/ PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE ] pi R.O] L r\ FAl R] E1 C 1 • ' ' OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze In Prosvetne Matice EDUCATIONAL BUREAU ■L- TRI VIHRE PREKO SVETA PO EVROPI, AZIJI, po seliščih stavkarjev v Južni in Severni Ame riki, sejejo negotovost in smrt snane stare tri vihre, kakor si jih J« pred-stavil risar gornjega kartuna. Se nikjer resne volje za ukinjenje "mrzle vojne" Volilno kampanjo v zapadnom bloku v znamenju boja med Zed. državami In Sovjetsko zvezo.— Klerikalne stranke prvačijo v štirih državah. Na zboru organizacije Združenih narodov v New Yorku ni med sovjetskim in zapadnim blokom ptišlo še do nikakega pomirjen j a. Drug drugega dolže vojnih nakan, imperializma in neiskrenosti. Ako ameriška delegacija predlaga mednarodno kontrolo nad atomsko energijo, sovjetska delegacija tak predlog odbije. In kadar Višinski predlaga, naj da vsaka država inventar svojih atomskih bomb (imajo jih "veliko zalogo" Zed. države in tudi Rusija jih že ima), in ob enem da naj se jih \iniči ter da se jih v vojnah povsem prepove. Takim precHogom pa nasprotuje v imenu zvezne vlade naš državni tajnik Acheson. On argumentira, da edino ako se uvede mednarodno kontrolo nad atomsko energijo, bo svet lahko siguren varnosti pred atomskim orožjem. Očitki in protiočitki Delegati zapadnega bloka na zboru Z. N. ob enem Rusijo obtožujejo, da neguje nasilne, pro-tidemokratične akcije v svojih "satelitkah" in da podnetuje verske persekucije sedaj posebno na Cehoslovaškem, na Madžarskem in tudi na Poljskem ter v Romuniji. In očitajo ji, da ni nič boljše v Bolgariji. Višinski, ukrajinski Manuel-ski ter drugi zastopniki sovjetskega bloka vse te obdolžitve odklanjajo z argumenti, da ni nih- Ali vam je naročnina potekla...? Tckoto itovilka Proletarca 2185 Ako je številka tik VAAEGA imena nu NASLOVIT na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam jo naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! če v omenjenih državah bil obsojen radi vere temveč edino ako je bil udeležen v protidržav-nih aktivnostih ter kršil postave. Višinski je posebno poudaril, da je ogrski primat kardinal Mindszenty sam javno priznal take prestopke in zato je bil obsojen ne pa ker je katoliški svečenik. Tudi volilni boji v znamenju mrzle vojne Kakor na zboru Z. N., tako se s takimi očitki obsipajo politične stranke v vseh deželah zapadnega bloka, posebno v volilnih kampanjah. V nedavnih državnozoorskih volitvah na Norvežkem je šla komunistična stranka v borbo z (Konec na 5. strani.) Tekma zapada in vzhoda za prifeUttv naklonjenosti nemškega naroda Nemčija pod Hitlerjem in prej pod kajzerjem je vojno izgubila — namreč bila je premagana, toda v obeh slučajih so ji dali zmagovalci priložnost, da se je opomogla. Sedaj je razdeljena na dvoje. In to prati dogovoru v Potsdamu, kjer sq predstavniki ZecL držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze rekli, da bodo sklepali skupno in nikoli tako, da se bi Nemčiji že kdaj dopustilo posti/ti velesila. Pogodbe pa so zgolj stvar na papirju. In mnogi, ki jih sklepajo, umrjejo predno se jih bi moglo uvpl-javiti. Mislimo pri tem posebno na Roosevelta. S poraženim Hitlerjevim "tretjim" rajhom so bivij zavezniki jako neprevidno ravnali. Prav lahko bi ga spremenili v idealno, demokratično državo, pod vodstvom in zaščito Združenih narodov. T+ se ni zgodilo. čemu ne? Rekli tekme med tistimi državami, ki jih je Nemčija izigravala druga za drugo v p roil osti in jih izigrava sedaj. Zapadne sile — ki jih predstavljajo Zedinjene države, torej naša vlada s pomočjo naših dolarjev, so ustanovile novo nemško republiko triionije. To se je izvršilo v sredi tega leta. Francoski, ameriški in angleški del okupirane Nemčije ima okrog 60 miljonov prebivalcev. Je vsled izgnanih Nemcev iz Poljske, Čehoslovaške, Jugoslavije itd. skrajno natrpan in nacionalistično navdahnjen. Vodja nad triconijo so bile ves čas po zmagi nad Hitlerjem Zed. države. In so v tej vlogi vedno bolj udej-stvovane zato, ker pošiljajo