poštni m ravnateljstvom. Za italijansko vsprejemmco. Če pa zahtevaš slovensko, je pa poštne aspirante naj bi se jemali le ljudje iz dotičnega jeza in rotenje. Dolgo čakaš, predno sploh pride uradnik, ki se sploh slovenski more pogovoriti, kak kaj poštnega okoliša, in bi se pozneje uradniki tudi ne mogli premeščevati v druge poštne okoliše. Če je okoliš več- hočeš. Skoraj ložje bi v Hamburgu na Nemškem se na jezičen, naj se daje prednost tištim aspirantom, ki znajo pošti zgovoril slovenski, nego pa v Gorici ali Trstu Ko izvejo kaj hočeš, je pa treba prevrniti vse predaleke tudi drugi ali tretji deželni jezik. Od vsacega uradnika se pa vsekako zahtevalo, da se nauči vsaj kraje naj kjer so slovenske tiskovine, kajti pri rokah jih nimajo svojega poštnega okoliša v vseh jezikih dotičnega okoliša, nikdar. Običajno se vse posluje italijanski ali nemški, Če se to zgodi, bode konec pritožbam. imajo tiskovine v teh dveh jezikih pri rokah, slovenske pa leže v kakem kotu založene. Uradniki v Trstu znajo nemški in italijanski Tiskovine naj se pa v meševitih poštnih okoliših rabijo izključno dvojezične. Jednojezične naj se prepo- vedo. tem se bi odpravilo mnogo prepira. Če se pa pismonosci pa še celo samo italijanski. V Gorico in Trst dovolijo jedni narodnosti tiskovine samo v njenem jeziku, prihajajo na višje službe pri pošti tirolski Italijani, ka- jih bode zahtevala tudi druga, in prepir bode gotov, terih že doma ne morejo rabiti, ker ne znajo razen ma- Nasveti štajerskega lista so dobri, nikakor ne pre- terinščine nobenega jezika, za Gorico in Trst so pa dobri, tirani in lahko izvršljivi njimi bi se koristilo stvari ker Slovenci se v teh dveh mestih več ne poštevamo. sami in uradnikom, katerim gotovo ni ljubo, če jih pre Gorici je vsled slovenskih pritožb bila preiskava stavljajo od zapada do vzhoda, od juga do severa države zaradi pomankljivega jezikovnega znanja na pošti, ki je pa za dotične uradnike seveda ugodno izpala. Kako se sto- rilo. Seveda bi se po našem mnenju še lahko več Lahko bi se poštni okoliši razdelili nekoliko z ozi Je vršila » si lahko mislimo. Vpraševali so se uradniki, če rom na narodne razmere. Sedaj spada v vsako poštno znajo slovenski, in vsi so odgovorili, da že znajo za služ- ravnateljstvo več celih kronovin. Nobenega pravega po 314 voda pa ni, da bi se bila dežela ne mogla uvrstiti pod pridobiti Kréto. V namen, da bi imela lažje delo na Kreti, dve poštni ravnateljstvi, n. pr. Južni Štajer pod tržaško neti Gràka nemire in vstaje tudi po ostali Turčiji. V vsem so in severní pod graško, ravno tako se razdeli tudi Koroška. raïmexre eeli Turčiji neznosne in naravno je, da listi že pnnašajo programe, po katerih naj bi se Turčija razdeliia mej velevlasti. Priti bode do tega moralo, sicer ne bo konca mo-ritev in preganjanja kristjanov po Turčiji. Turèija sama ni več zmožná vladati svojih sedanjih dežela. Uprava poštna nima nič opraviti z deželno samoupravo in se torej lahko uredi brez ozira na deželne meje. » Politični pregled. Državni zbor se snide baje okrog 20 do 24. sept. Vlada želi. da reši še do novega leta državni proračun za Óbrtnija. bodoče leto in domovinski zakon, davčno reformo in še nekaj «WHWHIHWIH^^ Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) V tem oziru opozarjamo samo na izvrstno obrav-navo teh razmer, katero je podal c. kr. osrednji obrtni manjših predlog. Budgetni odsek bode moral zlasti pridno de-lati, ako bode hotel ustreči vladi. Pogodba z Ogersko pa naj-brž v tem zasedanju ne pride več na vrsto, kajti ni upanja, da pogajanja s parlamentarnimi skupinami državnih zborov obeh državnih polovic se tako ugodno izvršila, da bi vlada si upala temu državnemu zboru pogodbo predložiti. Sedanji vladni Ladzornik in ki se glasi: pristaši se tudi upirajo, da bi pred volitvami se obnovila po- godba, ker se boje, da žavnozborskih volitvah. „Nemogoče je tu v narodno gospodarsko življenje Volitve na Koroškem. jim to škodovalo pri bodočih dr- segajoči predlog razmotriti, ne da bi se zajedno ozrli na domačo obrtnost (industrijo) in njen položaj v av- Volitve za deželni zbor strijskem obrtnem pravu. koroški so razpisane na 21., 25. in 29. septembra. Nekaj se govori, da bodo Slovenci in Nemci skupno postopali. 1. novela obrtnemu zakonu z dne 15. marca Kvota. 1883 pravi namreč: domača obrtnost v obče ni uvr- Dosedaj je bila navada, da se je pri dolo- ščena mej obrte sploh. Ker že člen V. lit. d) uvodnega čevanju kvote dva odstotka najprej odločilo Ogerski, in še zakona obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859 ostalih 98 °/0 se je razielilo mej Avstrijo in Ogersko v raz- izvzema iz veljavnostnega okoliša obrtnega reda one meri 70 : 30. Sedaj pa Ogerska plačuje 32 6, Avstrija pa 67 4. pridobitne stroke, ki spadajo v kategorijo domačih Sedaj je ogerska vlada pripravljena privoliti, da bi Ogri pla-čevali 35 °/0, a bi se poprej ne odračunoval znesek za vojaško granico. V vsem Ogri hočejo veè plačevati 2*4 odstotka. V postranskih po do v in katere vrše navadni člani lastne družine, sledi neposredno iz tega, da smatra avstrijsko obrtno prava za domačo obrtnost tudi še druge. vsem bi k skupnim državnim doneskom 100 milijonov, Ogri donašali okroglih 21/ a i znašajo okroglih kakor ravno imenovana opravila. Na razširjatev tega več, kakor so do- pojma se o?;ira tudi ukaz trgovinskega ministerstva sedaj. Pri tem pa še hočejo cei kup drugih ugodnostij, katerih dosedaj niso imeli. Stranke ogerske se pa branijo še v to neznatno povišanje privoliti. z dne 16. sept. 1883, št. 26701, po katerem je srna- domačo obrtnost ono obrtno produktivno za Italija. trati WÊÊÊÊÊË/Ê//KË/ÊÊÊ^ delo, katero izvršujejo vsled krajevne navade ljudje Mej tem, ko se z jedne strani dementuje v svojih bivališčih, bodisi kot glavno ali kot postran- vest, da se zaroči italijanski kraljević s črnogorsko princezinjo sko opravilo, toda na ta način, da ti ljudje nimajo Heleno, se z druge strani poroča, da se laški kralj dogovarja pri svoji pridobitni delavnosti, če je ne izvršujejo z ruskim carjem glede te zadeve, da je posledaji že dovolil osebno, nobenih obrtnih pomočnikov (pomagačev. po- prestop princezinje od pravoslavne h katoliški veri in da bo močnikov, vajencev), temveč rabijo v to svrho svojce zaroka v bližnji bodočnosti. Da stori Italija to zvezo, pri tem lastne družine. vodijo povsem politični oziri. Turčija. viti z vstasi Na treh krajih ima todobna Turčija opra-Mali Aziji z Druzi, v Evropi pa kah, Pri nas nahajamo domačo obrtnost v vseh obli kar se razvidi jasno iz položaja in zgodovine z vstasi v avstrijske, in sicer kot: domačo pridnost v družini, Makedoniji in na Kreti. Slaba uprava turske vlade je prisilila posel deželana poleg njegove kmetovalske in gozdarske podanike turške, da so přijeli za orožje. V prvi vrsti se trudi poklicne delavnosti, domači postranski posel sploh Turčija, da uduši vstajo mej Druzi, da bo mogla tem vspeš- kot lokalizováno rokodelstvo (izdelovanje žepnih nožev neje poseči mej vstaške razmere v Makedoniji in na Kreti. Vstajo v Makedoniji so uprizorili Grrki. Ti so oborožili vstaše. Ko ■MÉBMMiilKMHÉHlI flHMjlMMaHMfill^lattHMHMi v Truttenbachu, izdelovanje čevljarskega blaga v Ga I • • • • hciji, industrija lesnega blaga v Vihtavi (Viehtau), Grrke podpirali tudi Bolgari, ki so v večini v Makedo- lesná rezbarija v Fassa- in Grôdner-dolini, izdelovanje niji, potem bi bilo upati, da kaj opravijo prnti Turčiji, tako krtač in čopičev v Karlsdorfu na Moravském, slednjič pa se utegnejo prevariti v svojih nakanah. Tudi vstaške čete kot takozvano tovarniško domačo industrijo (izdelo- na Kreti na tihem a vspešno podpira Grška. Velevlasti so vanje čevljarskega blaga, oblačil, perila, rokovic, ve- sicer opozorile Grrško, da ne sme podpirati vstašev, toda ta ženin, tkanin in pletenin, mrežic za lase, gumbo v, se ne zmeni dosti za to, ker vidi, da tudi že nekatere vele- lesenega blaga). vlasti simpatizujeio z vstaši. Položaj na Kreti in sploh v Tur- Vsled dozdevno velikih koristij, katere ima vsaka čiji je jako resen. Nezadovoljnost ni samo mej kristjani, vrsta domače obrtne delavnosti za delavce in njihno temveč tudi mej mohamedanci. Ti so posebno nevoljni, ker družinsko živenje, je popolnoma umevno, da je za-morajo vsled neprestanih nemirov vedno vojake služiti. Ker ne- konodajstvo izvzelo domačo obrtnost, ko je navezalo mire provzrocujejo kristjani, se mohamedanski vojaki nad temi nastop in vršitev obrtov na gotove pridržke, oziroma znašajo. Ker turška vlada ne ustreže zahtevam kristjanov, vi- na izpolnitev gotovih pogojev. Ni dvoma, da je hotel dijo mohamedanski vojaki v nji svojo podpornico in vsled zakonodajalec s to določbo se ozirati na socijalne in tega napadajo ti tako surovo in ljuto uboge kristjane ter jih nravstvene prednosti domače obrtnosti ne pa pospe-preganjajo in more. Pogajanja mej sultanom in kristjani so se ševati bujnega prospevanja onih škodljivih pojavov, baje popolnoma razbila. Vstaši hočejo sedaj proglasititi Kreto katere danes žalibog vidimo v glavni obliki takozvane za pokrajino Grške. Poslednja vstaše dobro podpira. velevlasti ne bodo odločno postavile proti Gfrški, se Ce se posreči tovarniške domače obrtnosti (vštevši pomočništvo iz ven delavnice). Velika produkcijska podvzetja temeljijo često na ten), da podjetnik v svrho izdelatve obrtnih izdelkov za masni konsum odda proti plačilu od kosa izdelo-valcem v lastnih stanovališčih ali delavnicah surovino več ali manj pripravljeno ali prikrojeno, pri čemur jim predpiše vrsto in obliko predmetov, katere imajo dobaviti. Surovino izroča ali naravnost podjetnik ali pa poslovodja, kateri sprejema ukaze od podjetnika in jih sporoča izdelovalcem. Če je treba, dobe ti izdelovalci od podjetnika poleg surovině (in pritiklin) tudi še potrebno orodje in stroje (statve, šivalne stroje, stroje za pletenje, stroje za vezenje). Često so ti izdelovalci z več pcdjetniki v plačilnem razmerju in delajo tudi s pomočjo pcmagačev. ki spa-dajo ali k lastni družini, ali pa se imajo (kot po-močniki in vajenci) prištevati h kategoriji obrtnih po-možnih delavcev. V kolikor pa posamezen delavec brez primoči tujih pomcžnih močij, če tudi na tuj račun delà, spada vsled ministerskega ukaza z dne 16. septembra 1883., št. 26791, v kategorijo domače-obrtnih delavcev in obdrži ta značaj tudi takrat, ako ne sodelujejo samo žena in otroci, ampak eventuvelno tuje osebe; samo morejo poslednji biti sprejeti na pcdlagi posel-skih, ne pa delavskih knjižic, tako da je mogoče, da, če tudi le na videz vrše domača delà, spadajo vendar k družini. Le prevečkrat . se razločuje torej ta ,,do-mače obrtni" delavec cd tovarniškega delavca v svojem razmerju proti podjetniku (delodajalcu) le v tem, da prvi v svojem lastnem stanovanju, oziroma delavnici delà in ne v tovarni, zato pa ne uživa- obšir-nega varstva obrtnega zakona. (Domače obrtni) pod jetnik stoji v svoji lastnosti kot založnik nekako v sredi mej producentom (tovarnarjem) in trgovcem ; on potřebuje samo obratno in nobene napravne glavnice, kar samo ga že manj veže, kakor posestnika továrně, kateremu je ravno obstoj in nadaljni obrat továrně bolj pri srcu. kakor pa podjetnemu záložníku njegova založna kupčija. katero lahko opusti brez velikih težkoč in z neznatno izgubo, zato pa more tu rabljeno obratno glavnico obiniti za kako drugo podjetje. Zanj je malone izključno le zasebna gospodarska korist trgovčeva merodejna. Dobro vedoč, da je absolutní dobiček navadno večji pri, če tudi manjšem, pa tem večkrat se ponavljajočem posamnem zaslužku, kakor pa pri posamnem velikem zaslužku, na čegar povratek se ne more računati, misli najpoprej na to, kako bi bolj razširil razpečevalni okoliš svojim založnim predmetom. Znižanje cene mu zategadelj ni tuje. Po razširjatvi razpečevalnega okoliša s časoma se pomnožeči transportni stroški in ceneje ponudbe tekmujočih podjetij, ukratijo vendar konkurenčno zmožnost njegovim založnim predmetom, tako, da si mora sedaj pomagati s tem, da pomnožene stroške, oziroma izsiljena znižanja cene prevrne na izdelo-valca, oziroma, da mu jih omogoči poslednji. S tem se začenja pravo izkoriščanje delavne moči, in sicer ne samo otroške po stariših, ampak tudi one starišev po delodajalcu. Poslednje je tem lažje mogoče, ker se delavci celo umetnemu znižanju plačila razmeroma malo protivijo vsled njihnega osamljenja in vsled tega, ker jim ovira svobodno selitev družinska vez, včasih pa tudi malo posestvo. Na ta način se razla-gajo tudi vedne tožbe zaradi padajočega mezdnega postavka, oziroma zaradi z ozirom na tovarne nepri-memo nizkega zaslužka. Dějstvo je, da se često zgode vsled bede poneverjenja surovin, prikazen, ki se je hudo razširila mej tkavci v Prostejevu in ki razun tega soupliva na nizko stopinjo mezde. Tu slikani, s tem produkcijskim obratom spojeni narodnogospo-darski kvari so, ki se nahajajo v vseh tkavskih po-krajinah, osobito pa v sudetskih deželah in ki morejo deloma razložiti ono „tkalsko bedo", ki je že postala žalostno slavna. Take in jednake prikazni se kažejo več ali manj povsod tam, kjer odvisi zavisnost de-lavčeva od vrste obrata. Če še pomislimo, da vsi ti delavci vsled § 3. zakona z dne 30. marca 1888., drž. zak. št. 33, ki je sprejel definicijo ministerskega ukaza z dne 16. sept. 1883., št. 26.701, niso podvrženi obvezni dolžnosti za-varovanja proti boleznim, določba, ki je zopet le na korist podjetniku, ker ga oprošča od vsake dolžnosti plačevanja prispevkov, ne more se nikdo obraniti prepričanja. da předpis § 1. obrtn. reda, o katerem govorimo in vsled katerega je domača obrtnost iz-vzeta od uvrstitve mej obrte, kakor se rabi sedaj, ni na noben način delavcem, ampak le v marsikaterem oziru prednosti uživajočim podjetnikom na korist. Take rezke razmere, kakor smo jih ravno opisali so nemogoče v pravi tovarniški obrtniji; kajti ozir na glavnico, ki je investovana v tovarniškem poslopji in njegovi opravi, sam že sili posestnika, da je ravno tako popustljiv nasproti delavcem, kakor da tudi misli na pota in sredstva, ki bi omogočila zjedinjenje mej konkurenti v svrho ureditve tržnih cen. Ta veliki razloček mej raznovrstnimi interesi se pokaže osobito tedaj natanko, kadar je podjetnik zajedno založnik in tovarnar; kot poslednji je nasproti delavcem veliko bolj prijenljiv, dočim daje onim delavcem, ki delajo izven tovarne, ono delo, ki ne vzdrži višje mezde zaradi omenjenega razpečevalnega okoliša ali zaradi nizke tržne cene. Velik del pomočnikov izven delavnice pa spada v kategorijo