v ta del Nemčije živež in plačujejo razne druge stroške. Ob enem so v isti dobi preprečile angleškim labo-ritom uvesti socializcKijo nemške industrije — češ, da naj Anglija počaka še par let — in je počakala. Angleški laboriti so ekonomsko od Zed. držav toliko odvisni, da so se udali ameriški vnanji politiki (n tako je nemški kapitalizem spet tam kjer je bil: namreč na vodstvu države, ki ima nad 10 milijonov več prebivalcev kakor r. - * "Aftt. *---,----- V tej novi zapadni nemški republikikna vodilno besedo skrajna reakcija. Ameriika vnanja politika je poskrbela, da se je dogodilo vse po njenih željah. Angleži so se potuhnili, nekateri Francozi (nevštevsi francoske komuniste) so protestirali, toda Amerika je zmagala. Resnica je, da je pretežni de^Nemčije s svojo najboljšo industrijo, s prirodnimi bogastvi in s prebivalstvom, ki tvori potentično militaristično silo, spet pod vodstvom takih ljudi, ki so po prvi svetovni vojni pripomogli na en ali na drug način Hitlequ v sedlo. Načrt angleških laboritov za podržavljenje nemških veleobratov je — kot že rečeno, bil na zahtevo vlade Zed. držav vržen v vodo. Danes je zapadna Nemčija, s svojo vlado vred, prav toliko kapitalistična, kakor je bila pod kajzerjem. Francija se te Nemčije boji, a ker je v večini kon* servativna, komunistične Nemčije tudi noče. Torej si (Konec na 4. strani.) Naši bankirji zslo brihtne glave, kadar se jim gre za profit Ena izmed točk v Truman-ovem ekonomskem programu je, da naj bi ameriški bankirji skupno z našimi industrialci spet začeli vlagati svoj kapital v tuje— pred vsem v agrikulturno in industrialno zaostale dežele. Le na ta način, z našimi vložbami, z našimi stroji in z našimi inženirji se jim bo mogoče izkopati iz zastoja in bede, meni Tri: man, in le tako se bo v njih izpadbilo tla komunističnim propagandi-stom in s tem tudi "ambicijam sovjetskega imperializma". Bili so časi, ko so ameriški takozvani mednarodni bankirji res posojevali vse križem — večinoma najbolj koruptnim vladam, ki so denar zapravile zase, nekaj ga pa razdale svojim oficirjem ter političnim prvakom izven vlade. Bančna hiše J. Pierpont Morgan npr. je dala stotine milijone dolarjev takih posojil vladam v latinski Ameriki ter raznim vladam v Evropi in v Aziji, nato pa izdala "zlate bonde", ki jih je prodala naivnim Američanom. Sest procentov obresti je bilo obljubljeno onim, ki so kupovali te bonde! Pa tudi po sedem! To je že nekaj. In vrh tega so te bonde vendar jamčile države, ne kak posameznik! Morganova in druge banke, ki so dajale ta posojila, so zaračunale prvi obrok obresti čim so dale posojila, vrh tega si vzele premije od 2 do 6 dolarjev na vsakih sto posojenih dolarjev, tako da si je prizadeta vlada nakopala zares velike obveznosti. Ker jih niso zmogle, in ker so ministri ter drugi graftarji pograbili zase kolikor je še ostalo, so obveznosti obveljale zgolj na papirju, ameriški vložniki pa proiesKiraii, cttiwrst fte ma-sko, da se velebankirji s takimi posojili ogoljufali vdova za njihove prihranke itd. V velikih krizah ter v polomih so bila potem taka posojila vladam ukinjena. Postave o njih so bile poostrene deloma v krizi 1907 in potem še parkrat pozneje, stroge regulacije nad posojili v tujino pa so bile uvedene ^o:rbno pod F. D. Rooseveltom. Od tedaj mora iti posojilo tujin viadam vedno skozi mero-dajno zvezno finančno ustanovo in v raznih posebnih slučajih ?a mora odobriti zvezni kongres. Taka posojila jamči potem zvezna vlada, pa če so ji kdaj vrnjena ali ne. Novi Trumanov načrt v bistvu pomeni, da se bi v omiljeni obli-. ki vrnili v staro prakso. Kot že rečeno, naši bankirji In indu-(Konec na 5. strani.) KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Sodnik Harold R. Medina se je v 39 tednih obravnave proti enajstim članom eksekutive ko- vržena iz Washingtona? Ne, nič se je ne boji. Ajneriški komunisti bili svoječasno nasilni le munistične stranke toliko utru-; v razbijanju shodov bivše Hil- dil, da je ob koncu obsodil v za l>or tudi njihove zagovornike— >est po številu. Zato, ker so mu quittove - Dcbsove - Bergerjeve socialistične stranke, nikoli pa e niso bili nevarni republikan- nagajali, je rekel. Porota pa je ski ali demokratski stranki. To- soglasno izrekla, da so obtoženi komunistični voditelji krivi vseh obdolžitev. Namreč, da so delovali za nasilno strmoglavljenje ameriške vlade. Na papirju bržkone so — saj v početku ustanovitve svoje stranke. A drugače pa ni bil še noben ameriški predsednik tudi po zmagi bolj-ševiške revolucije v Rusiji v nevarnosti, da bo šiloma vržen. In tudi Truman ni v taki nevarnosti. Vzlic temu se je ta draga obravnava vlekla skozi 39 tednov. Komunistično stranko je stala $15,000 na teden, in zvezno vlado pa najmanj trikrat to- rej čemu njihne vodje vlačiti po ječah, pred sodišča in na "sramotilni oder'? Nu, vse to je prispevek zvezne taktike v njeni "mrzli vojni" proti Stalinu. NTi pametno, toda obe strani sta krivi in trpe pa taki, ki niso ničesar krivi in ne zaslužijo nikake kazni. Pa jih vzlic temu dobe na obeh straneh "železnega za-stora". m Edwin A. Lahey je smatran za dobrega časnikarja. Piše v čikaške Daily News največ o delavskih unijah, o delavskih političnih stvareh in o sporih, ki se ,,v pa najmanj initial lO- , . . .... ~r .. ----- liko. Cemu? Zaradi komedije d°gaJaJ° med levičarskimi ter ki jo uganjamo v "mrzli vojni". desn^arskimi" unijami. Minulo soboto je Lahey na dolgo poro-Komunistična stranka v USA čal o obravnavi proti komuni-je posegla v volilno kampanjo stom v New Yorku in med dru-s svojim predsedniškim kandida-1 s poudarnim tiskom omenil, tom menda vsega skupaj trikrat. Njena lista je bila priznana v največ 22 državah. Dobila je prvič le okrog 50.000 glasov in nikoli za svojega predsedniškega kandidata več kot nekaj nad 100,000 glasov. Članov ima sedaj — uradno priznanih, približno 60.000. Mar se naj zvezna vlada te skupine boji, da bo da izdaja komunistična stranka poleg dveh angleških dnevnikov tudi liste v židovskem, finskem, madžarskem, v poljskem in slovenskem jeziku. Ako bi utegnil, bi Laheyju pisal, da o komunističnem tisku v Ameriku, kolikor ga je v jezikih tujerodcev, nične ve. Kajti medtem ko pravi, (Konec na 5. strani) Velekorporacije v antiunijski ofenzivi John L. Lewis je minuli teden v posebni izjavi dejal, da se je jeklarski trust zaklel uničiti unijo jeklarskih delavcev, ki ima okrog milijon članov. Ne samo jeklarski trust — tudi drugi monopoli mu v tej borbi stoje ob strani. In velebankirji, časopisje in politično oblast jim je v večini naklonjena. Kaj pa unije? Na to vprašanje je Lewis predlagal, naj v pomoč uniji jeklarskih delavcev nastopijo skupno in ob enem se obvezal, da bo unija premogarjev v ta namen prispevala na stotisoče dolarjev, pogojno, da to store tudi velike bogate unije AFL in sploh vse delavske strokovne organizacije. Tu bi prišle v upoštev posebno bratovščine železničarjev, ki pa jih Lewis ni direktno povabil. Vse so bogate in bi lahko prispevale. Jasno je vsem voditeljem unij, da so baroni industrije združeni in da svojo sedanjo ofenzivo za razbijanje unij pospešujejo. Lewisova izjava in ponudba podpore je bila presenečenje, kajti tudi premogarji so v borbi in šli še prejšnji mesec na stavko. Bore se ne le sa obvarovanje svojega pensijskega sklada, v katerega bi imele družbo na podlagi prejšnje pogodbe plače- vati po 20c od vsake tone nako-panega premoga; sedaj zahteva UMWA v ta namen 30c od tone. Lewis je v javnosti vedno uganka, ker nihče ne ve, kakšna bo njegova prihodnja gesta. Zato je njegov apel v pomoč uniji jeklarskih delavcev prišel povsem nepričakovano. Lewis in predsednik unije jeklarskih delavcev Philip Murray sta bila nekoč intimna prijatelja in unijo UMW sta vodila roka v roki. V CIO pa sta se sprla. Lewis ga je izobčil iz odbora UMW in s tem tudi Iz unije premogarjev kot take. V tej stiski ga je nagloma sprejela za svojega člana unija jeklarskih delavcev ter ga Izvolila za svojega predsednika. Zato je verjetno, da je bil nad Lewis-ovo ponudbo pt^senečen tudi Murray, a jo je minulo nedeljo pozdravil, ker