domače-obrtnih delavcev, katerih zavisti ne vredni gospodarski položaj sam že more razložiti predlog. o katerem govorimo. Ta žalostni položaj ne postane nič boljši vsled tega, da se more obrtno-pravni položaj pomočnika izven delavnice tudi še z vsakim dnevom spremeniti. Kajti v onem trenotku. ko vzame tujega sodelavca, ki ne spada k njegovi družini, izgubi značaj domače obrtnega delavca in postane s sodelavcem vred obrtni pomnožni delavec založnikov, oziroma podjetnikov. More se pa po okoliščinah to vprašanje tudi tako zaviti, če ti delavci izven delarnice, ki dajejo delo tujim pomočnim delavcem in so toraj pravzaprav kosni mojstri, ne spadajo v kategorijo samostojnih podjetnikov, vprašanje, katero se more pač le od slučaja do slučaja rešiti z ozirom na raznovrstne razmere in obrtne stroke (naj se pomisli le na strugarje bisernih matic in na rokavičarice). Pomočništvo izven delavnice in ž njim spojeni kvari niso nastali danes; zasledo vati jih moremo na Avstrijskem nazaj do onega časa, ko se je začela brezmejna obrtna prostost, ki je po-speševala nastanek novih obrtnij in je tem dovela osebe brez mojsterskih pravic, ki so začetkoma prosto-voljno in izjemoma, potem, pa. prisiljene vsled svoje gospodarske odvisnosti, delale nepretrgoma za tuj račun. Pri sedaj veljavnem obrtnem redu se razvija ta delavski zistem kolikor možno še divneje, ker ima pomočništvo izven delavnice, posebno v konfekcijskih kupčijah, veliko podporo in je kosni mojstri sami po-spešujejo še v tem oziru, ker da imajo cene de-lavske moči tem kažejo pot, da postanejo v razmeroma krátkém času „samostojni". Strogo vzeto imamo v vseh teh slučajih opraviti z obrtnimi po-pomnožnimi delavci, ki v svojih lastnih stanovanjih 316 delajo za tuj račun proti mezdi. Ti pa bi morali biti ravno tako, kakor drugi obrtni pomožni delavci, de-ležni dobrot obrtnega reda, zavarovanja proti boleznim in eventuvalno tudi proti nezgodam. Morali bi pa prevzeti mala bremena, ki nastaneje vsled tega. Ker bi imeli zategatelj tudi delodajalci dolžnosti, ne mikalo bi jih več imeti pomočnike izven delavnice in odpomoglo bi se marsikaterim tožbam, ki so prouzročile, da je dozorel predlog, da naj se odpravi pomočništvo izven delavnice. Samo ob sebi je umevno, da bi se morala ta ureditev obrtno-pravnega stališča ozirati na vse pomočnike izven delavnice, torej tudi za one, ki spadajo pod pojem domače-obrtnih delavcev, tako, da bi se imel najprvo pač napominani ministerski ukaz z dne 16. septembra 1883., št. 27.701, spremeniti tako, da bi se z ozirom na tam omenjene delavce stvar omejila tako, da bi ti ne smeli biti v nikakem mezdnem razmerju k podjetniku (tovarnarju, založniku, faktorju itd.), če bi hoteli veljati za do-mače obrtne delavce. Glasiti bi se moralo ondi: „Za domačo obrtnost je v obče smatrati ono obrtno produktivno delo, ki je vsled krajevne navade vrše osebe v svojih stanovanjih, bodisi kot glavni ali kot po-stranski posel, toda na ta način, da niso te osebe v nikakem mezdnem razmerju k podjetniku (tovarnarju, založniku, faktorju itd.) in da pri svoji pridobitni delavnosti, če ne delajo osebno, ne dajejo delà nobenim obrtnim pomnožnim delavcem (pomočnikom, pomagačem, vajencem), ampak se poslužujejo svojcev lastne družine." Seveda bi bila potem neizogibna spremenitev zadnjega odstavka § 3. zakona o bolniškem zavarovanju zajedno pa v svrho zboljšanja tu omenjenih kvarov tudi neobhodno potrebna, razun, da bi se že s tem, da bi se razglasili ti delavci za obrtne pomožne delavce v smislu § 73. obrtnega reda, zadostilo zahtevi § 1. odstavek 2., zakona o bolniškem zavarovanju. Iz predstoječega se pač razvidi moje mnenje o napominanem predlogu. Dasi přiznávám velike socijalne kvarljivosti, katere ima pomočništvo izven delavnice, vendar ne morem svetovati, da bi se to popolnoma odpravilo in to vsled neprecenljivega narodno gospodarskega pomena za one obrtne stroke, pri katerih imajo opravilo po-močniki izven delavnice. Nasprotno si pa usojam toplo priporočati, da bi se oziralo na predloge, ki so se stavili v odpravo teh kvarljivostij." Iz gornjih določil pojmov za domačo industrijo pa sledi, da velik del „pomočnikov izven delavnice", za katere se imajo v obče smatrati one osebe, ki v svojih lastnih stanovanjih za akordno plačo izdelu-jejo obrtne izdelke za obrtne podjetnike, spada to-dobno pojmovno v kategorijo domače industrije. Ne more se torej urediti pomočništva izven delavnice, ne da bi se ne podali na polje domače industrije, še več, nameravana ureditev bode, če se bode sploh hotelo pojasniti te razmere, morala še dalje seči in obsegati splošni okoliš domačega delà. Za domače delo se mora v obče označiti izdelovanje obrtnih izdelkov v lastnem stanovanju izdelovalčevem v nasprotju k delu pomočnika v delavnici podjetnikovi. Pododelki tega splošnega pojma so: 1. Domači postranski posel, t. j., ono domače delo, ki ni glavni prislužek dotične osebe, temveč katero se izvršuje poleg opravljanja lastnega gospodarstva kot postransko opravilo, bodi si, da si pre-skrbi izdelovalec tvarin za izdelke, katere ima narediti, sam, bodi si, da mu jo nabavi kak podjetnik. Tu je vse jedno, že je domenjena kaka mezda za to delo, ali pa če se plača za izdelke kaka prevzemna* cena. Pri tem bo pa premisliti. če se ima opravljanje tega delà omejiti na člane lastne družine. 2. Domača industrija, t. j. ona produktivna de-lavnost, ki je v kraju v navadi in se omejuje samo na obdelovanje lastne tvarine surovega blaga, oziroma vmesnega produkta (ki si ga je pridobil ali nakupil kdo sam). Iz teh tvarin narejeni izdelki se oddajajo trgovcem ali pa naravnost konsumentom. Bistveno se omejuje ta pridobitna delavnost na ude-ležbo členov družine in navadnega hišnega služab-ništva. 3. Obrtno domače delo, t. j., ono domače delo, ki je glavni prislužek in se vrši na ta način, da dá podjetnik. (tovarnar ali založnik) ali njegov poobla-ščenec (faktor, poslovodja) za izdelovanje potrebno tvarino, več ali manj pripravljeno ali prikrojeno in katero prevzame domači delavec v ta namen, da dobavi iz tega predmeta masnega konzuma ali tre-notne potrebe na način predpisan od podjetnika in to proti plačilu od kosa. Ta pridobitni način se deli zopet na dva pododdelka: a) v prido bitno delavnost izven-delavničnih ali domačih pomočnikov, ako delo izvrže osebe same, ki so jo prevzele, b) v pridobitni način kosnih mojstrov, ako oseba, ki prevzame delo, za njegovo izvršitev v potrebi še druge sodelavce, naj spadajo ti k družini ali ne. Ni pa razločka glede tega, če kosni mo j ster prevzame delo samo od jednega ali od večih pod-jetnikov. Kakor hitro se doženejo meje pojmov o po-sameznih kategorijah domačega delà, more se preiti na obrtnopravno ureditev posameznih kategorij. Kategorijo 1. domače postransko opravilo, in 2 domača industrija, bodemo morali kakor dozdaj pustiti izven veljavnostnega okoliša obrtnega reda. Kategorija 3. a) in 3. b) pa, katere bi že imela obsegati velika skupina takoimenovane tovarniške domače industrije, se bodeta morali v slučaju potrebe, in sicer v okviru obrtnega reda, posebni ureditvi podvreči. Z ozirom na kategorijo 3. a) pomočniki izven delavnice, se je stavilo v začetkoma napominani enketi, oziroma pismenem poizvedovanju več ozira vrednih konkretnih predlogov, katerih načelo je v obče, da se imajo pomočniki izven-delavnice smatrati za obrtne pomožne delavce v smislu § 73. o. r. in kateri gredo ob jednem na to, da se določno urede obrtnopravne razmere te vrste pomožnih delavcev. Najprvo je kot logično posledico tega, da priznamo pomočnike izven delavnice za obrtne pomožne delavce, zaznamovati. da lastniki trgovskih obrtov kot taki ne smejo da- jati delà nobenim pomočnikom izven-delavnice. ne smejo izdelovati obrtnih del za več podjetnikov in ne sami dajati delà zopet pomožnim delavcem. ker bi jih morali v teh slučajih imeti za samostojne obrtnike in bi morali naznaniti svoj obrt. Pomočniki izven delavnice, ki se smatrajo v smislu § 73. o. r. za pomožne delavce, bi si morali po napominanih predlogih preskrbeti posebne delavske legitimacije, katere naj bi izdajala obrtna oblastva in naj bi se vsako leto obnovile. Te delavske legitimacije naj bi se po preteku jednoletne prehodne dobe dajale moškim pomožnim delavcem le do neke določene starostne meje, izvzemši take osebe, ki so telesno po-habljene in radi tega ne morejo delati v delavnicah. Ta starostna meja naj bi se po predlogu sp. avstr. trgovske in obrtniške zbornice določila na podlagi poizvedb in mnenj udeleženih korporacij eventuelno 317 različno za posamezne obrtne skupine, toda ne pod Kadar se približa čas prevažanja î treba naj prej 22. leto. Trgovinski minister je sporazumno z mi- panje pregledati. Težke, popolnoma z medom napolnjene nistrom za notranje stvari po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic kakor tudi skupin, upravičen to zadrug dotičnih sate odvzamemo in jih nadomestimo s praznimi starostno mejo tekom daljše belnim panjem pa dodamo iz močnih uljev bolj neče-godne dobe po stopnjah podaljšati do najvišje meje, ki se zalege. Predno obesimo sate z zalego v panje, pobrišemo ima določati. Pomoćnike izven delavnice, kot po- čebele z mokrim peresom v stari panj. Nato pritrdimo možné delavce v smislu § 73. o. r. je, v kolikor pod- jetja, za katera delajo, niso tovarniška, oziroma po-sestnik tovarniškega podjetja uporablja pravice pri- stojoče mu po § 108. o. r., smatrati za člene zadruge vse premične dele: končnice, steklenavratca, posebno pa okvirčke, tako da se ne premikajo pri vožnji. Steklena vratea pritrdimo z zagozdami, okvirčke pa z latvo, ka njihnjega okoliša. Za pomočnike izven-delavnice imajo tero položimo med njih zgornje deščice in pokrov. Predno naložimo panje na voz, jim moramo zade veljati določbe VI. poglavja obrtnega reda, v kolikor se morejo uporabiti za te vrste pomožnih delavcev, lati žrela s prevotljeno pločevino ali pa s smrekovimi in veljati imajo za nje tudi določbe zakona o zava rovanju proti boleznim. Kar se konečno tiče katego . b), za katere se predlaga ime „kosni moj str r » # vejicami > da ne morejo uhajati čebele. Večkrat počivajo nje je te smatrati čebele na bradi, te je treba z dimom pregnati v panje, za lastnike obrtov, ki so kot taki a paziti moramo, da dim ne pride vanj Da se med podvrženi določilom obrtnega reda. Ker pa pogojev potom ne zaduše, odprimo tudi z mrežo zadelano veho za izobražbo obrtnega naraščaja navadno ne izpol- njujejo, naj ne bodo upravičeni imeti vajencev, ali izjemoma na podlagi posebnega poobla- pa vsaj ščenja. (Dalje sledi.) •» & Kmetijstvo. Prenašanje in prevažanje čebel. Malokje so tako ugodne razmere, da bi čebele imele spomladi, poleti in jeseni dobro pašo. Po nekaterih krajih je veliko cvetočega vresja, črešenj in druzega sadnega drevja, primankuje pa njiv z deteljo in ajdo obsejanih ; dfctelje a nič vresja in drugi kraji imajo veliko ajde, malo sadnega drevja. Čebelar, kateri stanuje v kraju z manj ugodno pašo, si pomaga, če prenaša ali prevaža svoje čebele v kraje z boljšo pašo. Pri nas prenašajo ali prevažajo čebele veči- noma v vresje ali v ajdo, a prav tako jih smeli prenašati ali prevažati tudi na prostrana deteljišča, v ko-stanjeve gozde, lipove loge itd. Za prevažanje čebel velja pravilo : ako kraj, v katerem čebelarimo, nima dobre spomladanske paše, prepeljimo jih spomladi, ako je pa poleti pri nas slaba paša, prepeljimo jih v tem času, ako nam znan kraj z dobro pašo. Baš sedaj se při- bližuje čas, ko bodo prevažali čebelarji čebele na ajdovo pašo. Na Slovenskem imamo več krajev, kjer v veliki meri sej ej o ajdo » daje za čebele dobro pašo in v take kraje se splača voziti čebele na pašo. gorske kraje s slabimi poti prenašajo panje na vadno moški in ženske na nosilih stolu podobnih na ajdo in v kraje z lepimi cestami pa jih prevažamo na vozeh z gugavimi nosili „legnarji", na katere počez polagamo panje, navadno v ali vrstah Vozovi za prepeljavanje čebel se pripravijo tako-le i Na navaden voz se denejo najprej nosila (legnarji), katera imajo 4 pokonci stoječe, po 32 cm dolge drogové, pa na vrhu pritrjene verižice. Drogovi morajo biti podprti s poševno položeními železnimi drogovi in pri- na zadnji končnici. Panje polagamo na zgornja nosila počez trdo drug tik druzega in jih dobro z vrvmi pritr- ? dimo nanja. Čebele prepeljujemo po noči. Voziti je po- « f časi, posebno po grđih potih. Najbolje je, da spremlja voz čebelar sam. Med vožnjo je večkrat postati in poslušati, če ta ali oni panj preveč ne šumi. To je znamenje da mu je prevroče. Takemu pomagamo, če mu snamemo eno končnico. Seveda jo je treba takoj, ko se začne daniti, zopet zapreti. ; i r Ako je kraj, kamor mislimo čebele prestaviti, toliko oddaljen, da ne pridemo v eni noči do njega, se po dnevi da se ustavimo, voz zapeljemo v stran in odpremo žrela î čebele izpreletavajo prihodnjo noč. » dokler dan. Dalje potujemo šele novem uljnjaku postavimo panje ? ako je mogoče. v tistem redu, kakor smo jih imeli doma potem odpremo žr la in zadelamo z deščico luknjo v zadnji končnici. Ker se večkrat na potovanju odtrga kak šatek, je zelo potrebno pogledati tudi v panje, odtrgane satke iz njih pobrati in, če bi jih bilo veliko, jih zopet pritrditi na okvirčke in jih nazaj dejati. V starem panju čebelarji kozice, katere toliko časa podpirajo od- Ko- delajo trgane satke, da jih čebele zopet pritrdijo na pokrov žice se narede tako-le: Vzame se deščica tako kakor panj širok ter nekoliko širša i nego dolga, satek debel. Vanjo se napravijo štiri luknje, skozi katere se vtaknejo paličke tako narazen, da moremo odtrgane satke vtakniti med nje. , treba Ako hočemo tako kozico postaviti v star panj ga je obrniti narobe in odpreti, satnik v kozici postaviti na staro mesto, potem panj zapreti in ga zopet postaviti na prejšnje mesto. V novem panju pa odtrgane sate podložimo z deščico in jih z motvozom pritrdimo k okvirčku. Kmetijske raznoterosti, Daj Lipo je jako priporočati da se sadila ob dobro senco, za čebele dobro pašo, dober les za podo barje, katerega se ne loti crv, in dobro oglj za rizanje. Buče na kompostnih kupih. Nobene rastline bolj trjeni na spodnja nosila. Na verižice se obesijo s ključi- ne vspevajo na kompostnih kupih, kakor buce. Lahko se vse čami opravljena druga nosila, kotera prosto vise na njih. jejo v maji na kompostni kup. 318 Kristof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Sesto poglavje. Na Spanskem Kaj govorite, roparji ? zaklicala je pre- strašena. Prosim, oprostite je spregovoril