čuti in ve, da ako se bodo ameriške delavske unije proti strategiji sveže indu-strlalcev posamezno borile, bodo izgubljale. Neprijeten pa je bil Lewi sov predlog vodjem AFL. SprtVil jih je v zagato. V svoji konservativnosti bi jim bilo kar yieč, ako CIO čimprej propada. V prihodnjem letu namerava AFL potrošiti milijone dolarjev za pridobitev v svoje unije milijon novih članov. Kje? Pravi, da bo šla v delokrog levičarskih unij CIO ter jim prevzela člane. To se pravi, da misli te unije razbiti. Tudi Murray in Walter Reuther sta v borbi proti njim. Na konvenciji CIO, ki se prične koncem tega meseca, jim bo ukazano, da se naj pokore sklepom večine eksekutive in konvencij posebno na političnem polju, ali pa bodo njih vodstva izobčena iz unije ter imenovana nova v re-organizacijskih akcijah. Indu-strialcem je ta boj všeč, ker jim koristi v njihovih nakanah za oslabljanje organiziranega delavstva. Npr., Bell Aircraft kom-panija v Buffalu je isjavila, da ne bo uposlila tistih stavkar-jev, ki so smatrani sa komuniste in sopotnike, torej ker so "subverzni", jih noče več med svoje stene. Chicago Tribune pa priobčuje članke, v katerih dokazuje, kako ogromno bodo delavci jeklarske industrije na izgubi, ker so se odzvali Murrayjevemu pozivu v stavko. Za primero navaja v enem članku mesto Gary v Indiani. Odvisno sa svoje blaginjo je popolnoma od jeklarske industrije. Ima 140,000 prebivalcev. Na stavki v Garyju je bilo od prvaga dne 31,4SS jeklarskih delavcev, nekaj dni aH teden pozneje pa so začele odslavljati svoje uslužbence vsled zmanjšanega prometa trgovine, gostilne, transportne družbe itd. Vsi ti | stavkujoči in odslovljeni delavci so prejemali nad deset milijonov dolarjev plače na mesec, ki je sedaj več ni in to se v takem mestu pozna. Slično je po drugih krajih, kjer je glavni obrat jeklarska industrija in rudniki železne rude. Trgovci jamrajo, vsi, ki kaj prodajajo, žele poravnave. Toda družbam se nič ne mudi. Vedo, da bodo v sedanjih okolščinah koncem konca one na dobičku, unija s svojimi Člani pa na škodi. • Prva velika stavka jeklarskih delavcev se je vršila po prvi svetovni vojni. Vodil jo je pod okriljem AFL William Z. Foster. Bila je slabo zasnovana in do kraja razbita. V naslednjih poskusih tudi ni bilo sreče sa unije. šele ko je John L. Lewis zamislil svoj CIO, se je moral podati tudi jeklarski trust. V sedanji bitki pa bo poražen edino ako bo Lewisov predlog sprejelo vse unijsko delavstvo, žal, da se to ni zgodilo. Nekaj o naših stvareh Dopisniki naj nam oprbste, ako njihovih spisov ni v tej izdaji. Čemu ne — to je pojasnjeno v upravni-kovi koloni na tretji strani. V nedeljo 16. oktobra so vprizorile Progresivne Slovenke krožka št. 9 v Chicagu veseloigro 'Trije vaški svetniki". Več o tem bo v prihodnji številki. Kar želimo tu omeniti je, da so ob tej priliki prišle na to priredbo velike skupine iz Milwaukeeja, West Allisa, LaSalla, Waukegana in videli smo goste tudi iz raznih drugih naselbin. Dvorana je bila "natrpana" smeha nič koliko in komedija izborno podana. V soboto 29. oktobra Bo veselica Družabnega kluba slovenskega centra. Kje? Tik našega centra, v Lawndale Masonic Temple, 2300 So. Millard Avenue. Vstopnina samo 60c. Igral bo Rudy Pugel iz Milwaukeeja in njegov orkester. Tudi ako ne plešete, boste te godce z užitkom poslušali. V nedeljo 30. oktobra bo v Milwaukeeju, v Reber-niškovi dvorani konferenca naše krajevne organizacije Prosvetne matice. Vsa društva so bila povabljena, da izvolijo zastopnike. Ob enem tudi razne druge naše ustanove, ki so učlanjene v Prosvetni matici. Pošljite jih čimveč, ker to zborovanje bo jako važno. Prične se ob 10. dopoldne. Na Zahvalni dan 24. novembra bo imel svoj običajni jesenski koncert pevski zbor Zarja v Clevelandu. Vršil se bo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Spored bo prvovrsten. Nadejamo se, da bodo Clevelandčani ter rojaki iz sosednih naselbin napolnili to prostorno dvorano "do zadnjega kotička." V nedeljo 6. novembra se bo vršil v Sokol Chicago avditoriju na So. Kedzie