krčmar in nizko se přiklonil. — Po gorah gnezdi vsakovrstna druhal. Govore, da je Abdala, kalif granadski, uzel v službo to sodrgo, v varstvo proti krščanskim veli čanstvom Kastilije in Aragonije Izabeli. Ferdinandu in Bilo je vroče špansko poletje. Solnce je nepře Zadosti tega neumnega govorjenja ? rekel stáno prepekalo zemljo andulizijsko. Samo na brdih je nekdo iz gospejinega spremstva Gospa ne jem Sierre-Nevade je vel še hlad in gorski zrak, kot na- Ijite za čisto zlato besede tega zajca. Iz sebičnosti bi vadno, čist in svež. rad vas prestrašil, da bi pri njem prenočevali Po Na zapuščeni, slabo ohranjeni cesti, držeči od najnovejših poročilih so prekleti mavriški roparji po-Sevilje v Kordovo, po kateri se redkokdaj hodili pot- polnoma premagani od naših vojsk. Povejte rajši go- niki, je pod gorskim klancem slaba že pol podrta spodar, je li še daleč od tod do Palme gostilnica. Njen vnanji vid je po sili vzbujal sum, da je večkrat služila za pribežališče španskim, portugalskim in mavriškim roparjem, kakor pa za zavetje mirnim potnikom. Mož in deček, ki sta sedela pred gostilno in jela črni kruh, pa očividno ništa pripadala omenjenim obiskovalcem. Če tudi je imel pono-šeno obleko, vendar je moževa vnanjost se gotovo slednjemu prikupila. Bil je visoke rasti, in poteze njegovega obraza so izražale zamišljenost in globoko življensko skušnjo. Poslednji so rezko dokazovalip re-zgodaj osivěli lasje, ki so bili v velikem nasprotju z ostalim obrazom. Velike sive oči z dolgimi vejicami so malomarno gledale izpod obrvi. Njegov pogled je kazal sanjarljivost in mir, a videlo se je pa, da se vsa ko minuto lahko premeni v predrzno in pokaže neuklonjivo voljo. odločnost Je še daleč do Kordové? deček, ki je končal borno kosilce. vprašal je Ljubi mi Dijeto, si gotovo truden? vprašal je oče. Ne, oče, jaz še lahko hodim. No, dobro! Ti več, da v Kordovi moramo dobiti pismo od Petra iz Anglije... Hiteti moramo, da pridemo v Kordovo do jutri zvečer... V tem trenotju se je zaslišalo pri gostilni po-kanje biča, žvekljetanje zvoncev privezanih mulam na vratovih in pa razgetanje konj. Kolumb je po- slušal ta hrup, potem pa poklical gospodarja, da plača. Kako gospod, vi se hočete odpraviti na pot, rekel začuđeno krčmar Pomislite t da slabo poznate te gore, in solnce se že bliža zapadu Bolje bi bilo gospod, ako tukaj prenočite. Ne morem prijatelj, naju čakajo v Kordovu Jaz bi vsekako svetoval, da ostanete silil je krčmar. Pri sedanjih okoliščinah so te poti ne varne še po dnevu, nikakor še po noči. Mnogobrojne čete mavriških roparjev se klatijo po nevadskih gorah in prihajajo celo v doline. Poslednje besede gospodarjeve slišala lepa dama srednjih let, ki je prišla z nekaterimi moškimi na verando. Kake tri milje uslugam, gospa. Moremo priti tja pred nočjo? Gospodar se je jako pomenljivo zasmejal. Pot je težavna. jaz bi gospi in gospodu pred vsem svetoval, da prenočita v skromném mojem bi-vališču. Drugače se lahko pripeti nesreča. Ti krvoločni, nepošteni mavriški roparji . .. Oče zašepetal je deček bi li ne bilo bolje, da tukaj prenočimo. teboj ? ; Dete moje, mari se kaj bojiš, ko sem jaz s odgovoril je oče. Bojim se ne, oče, pa vendar. Kakor vidim umešala gospod, tudi mislite podati se dalje? se je dama Tako je gospa odgovoril je Kolumb in se spoštljivo poklonil dami, katero je mikalo, kakor se je kazalo, njegovo ponosno, blagorodno vedenje. Kam ste namenjeni, gospod, ako smem vpra-nadaljevala je sopotnica. šati? Najprej v Palmo, gospa. Vtakem slučaju pojdemo ukupe? Bi se ne hoteli nam pridružiti s svojim dečkom. Vi ste jako dobri, gospa, a midva se morava takoj odpraviti na pot. Mi se tudi tukaj dalje ne pomudimo, nego je treba, da nakrmimo konje. Kolumb ni vedel, kaj bi storil. Raje ne bi bil šel sam s sinom dalje, posebno ker je opazil, da prijazno gospejmo povabilo ni ugajalo moškim, ki so JO spremljevali. pot, Će gospod namerava takoj nadaljevati svojo rekel je nekdo iz spremstva — ne vem čemu ga gospa Beatrisa tako zadržuje. Oh, gospod Dijego — mari ste pozabili, kako je nas opominjal gospod? Mari ni bolje, da imamo v bolje varstvo še gospoda seboj. Tako gospa Beatrisa, malo zaupanja v nas !. • I mari imate tako Mari je nas malo in se mari v slučaju resne nevarnosti ne zanašate na našo pomoč? Jaz vam popolnoma zaupam, gospod Dijego. 319 Hrabrosti seveda nam ne manka ... Toda mi potu-jemo po toli šamoti, da lahko naletimo na roparje . . . — Pri tacih okoliščinah sem vam na uslugo — blagorodna gospa — zaklical je Kolumb. — Dovolite, da se vam predstavim. Zovejo me Krištofa Kolumba in sem doma v Italiji. — Tako, gospod Krištof — zaklicala je gospa Beatrisa s prijaznim nasmehom — vi torej ste nam potni tovariš! Dovolite, da se tudi jaz vam predstavim. — Jaz sem iz Kordové in kličejo me za Be-atriso Enrikec; to je gospod Dijego de Arana, moj bratranec — in ta gospod Ferdinand Kvintanilja, oba pogumneža, posebno kadar gre za varstvo dam. Jaz samo želim — opomnil je Dijego, — da bi gospa dejanski dala mi priložnost pokazati njej mojo udanost. — Gospod Dijego ima prav, gospa — opomnil je Ferdinand. — Dosedaj nam še niste dali prilož-nosti, da bi se potegnili za vas. Vi ste prav nedo-sežni, jaz bi sedaj samo želei, da bi nas napali besni mavriški roparji... — Bog varuj, gospod Ferdinand — je od strahu zaklicala Beatrisa. Ne kličite hudega duha! Ne, jaz nikakor ne želim skušati vašega junaštva in bi mi bilo ljubše, da se mirno izvrši naša pot do doma. Kaj mislite o tem, gospod Kolumb. — Hrabrost krasi moža, gospa — odgovoril je Kolumb in spoštljivo se přiklonil — vi gospa pa imate tudi prav, da svojim sopotovalcem ne želite nevarnosti .. . Solnce je že skoro zašlo, treba je torej, da gremo. — A jaz bi vsekako svetoval gospej, naj ostane tukaj čez noč — zaslišal se je svarilni glas krčmarjev, čete prokletih . . . — 0, prijatelj, ti si v taki skrbi za nas, kako da sam živiš tukaj prav v brlogu teh psov ? — pretrgal mu je Dijego besedo. — Ne, mi ne ostanemo tukaj, dobro smo oboroženi in se znamo braniti ne izvzemši :gospe, ki zna dobro rabiti puško. Pojdi, in pověj, da .pripravijo voz in konje. Krčmar je nerad odšel izpolnit dano povelje. — No, gospod Kolumb — obrnila se je Beatrisa k Kolumbu — so li vaše živali že osedlane. — Oprostite, gospa — rekel je Kolumb — sedáj so najina sredstva tako omejena, da potujeva peš. — Peš ... Mari deček tudi? — Seveda, gospa, jaz tudi grem peš! je goreče zaklical deček. — Mari bodem pustil hoditi očeta samega. Midva predstavljava romarja, katerih smoter je jedino proslavljanje Boga in razvoj krščanske cerkve, zato se mora va utrditi v pomankanju in čakati tega, kar je nama odločil Gospod. Kolumb je spregovoril te besede s dostojnostjo in prostoto, kateri sta uničili v korenini nakano Be-atrisinih spremljevalcev. d a se bodo smejali besedar njegovim. Samo začuđeni so ga pogledali ne vedoč, kako bi razlagali njegove besede. Gospej Beatrisi so se tudi zdele čudne besede Kolumbove, a nekaj jo je močno vleklo k neznancu, — Vselej je treba s potrpežljivostjo čakati, da kako pošteno podjetje privedemo do konca, a vaša naloga je popolnoma vredna dobrega člověka in po-štenega kristijana — v tem sem trdno prepričana — rekla je. Jako me veseli vaše sočuvstvo, gospa, tembolj