Ave. jubilejni koncert pevskega zbora "France Prešeren". Prične se ob 3 popoldne. Zvečer pa bo na plesni zabavi igral Yankovic orkester iz Clevelanda. Več o tem bo naznanjeno v dopisih. V prejšnji številki smo se "pobahali", da je nam John Shular v Kansasu dobil kar pet novih naročnikov, in to v krajih, o katerih smo mislili, da se jih sploh več ne dobi. A glej — vraga, nekaj dni pozneje pa dobimo sporočilo iz neke naše naselbine, naj črtamo kar šest naročnikov. Vzrok — jeklarska stavka. Saj tak je bil izgovor naročnikov. Stavimo, da niso odpovedali niti enega kapitalističnega lista, čeprav pišejo zoper njihovo stavko. Radi prejemamo vzpodbudna pisma, a je že tako, da smo tudi slabih-sporočil jako navajeni. Torej potrudimo se, da nadomestimo, kar drugod izgubimo. x John Durn, Coll in wood, John Gorshek, Springfield — pojasnilo pride pismeno. Kdor še ni poslal oglasov v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja, ali pa svoje ga spisa vanj, naj to stori čimprej. Ker le na ta način bomo mogli držati obljubo, da ta knjiga pravočasno izide. t * \ proletarec UST ŽA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. lzriaia VsaKo Sredo. , Udaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčltev v številki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. ..i „ . , , , Editor............................................. Frank Zaitx SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $1 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. - Telephone: ROckwell 2-2864 Mesto, ki izginjajo, ako je za iiMtostrtolc* drugje Vet profita Oni, ki potujejo po deželi, velikokrat nalete na zapuščene vasi in mesta. Po ameriško pravijo takim krajem "ghost town" — inesto duhov. Veliko naših rojakov še spominja takih krajev — iz svojih izkušenj. Imeli so v mestu ali pa v rudniški kempi zaslužek, mnogi svoj dom — vse lepo urejeno ž&,dostojno preživljanje. Ali nekega dne pride — kot strela z jasnega — naznanilo, premogovnik bo tega in tega dne prenehal z obratom. Bakrene majne bodo ustavili. Tovarno bodo preselili. V novoangleških državah (na našem ameriškem vzhodu) se izseljuje industrija že par let — največ na jug. V južnih državah imajo na razpolago cenejši električni tok, in kar je glavno, cenene delavce, oblast je vsa na strani delodajalcev .in unije, kolikor jih je, pa imajo tam vsled teh okolščin v razrednih sporih le malo moči. Največkrat nič. Tako je nastalo v novoangleških državah že vse polno "ghost towns". Enako v zapadnih državah, v Michiganu na bakrenem okrožju itd. Vidite jih v vseh premogovniških revirjih,, v krajih, kjer kopljejo, oziroma so kopali kovinske rude, v mestih, kjer so imeli nekoč topilnice rud, ali pa kake druge tovarne, ki se lastnikom tam kjer so jih prvotno imeli niso več zadovoljivo izplačevale ter so jih premestili dhigam. Taki usodi je bilo nedavno obsojeno mesto Auburn v New Jerseyju. Ima okrog 36,000 prebivalcev. Glavna industrija v nJemu so tovarne pol jedel jskih strojev; lastnica tega obrata je International Harvester kompanija. Odločila se je svoja starinska tovarniška poslopja v Auburnu zapreti in stroje pa preseliti v drugo državo, kjer je po slepi Čeni kupila bivšo municijsko tovarno. To novo poslopje, v katerega se preseli, Je moderno — kijti zgrajeno je bik* med vojno na stroške zvezne vlade, torej hi stroške vseh nas, ki plačujemo davke. Tovarne, ki jih je kupila IH kompanija, *so stale zvezno vlado med vojno $43,920,000. IH kompanija jih je dobila sedaj za polovično ceno, vštevši opremo, ki jo bo prodala takim družbim, kl jo rabijo. Unija FE fCIO) pravi, da bo dobila zvezna vlada of Inter nationl Harvester družbe po tej kupčiji samo kakih 12c na vsak dolar, ki ga je med vojno vložila za zgraditev teh modemih fabrik. International Harvester družba v Auburnu je bila sicer velikodušna. Rekla je meščanom, ki so apelirali nanjo, naj ne uniči tega prilično prospevajočega mesta, da jim proda vsa svoja poslopja in veliko stare tovarniške opreme vse skupaj za en dolar! Torej zastonj. Naj občina torej vse to