ker ne poznate mojih načrtov in mene samega. To je zame zopet migljej od zgorej, naj ne obupam in ne popustim svoje prej načrtane poti, dokler ne dosežem svojega smotra — rekel je Kolumb, kateremu so se oči močno zasvetile. — Upati je, da kmalu dosežete svoj smoter, gospod Kolumb — spregovorila je ginjena gospa Beatrisa. — Će bodete tako dobri, da me podrobno pojasnite svoje namere, bodem vam jako hvaležna. K sreči imamo nekaj več konj in je lahko prepustim vam in vašemu sinu. Jaz bodem tudi jezdila, gospod Dijego — obrnila se je Beatrisa k svojemu bratranců, — Voz naj pa gre prazen . . . Sluge so z nezadovoljnimi obrazi začeli pripravljati za odhod. Naposled je vse bilo pripravljeno in potniki so odšli po vijajoči se gorski poti. Gospa Beatrisa je jezdila naprej na lepem belem konju. Poleg nje so jezdila Kolumb, njegov sin, gospod Dijego in gospod Ferdinand. Zadaj se je pa pomikal težek voz, katerega je spremljala šestorica slug, Pokoreč se povelju gospe Beatrise je Kolumb na potu v kratkih besedah pojasnil svoje dogodke in zakaj je poslednji čas ostavil Portugalsko in sklenil potovati od kraljevega dvora do kraljevega dvora, da kakemu kralju pridobi slavo odkritja najkrajše poti v Indijo, ko ni našel niti v Genui niti na Beneškem sočuvstva za náčrte svoje. — In sedaj upate naj ti podpore pri kastiljskem dvoru, gospod? — vprašal je Kolumba gospod Dijego. — Nadejam se, gospod Dijego — odgovoril je Kolumb. — Meni se dozdeva, da ne priđete v Kordovo v posebno ugodnem času, posegel je v besedo Ferdinand. — Čemu ? Meni se dozdeva, da se baš sedaj za* čenja najsijajnejši čas za Španijo. Združenje Kastilije in Aragonije po poroki Ferdinanda z Izabelo utrdi vladařstvo kristjanstva in naredi konec mejsobnim prepirom, ki so pretresali ves otok in pospeševali vladařstvo mohamedancev. # — Seveda, seveda, gospod Kolumb! — zaklical je Dijego — a vi popolnoma prezirate to, da zjedi-njena Spanija sedaj nateguje vse moči svoje proti Mavrom ... — In da te dni, — přistavil je Ferdinand — dvor pojde iz Kastilije v Kordovo, da začne poslednjo 32« vojno proti granađskemu kraljestvu, ki je že tako porineno v gore. (Dalje sledi.) ^j.fej'fcj'&t.A^ ífc jjfc f «î^^^..i...............I Ministerski predsednik v Ljubljani. Le redkokedaj se prigodi, da kak ministerski predsednik pohodi središče Slovenije. Pred trinajstimi leti je bil v Ljubljani grof Taaffe cb prihodu cesar jevem v naše stolno mesto povodom 600letnice, kar je naša kronovina prišla pod oblast slavnih Habsburžanov. Prihcd grefa Badenija v Ljubljano je imel vsekako tudi političen poaen. Ylada je navadno slabo poučena o naših slovenskih razmerah. Naši nasprotniki mu navadno slikajo, kakor bi v naši deželi bilo nemštvo kdo ve kako megořen fektor, a ga zatirajo Slovenci, da se ne more pokazati. Popolnoma se ministerski predsednik v kratkem času bivanja na slovenski zemlji ni mrgel poučiti o naših razmerah, a to pa mislimo, da je njegovo bistro oko spoznalo, da je prebivalstvo skoro skozi in skezi slovensko. Spoznal je pa prvi svetovalec krone tudi, da ni res, da se na Kranjskem zatirajo Nencci. Pri tej priložnosti, kakor tudi druge pote jih ni nobeden oviral pokazati se. Tudi po uradih in po šclah se je ministerski predsednik lahko dosti prepričal, da ima na Kranjskem povsed nemščina še mnogo širši delokrog, nego bi jej šel po številu nem-škega prebivalstva. Mi dobro vemo, da so se našli tudi ljudje, ki so nas Slovence pri vladi slikali za nasprotnike poljskega nareda in velike ruscfile, drža\i nevařen živelj, kateremu je treba pristriči peruti. Tudi v tem oziru se je ministerski predsednik lahko prepričal, da nas po krivici dolže. Mncge cesarske zastave so ga lahko prepričale, da smo Slovenci Avstriji zvesti narod in se v tem oziru mo-remo meriti z vsakim drugim narodom. Prijazen vsprejem je pa tudi grofa Badenija prepričal, da Slovenci nimamo nobenega predsodka proti Poljakom, temveč Poljake ravno tako imamo za svoje krvne brate, kakor Čehe in druge Slovane. Tudi se je ministerski predsednik prepričal, da kulturno napredujemo, da ni resnica, če nekateri listi sleparijo svet, da se kultura tako rekoč ondu nehava, kjer se nemški živelj nehava. Slovenske pokrajine so gotovo tako vzorno obdelane kakor nemške in narod naš je gotovo toliko izobražen, kot je narod v sosednih pokrajinah. Zato pa upamo, da bode sedanja vlada v hodoče se bolje ozirala na Slovence kot se je dosedaj in bode po-speševala naš napredek v vsakem oziru To je sedanji vladi toliko lažje mogoče, ker ima v taki meri zaupanje vladarjevo, kakor ga je imela še malokatera vlada. Grof Badeni pa tudi ni tako navezan na naše narodne nasprotnike, kot so bile nekatere druge vlade. Kot rojenega Poljaka ga pa tudi ne slepi pristranska ljubezen do Nem-cev. Težko torej ni sedanji vladi zadovoljiti naše želje in zahteve, ker se vse dajo uresničiti v mejah sedanjih državnih osnovnih zakonov in uredeb. Nadejamo se pa tudi, da bode vlada pospeševala gospodarski razvoj naših pokrajin, katerim je zlasti lanski potres prizadejal mnogo hudih udarcev. Dosedaj so se slovenske dežele kakor sploh vse južne dežele avstrijske jako prezirale. Potrebno je zlasti podpore mesto Ljubljana. Tukaj seveda ne mislimo več denarne podpore za poškodovance po potresu, v tem oziru je akcija končana, temveč treba je drugaćne podpore, poskrbeti je treba naši deželi za potrebna občila, za strokovni pouk itd., da se bodo mogla v vsej meri izkoristiti prirodna bogastva slovenskih dežel. To je tudi v državnem interesu. Čim bolje se razvijajo dežele, tem bolje se vekšajo državni dohodki in moč države. Vladno delovanje pa v vsakem oziru more imeti vspeh, ako se bode ozirala tudi narodne razmere in bodo tako vladno namero podpirale vse narodne moči. Zapustil je ministerski predsednik našo deželo, a nadejamo se, da je odnesel najboljši vtis in da bode njegov pohod imel najboljše posledice za naš narod in naša deželo. V ponedeljek zjutraj se je pripeljal ministerski predsednik [O državni železnici v Lesce. Deželni predsednik baron Heiu se mu.je bil peljal naproti v Trbiž V Lescah so pričakovali ministerskega predsednika okrajni glavar z uradniki, deželni glavar z deželuimi odborniki, duhovšeina, radovljiški župan z občinskim zastopom Kolodvor je bil olepšan z zastavami m ko je přišel vlak so zagrmeli topiči. Prišedšega ministerskega predsednika je pozdravil dež. glavar Detela, in grof Badeni se je potem zahvalil za prelep vsprejem. Na to je govoril s posamičnimi osebami. Posebno se -je prijazno pogovarjal z učiteljem iz Lese o šolskih raz-merah. IzLesec se je ministerski predsednik odpeljal na Bled> kjer so ga pričakovali zdravniški odbor z Mallnerjem na Čelu, župan z občinskimi odborniki, duhovščino, gasilci in bralno> društvo z zastavo, šolske mladine z učiteljem. Župan Peternel je pozdravil odličnega gosta v slovenskem jeziku. Ministerski predsednik je odgovoril v nemščini, da je župana dobro raz-umel in potem ga je popraševal o gospodarskih razmerah in o narodni noši. Potem je ministerski predsednik govoril še z župnikom, učiteljem in nekaterimi drugimi osebami. Ob 11. uri je bilo slovesno vzidanje sklepnega kamna in se je tem povodom zbrala odlična družba v novem letoviskem poslopju. Slavnostni govor je