prevzame in da v najem kakemu drugemu podvzetju, pa bo šlo po starem tiru. Na družbo so apelirali ne samo unija temveč lokalna trgovska zbornica,, cerkve, zdravniki itd. A kompanijski magnati so Odgovarjali — saj vam vse prepustimo za en Sam dolar — si boste vendar pomagali dobiti v ta kraj kakega drugega hidustrialca! To se lahko reče. A delavci, ki so bili v Auburnu uposleni pri Ih, so stari večinoma že nad 50 let. Kak nov industrijalec, tudi ako bi prevzel zapuščeno tovarno, jih ne bi več najel. Toda novega industrialca ne bo in AubuTn je obsojen postati "ghost town". Tako se je dogodilo že neštetim drugim mestom in rudarskim kempam pred njim. Zapustiti moraš svoj dom, svoj vrt, svojo prodajalno ali kar že imaš in iti na pot. Delavcem pri IH v Auburnu je bridko ob spoznanju, da so v tej pozni uri, po tolikih letih garanja, vrženi na cesto ln nihče se he briga za njlhoVo usodo. Kompanija pa Se jim rogi: "Vsa poslopja so vam ntprOdaj za en dolar, boste že koga dobili, da bo v njih namestil kake druge stroje %ter kaj izdeloval!" Za Auburn ni Več pomoči. Nastal je mesto okrog ene same velike tovarne in ko se je ona izselila drugam, je med prebivalci zazijalo spoznanje resnice, da korporici-jam ni za blaginjo prebivalstva temveč le za ddbičke. / "Da, a kaj pa z mestom, kaj z delavci in njihovimi družinami?" "To ni naša briga," odgovarja družba. Milijone delavcev je že čulo tak odgovor na svoj problem, se potem izselili — a da bi kaj storili sebi v zaščito, tega še vedno niso poskusili. Unije pa protestirajo šele ko jim Že voda teč* v grlo. ftffc M0UHNING AftER! Krajevne zveze se organizirajo na boj prtoti predsodkom Ameriška delavska federaci- rih ne večje težkoče kot C. I. O., ja in Kongres industrijskih or- glede teh težkoč se sedaj raz-ganizacij sta preko let odločno pravi j a pri nekaterih krajevnih delovala za konec predsodkov zvezah A. F. L. samih. To je poln zapostavljanja v njih zvezah stalo jasno prošlo pomlad, ko kakor tudi v drugih prilikah v je A. F. of L. sklicala A. F. L. ameriškem življenju. Dasi pra- Conference to Combat Intoler-vila C. I. O. prepovedujejo ance. Popolnoma zadeva poklic-predsodke glede plemena, vere nih zvez je bil ta shod eden in narodnega Izvora, vsebujejo največjih kar jih A. F. L. kedaj pravila nekaterih zvez A. F. L. sklicala. Glasom udeležencev je ovirajoče določbe glede članstva. Ko je toraj začela A. F. L. bolj živahno delovati za bolj demo- 1---a 1 ar ._ _ m — , i - i _ ii - irraiicne razmere v njernn zvezah, je naletel* v nekaterih ozi- bil ta shod zgodovinskega pomena. Glavni govornik pri otvoritvi shoda je bil Charles S. Zimmerman, podpredsednik Interna- Wdshington postavijo novi Kitajski z o pogoj priznonju {oko ostrowktcve Znani ameriški žurnalist Frederick Kut\ piše it Londona v či-kaškem dnevniku 9un-Tlmes o pogojfh, pod katerimi M bilk Trumanova administracija eventualno pripravljeni priznati 'novi komunistični režim na Kitajskem. Pravi, da jih je izvedel iz "neoporečno zanesljivega vira". On je dobil za svoja vestna, zanesljiva poročila v časnikarskem in literarnem svetu že prilično priznanj iti nagrad. Torej Je vredno, da pogledamo, kaj Je feVedel. Nova kitajska vlada pod kontrolo komunistične strank* Je bila htftartovljena V Pekingu (Peiptngu), nekdanjem glavnem mestu kitajskega cesarstva. Ker je Ciang^Kaišek, ki ga je ameriška vlada podpirala vseskozi in potrošila njemu v pomoč več milijard, izgubil borbo na cfcli črti, j* naravno, da morajo s tem dejstvom računati posebno v Washingtonu in v Londonu. Kitajski je ogrom-na dfcžtfa, s katero no bfle Žed. države Vidno v stikih —- v ekonomskih in v političnih, 9e v večji meri pa dolgo dobo Angliji. Obe te države imajo na Kitajskem velike vložbe, posestva, tovarne, paroplovoo itd. Ogromni pristan šanghaj je bil do minule vojne — oziroma do japonskega napada, v glavnem anglo-ame-riška luka. Proti jugu, blizu kitajske luke Kanton pa je angleška kronska kolonija Hong-Kong. t Vsled zmage komunistov se je ves te položaj spremenil in ne Angleži, ne Američani, si niso na jasnem, kaj bo iz tega in ako si bodo svoje interese na Kitajskem še mogli obvarovati, ali pa bodo njihove investicije in posojila črtana, kakor so bila črtana v Sovjetski zvezi po boljševiški revoluciji. V Angliji in v Zed. državah menijo, ali saj pričakujejo, da se nova Kitajska ekonomsko ne bo mogla o pomoči brez sodelovanja z anglo-ameriško trgovino in industrijo. Toda ako komunistična vlada v Pekingu ni tako kooperacijo računa, bo morala — kakor trdi omenjeni Frederick Kuh, sprejeti sledeče ameriške pogoje: 1. Izjaviti, da prizna pogodbo med Kitajsko in Zed. državami, ki je bila sklenjena 1948 z ozirom na medsebojno trgovino in plovbo, (ta pogodba je bila sklenjena med Ciang Kaiškom in lYu-minovo administracijo. Kitajski komunisti ao jo vedno označevali za tragično enostransko, namreč za kvarno koristim kitajskega ljudstva, ker je vsa le ameriškim interesom v korist.) 2. Vlada v Pekingu mora obljubiti plačati dolgove, ki jih ima Kitajska v Export-Import banki in vrniti posojila, ki jih je dobila 6d ameriških bankirjev. (Od obeli teh poeojil nI imelo kitajsko ljudstvo nič hasna in bi bilo sedanji vlidi v Pekingu p6d čast plačevati ddlgove, ki jih je napravil v borbi f5roti nji Čiang-Kaiškov režim.) , 3. Sedanja vlada naj da zagotovilo, da bodo smeli ameriški misijonarji na Kitajskem, katerih je okrog 800, nadaljevati na svojem verskem polju svobodno In nemoteno. (Nekatere ameriške cerkvene sekte in katoliška cerkev so si pridobile na Kitajskem veliko Imovino. Posebno katoliška poseduje tam veleposes-tva, razna velika gospodarska poslopja, zavode in šole. Novi kitajski režim smatra te ameriške misijonarje za politične pro-pagandiste in za agente "ameriškega imperializma".) 4. Svobodno kretanje ameriških konzularnih in poslaniških uradnikov in ncfbenih ovir v komunikacijah med njimi ter med njimi in afrierlškrf vlido. To so torej štirje temeljni ameriški pogoji, dani kitajski ko- tional Ladies Garment Workers Union, A. F. L. — zveza, ki se je dolgo odločno bojevala za to, da se odstrani predsodke in omalovažanje med delavci v industriji pri katerih so zaposleni. V govoru pred več kot 650 zveznimi prisotnimi poslanci, je Mr. Zimmerman povdirjal, d a je prva naloga delavstva končati predsodke v lastnih organizacijah in poduk članstva, druga pa postati sila za enakopravnost in boljše odnošaje v občinah. Glavno delo shoda so bile razprave šestih skrbno sestavljenih skupin. Delo o katerem se je razpravljalo je bilo: problemi ko jih vzrok so določbe glede iz-podrin jenih oseb; manjšinski problemi glede poduka, poklicnega vežbanja in zdravja; problemi višine delavskih plfcČ; določbe glede delovanja zi Ugodno zaposlen je; civilno pravo države Illinois, m predmet, ki je privabil precej samo-preizkuš-nje—" Kiko nastopiti nipram omalovažanja v notranjosti ha-ših zvez" Vodji skupine, ki je razpravljala o razlikovanju v zvezah je povdarjal, da namen skupine ni "kaznovati kako zvezo temveč pokazati kiko ie mogoče nastopiti v slučaju problema. Mi hočemo, da se krajevni voditelji, ki stoje pred problemom nauČe Od onih, ki imajo v tem oziru že izkušnjo." Dopisnik mesta Chieago z a A. F. L. novinarsko službo je poročil, da so prisotni poslanci zvez izjavili, da se strinjajo, da je treba več poduka v notranjosti krajevnih zvez z ozirom na Vprašanje predsodkov In so soglasno glasovali Zi (1) stalni od-bot Zi boj proH Zapostavljanju in (t) za orginizitinje tekih odborov v krajevnih zvezah. Kot piše v izdaji Američan Fedetattonist, ki je pred knftkirft izšli o Chieago Conference to Combat Intolerance, pravi Mr. Zimmerman, da Je to bila enodnevna seja, ki je trajala od 9. are zjutraj do 10. ure ivečer "Todi/' pravi nadalje, "v enem dnevu se je vjeta čut Omdktrn-cije In še ga sestavilo v pomenljivo celoto. To So bili ljudje, tri niso imeli demoftridje 'samo hi nrrtfnistični vladi po tem ovinku, ako hoče, da jO bo Trumanova ». ^ le edtieiiii 'JHvui* nrlm inie4rt>/i IIHfM dfteVfti rod tria plemenske ocfirosajo mod Hnn stvo kjer je najbolj potreben Je