imel dr. Mosche, připisoval je pomen letoviškega poslopja in zahvalil se vsem, ki so» kaj k zgradbi pripomogli, deželnemu zboru in odboru, kranjski hranilnici, baronici Heinovi, kateri so navzočniki klicali : Živela ! Zahvalil se je tudi ministerskému predsedûiku, ki je po-častil slavnost s svojim pohodom. Končno je prečital v nemščini in slovenščini pisano listino, katera se je vzidala. V listini je • popisana zgodovina zgradbe novega letoviškega poslopja in om>njajo vsi tišti, ki so prispevali k zgradbi. Na to> se je vzidal sklepni kamen in je najprej udarila nanj trikrat s kladivom baronica Heinova in potem pa druga gospoda. Dr. Mosche je imel še daljši govor, katerega je končal s „Hoch" („živio") klicem cesarju in zaigrala je godba cesarsko himno. Deželni predsednik baron Hein je govoril, da je ta slavnost pokazala, da prebivalstvo vojvodine Kranjske veže iskrena ljubezen do domovine in se zahvalil zdraviškemu odboru za njega trud Potem je bilo kosilo v Mallnarjevem hotelu* popoludne je ministerski predsednik ogledal Muhrov grad, Lu-jizine toplice in Windischgrátzovo vilo, nato se pa odpeljal na Schweglovo grajščino. Zvečer je bila velikánská razsvetlja^a na jezeru in okrog jezera z bengaličnim ognjem, podoknica, katero so priredili fantje in dekleta v narodni noši ministerskému predsednika, in končno pa ples v letoviskem poslopju. Na ljubljanskem kolodvoru je v torek pričakovalo več dostojanstvenikov grof Badenija. Ko se je pripeljal ga je na-govoril podmaršal Hegedin, potem pa ljubljanski župan Hribar, ki je naglašal, da prebivalstvo vse Ljubljane prinala prvemu svetovalcu krone svoja srca. Občinstvo je došlega ministerskega predsednika pozdravilo z živio klicem. Grof Badeni je odgo-varjal županu, da obišče Kranjsko, da bode videl, kako se pre-navlja in skuša pomagati Ljubljana, katero je bil tako hudo zadel potres. Ministerski predsednik se je sedaj odpeljal na svoje stanovanje, Ob devetih dopoldne se je začelo ogledovanje mesta. Najprej je ministerski predsednik ogledal deželni dvorec. Ondu 321 so vsprejeli grofa Badenija deželni glavar Detela in deželna odbornika Murnik in Povše. Ogledal je posebno drugo nad- Potresna podpora Kranjski. Presvitli cesar je potrdil državni zakon s katerim se dovoljuje Kranjski 1 stropje, ki je po potresu največ trpelo. Z!asti so ga zanimali milijona goldinarjev posojila v potresne namene. Tudi je dobil prostori, kjer je bival cesar. Čudil se je, da je poslopje toliko Najvišje potrjenje naknadni kreditni predlog, s katerim se do- trpelo in vprašal, će se dalo popraviti, in mu je deželni voljuje po potresu prizadetim državnim uradnikom tudi za glavar pojasnil, da ni mogoče, da se zgradi novo poslopje, ki bode imelo tudi potrebno deželnozborsko dvorano. 1896 potresna podpora. Poprave pri ljubljanskih cerkvah se pri vseh Potem je ministerski predsednik ogledal barake v Tr- v najlepšem teku. Pri nunah so dogotovili nov zvonik V cerkvi novem, Špitálské ulice in licealno poslopje. Ondu ga je priča- Jezusovega srca in v šenklavški eerkvi so poprave gotove. Pri koval gimnazijski ravnatelj Senekovič s profesorji. Dal si šentjakobski cerkvi, dobi nov stolp, mesto sedanjih dveh, dobi oba nova stolpa in šentpeterski, ki grof Badeni predstaviti vse profesorje in ogledal vse notranje dalje pri trnovski, prostore. Zanimal se je, koliko učencev ima višja g'mnazija, dobi novo pročelje, utegnejo biti delà do zime dovršena, koliko paralelk, kakšen je učni jezik in kakšno je stanje po- frančiškanski cerkvi so dozidali kapelo, v katero pride altar elopja. Ravnatelj mu je vse pojasnil in mu je zlasti pojasnil. zamorske matere Božje, je bil doslej v cerkvi sami za ve- kako je bilo po potresu poškodovano poslopje in da torej več likim altarjem. Veliki altar pomaknejo sedaj k steni in bo ne zadostuje v svoje namene. Ministerski predsednik ljubil, da se kmalu sezida novo gimnazijsko poslopje. ob- Na to se je ministerski predsednik ogleda! prvo mestno tako cerkev dosti na prostornosti pridobila. Tudi se napravijo nova velika vrata s severne strani cerkve. Jezuvitsko cerkev sv. Jožefa prično graditi v petiazredno šolo na Ledini. Vse poslopje je ogledal in izprašal Ljubljani na Poljanah še letošnje leto. Na god sv. Ignáci ja se okrajnega šolskega nadzornika Levca, kako je osnovano ljudsko je blagoslovil prostor. šolstvo v Ijubljani, kakšni so učni Močno vspehi in obiskovanje. se čudil, ko izvedel, da v Ljubljani hodi več začasno Za višjo dekliško šolo v Ljubljani se najamejo prostori v Cojzovi hiši na Bregu, kjer je sedaj na- otrok v šolo, kot bi jih moralo. Ogledal si je potem učiteljišče stanjena „Glasbena Matica". Poslednja se s početkom novega in je vprašal, koliko je učiteljskih kandidatov, in kam pojdejo v šolskega leta preseli v svoj dom v Vegovih oziroma Gospo-službo. Nadzornik Levec mu je pojasnil, da gre s Kranjskoga skih ulicah. mnogo učiteljskih kandidatov na Štajersko, kjer so boljše v ; uci- Nova slovenska opera. Gospod Viktor Parma, teljske službe. Potem si je ogledal deželno bolnico zlasti kirur- znani skladatelj slovenski, je dovršil novo jednodejansko opero giČni oddelek in se izrekel, da dežela mnogo stori za bolnico „Ksenija" in izročil „Drainatičnemu društvu", ]o v pn- in se malokatero mesto more ponašati s tako lepo bolnico, hodnji sesiji vprizori. nato pa ogledal bolnico za silo. Od jednajsti uri se je začel vsprejem Naj prej mini- dne »Ljubljanskega Sokola« izlet v Kranj v nedeljo avg. obeta biti lep. Izletniki se odpeljejo z opoludan- sterski predsednik vsprejel knezoškofa in kanonike, potem čast- skim vlakom. Glavna točka vsporeda bo javna telovadba na nike pod vodstvom podmaršala Hegedusa, deželnega glavarja „gaštejski gmajni" ob Savi, kjer bo tudi velika ljudska ve- in deželne odbornike, vladne uradnike, deputacije drugih dr- selica z godbo, petjem, plesom itd. žavnih uradov, deputacijo ljubljanske občine, ravnatelje tukaj-šnjih srednjih šol, deputacijo kmetijske družbe obstoječe iz Električna razsvetljava v Llubljani. Mestni magistrat razpisuje natečaj za zgradbo električne centrale, ki bo Murnika in dveh odbornikov, zastopnika deželnega patrijotič- stala mej Parnimi ulicami in skladiščem južne železnice. Po-nega društva g. Murnika in zastopnika ženskega patrijotičnega slopje električne centrale mora biti vsaj do konca oktobra t. društva dr. Schifferja, deputacijo „Glasbene Matice", deputa- pod streho. Meseca julija 1897. 1. se ima električna razsvet- «ije obrtnih zadrug itd. Došlo je bilo tudi več občinskih de- ljava že izročiti prometu putacij z dežele. Vožnjo z omnibusi je pričela s 1. t. m. neka Popoldne je ministerski predsednik obiskal knezoškofa, reška tvrdka mej Zvezdo in južnim kolodvorom v Ljubljani, ogledal si muzej. Izrekel se je jako ugodno o muzeju. Potem Podjetje je sedaj kupila ljubljanska fijakerska zadruga, ki hoče je pa ogledal gledališče, „Narodni dom", kateri poslopji sta promet raztegniti tudi na druge ulice. mu jako ugajali. Vpisal se tudi v spominsko knjigo v takoj prve dni kaže, da Uporaba omnibusov sred- bila uvedba tega prometnega n Narodnem domu". Nato je ogledal realko, }i Tonhale". Od stva v Ljubljani potrebna. tod se je peljal v mestno hišo, kjer so ga pričakovali župan V Vipavi so pri občinskih volitvah prodrli kandi in mestni odborniki. Župan ga je ogovoril v slovenščini, nem- datje narodne stranke z veliko večino. ščini in poljščini in izrazil nado, da bode vlada vedno Ljub- Posojilnica in hranilnica je pričela dne avg. ljano podpirala. Ministerski predsednik je odgovoril nemški in poslovati v Moravčah. končal slovenski : Voščim sreče, napredka in blagostanja obema V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo me- narodnostima v deželi. Nato se je ministerski predsednik zeca julija 605 strank 224.681 gld. 60 kr., vzdignilo pa ogledal Grad in gozdne nasade na Gradu. Ob sedmih obed, kateremu je bilo vabljenih več dostojanstvenikov. bil Ob 1/210. je bila bakljada in serenada. Bakljada je bila velikánská. 570 strank 183.240 gld. 36 kr, V mestno hranilnico v Radovljici meseca julij a 49 strank 14.660 gld. 13 kr., vzdignilo pa vložilo Za vojaško godbo so korakali veteranci, Sokoli in gasilei, v strank 3314 gld. 4 kr., 12 stránkám se je posodilo 5732 gld. Poslano. Skličuje se na § 19. tisk. zak. prosim Slavca", „Ljubljane" in „Fil- sredi pěvci „Glasbene Matice", t harmoničnega društva". Pred poslopjem deželne vlade so pevci blagovolite popraviti vest, katera je bila tiskana v časopisu peli dve slovenski in jedno nemško pesem. Kakor čujemo „Novice", št. 31., dne 31 julija 1896. v rubriki — Novice zlasti slovensko petje grofu Badeniju jako ugajalo in se je kaj pod naslovom „Blázni je ubil druzega blaznega", da se ta pohvalno izrekel o naših pevcih. Koj po serenadi se je od- umor ni zgodi 1 v deželni bláznici na Studencu. peljal ministerski predsednik na kolodvor in poslovil se je od Ljubljane in nadejamo se, da mu ostane lep vsprejem v Ljub- dr. Stevo Divjak, hišni zdravnik. Utonil je dne 21. julija pri kopanje v planinskemu ljani vedno v prijetnem spominu Ljubljana je pa tudi vse potoku Unići Jakob Jerman cerkveni orgljavec v Planini. storila, da dostojno vsprejme prvega svetovalca cesarjevega i V Ljubljanici našli so dne 29. julija t. 1. v Mostah katerega prihoda smo se tem bolj veselili, ker nas Slovence pod Ljubljano utopljeno 57letno Ivano Juvan iz Ljubljane. ž njim veže tudi sorodstvo po krvi. Najbrže je skočila v vodo. » 322 Ukraden dinamit. Dninar Anton Saflič na Reki našel je na lesnem skladišču tvrdke Klein & Milch paket z dvajsetimi dinamitni patronami. Te patrone izvirajo najbrž od tatvine v dinamitnem skladišču tvdke Formasori & Santari v Cantridi. Ondu je bilo ukradeno 7 zavojev dinamita. Srebrn goldinar v želodcu. Na parniku „Sokol vozil iz Kralj na Reko neka žena zbolela za znano morsko boleznijo in izpluvala srebern goldinar. Preganjenje Lahov v Curihu. Sedaj, ko so minuli curiški izgredi, se šele vidi, kako grozno so divjali ljudje zoper Lahe. Pri raznih napadih je bilo ranjenih na stotine da je bil morski tok nekoliko močneji nego običajno. Lahov, mnogo jih je bilo ubitih. Curižani so demolirali 30 laških hiš in vse, kar so v njih našli, žene in otroke so strgali s postelj in pometali pri oknih,'da se jih je več ubilo. Potres na morju. Te dni je strašanska poplava ob severno-zapadnem obrežju japonskih otokov napravila ne neprecenljivo škodo, ampak usmrtila tudi na tisoče in tisoČe ljudij. Glasom najnovejših poroČil iz Japonské nikakoršno znamenje ni dalo slutiti bližnje katastrofe. Vreme bilo je lepo, morje povsem mirno. RibČi vrnili so se v pristanišČa, ne da bili opazili kaj nenavadnega. Le na parnikih so občutili, Okolu ure dvignilo se je morje ob obrežju kakih 300 milj daleč skoro 80 cevljev visoko (!) in to strašno valovje vrglo se je velikánsko silo na obrežje. Karkoli je stalo in raslo, podrl in porušir je poplav. Ljudje spravljali so se veČinoma že k po-Čitku, torej nihČe ni mogel ubežati katastrofi. Na tisoče in tisoče ljudi pobilo je zidovje in tramovje bliskoma porušenih poslopji in volovje je odneslo truplo nesrečnih žrtev z ruše-vinami njih imetka zopet raz kopno na široko morje Vlada ceni število teh nesrečnih žrtev na 30.000 (!), hiš pa je po-drla poplava okolu 5000. Tako na pr. je popolnoma porušeno mesto Kumuliši.' To mesto je štelo okolu 6000 prebivalcev, po katastrofi ostalo jih je toliko, da se jih more po-šteti na prste. Strašen je bil po katastrofi pogled na te ne-srečne kraje. Morje je polagoma zopet izmetavalo mrliče ter a nasulo obrežje s človeškimi trupli. Več dnij ležali so mrliči na kopném, ne da bi jih bil kdo pokopal. Bati se je bilo, da nastane ob sedanji vročini kuga ali kaka druga epidemija, no, na vso srečo se vsaj ta bojazen ni vresnicila. Umevno je, da je med preživelimi strašna beda in lakota Vlada je poslala hrane in se pripravlja, da jim izdatnp pomore. Št. 7778. Wl&Maî i e priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 29. julija 1896. Pšenica gld. 7 70 kr , kr., turšica gld. 5 20 kr., gld. 6 30 kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. ajda gld. 8'— kr., proso gld. leča gld. 10 kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 11 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) NOVO! PrenareJene zvezdne ure NOVO! Hadfad Wateh Company imajo nalog vse švicarske ure od- A \ •. « * i l strani ti. Prenarejena ura , katera ima povsem novo urno sostavo, je, kar se tiče natanč- U.H nosti nedosežna. i^rFi » < i '••i' .• X i r Vr V s \\V 3f NM 'tffl i&L Prenarejena ura bo v umetnem ciseli-ranem inmasivnem façon - pokiovom ; razposlana Façon * zlato je nova zlato-barvna tvarina, američanske iz-najdba, in ta zlata barva ni samo zu- nanja ampak slio/ in skoz, iif obcutljfva proti kislinani, kakor pravo zlato. vv\ „ > iJ m M iVA 1 j Ui 1(1 ti. Cena samo prenarejene ure so vsled posebne zlite kovine tako pravim zlatim uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet-nega delà. Mi pre-vzamemo za prena- Cena samo Notranje delo prena- rejene ure tako »■i \ V u V rejene ure ford Watch Hart-Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa- vonete) samo 5 gld. \ v 4 ^ . . . . mat jku: fino in natančno, JKĚ vsakemu, kedor želi dobro uro imeti, najtopleje priporočamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar nazaj zahtevati , ako ma naša prenarejena ura dopade. CenaH façonzlatmi pokrovi le 5 gld. • * «.v Zaradi preselitve iz deželnega dvorca v nove uradne prostore deželne hiše, Turjaški trg št na levo pri tleh ostane kranjska deželna Prosimo naše prenarejene ure od Hadfad Watsch Comp. enakim, toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hadfad Watsch Comp. Razpošilja proti postnem povzetji tvrdka ure blagajna od 12. do vštetega 14. avgusta 1.1. stran kinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. Ljubljani dne 29. julija 1896. leta. Loterijske srećke. V Lineu dne 1. avg. t. 1.: 60, 76, 30, 89, 19. V Trstu dne 1. avg t. 1 28, 6, 30, 70, 62. Anton Bruder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pripadajoče façonzlate verižice sportfaçon le 3 gld. Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure mi napis „ delu, ali naj ponuja navadne Goldin ure, katere prodajamo. Vsaka ura naj se vrne, katera nima not ran j em njegovi pravici Hadfad Watsch & Coinp" na kazalu na nas obrne, pomagamo. mu V Pragi dne 5. avg, t. 1. : 42, 38, 80, 18, 65. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba ttlasirikovi uaslediiik