zarisan To je podučen red Kadi Vera v odrešenike Ljudstva Še vedno veriijejo v od rešen i ke. Krščanstvo slavi blizu dva tisoč let spomin na bofjega sina, ki je prišel na svet, da odreši človeštvo. Biblija pravi, da je v ta namen trpel i sam ln umrl na krilu. Toda človeštvo je po dva tisoč letih te odrešitve še zmerom neodrešeno, četudi Je pozneje verjelo in sledilo hefaftlm osvoboditeljem, ki so mu obetali odrešenje. Res je: posamezni narodi, ljudstva in razredi so si ob različnih časih v rasnih dobah Isvejevall precej olajšav in več pravic, toda uredba, ki sloni na krivici je ostala. Noben posamezen odrešenik je ne odpravi. trini Eugene V. Debs, ki ie bil najpopularnejši socia-PstNfni delavski voditelj, kar jih je še kdaj živelo v tej deželi, Ji Ali svojih shodih zagotavljal množicam, da on ni Mojzes, ki W mogel odvesti ameriški proletariat iz puščave kapha-Httiui v obljubljeno deželo pravičnosti in boljših razmer. In tU* i če %l ImeI f* Moč — dobil bi se kak drug Mojzes, ki bi hib ljudstvo dtfVedrt "nazaj * od vodstvom duhovščine in >e ravnajo po vatikanski liniji. V volilnih bojih je bila ameriška vnanja politika z vsem apara-om državnega departmenta na ijihovi strani. Klerikalna stranka v Franciji je močna, a v vladi more biti le v koaliciji z drugimi strankami, ker sama nima večine. Najjačja po Številu je v Franciji komiini-jtična stranka. Tik po vojni je bila tudi ona zastopana v koalicijskih vladah, a potem so jo iruge stranke odvrgle — veliko f>od vplivom ameriške vnanje jolitike ter obljubljane ameri-ikc materijalne podpore. Tudi v Italiji so bili komunisti nekaj *asa zastopani v vladi, a so bili odstranjeni pod istimi pritiski kako*; v Franciji. Zastoparti pa io v nji skrajno desničarski socialisti, ki so se po vojni pod sodstvom Saratoga ločili od so- >■' --- cialisttČne stranke, zato ker sodeluje s komunisti. V zapadni Nemčiji ima konservativna — ali bolje reakcionarna krščanska demokratska stranka v zbornici večino Ul se odločila, da social-demokratov ne bo vzela v. vlado. S tem jih je primorala v opozicijo Skupno s komunisti. Američanom to ni po volji, posebno še zato ne, ker ima opozicija sedaj toliko večjo moč dokazovati, da je krščanska demokratska stranka v resnici obnovitev stare nacijske stranke pod klerikalno marelo. Vsi ti in drugi politični odno-šaji v vzrujeni Evropi so voda na mlin borbe med USA in USSR. Ni čudno, Če je toliko ljudi prepričanih, da je tretja svetovna vojna neizogibna. Materialni interesi ne delujejo avtomatično; če bi bilo tako, bi ne bilo nobene politike. — V Marcu. živa bitja na svetu, ter veličastno gorsko slikovitostjo. nasprotujejo zavarovanju žavljanov za javno zdravstvo in neboste več čutili utrujenosti, trole — zahtevajo, da naj bo Posameznike - to ^seveda^ da. ^ ^ kboljSanju socialne saj nas uče, da ji obsojen v smrt na križu radi V vzhodni polovici dežele! prepričanja. A njegovi nauki so vključujejo narodni parki Isle ^ vedno tu. Na tisoče razumm-Royal (Michigan) največji otok kov in agitatorjev nazorov je v jezeru Superior, znamenit radi značaja divjine, z velikimi če-dami jelenov s ploščatim rogovjem, bakrenimi rudokopi, ki so obstojali še predno je odkril Krištof Kolumb Ameriko; Great Smoky Mountains (North Caro-^ lina-Tennessee), najvišje pogorje vzhodno od Black Hills, Dakota držav, znamenito radi različnosti in bujnosti rastlinskega življenja; Everglades (Florida), del edine skoro tropične površine v Združenih Državah, s širokimi vodotoki, obširnimi mangrove gozdovi (mangrove drevesa imajo gosto množino podpornih korenin nad zemljo), prerije z nazobčano travo in obilico raznih ptičev. Vgodnosti za obiskovalce narodnih parkov preskrbe zasebniki, ki imajo dovoljenje National Park Service. Tekom poletja je pa mnogo priglasov in oni, ki si niso preskrbeli prostora dovolj v naprej so mnogokrat razočarani ako dospe na višku pb- moralo v smrt. Toda revolucije so se nadaljevale. Morda so bile zaščite. V volilnih kampanjah katerim so vse obljubili, pa hič. teže in zaspanosti po obedu. Vaš njihovo ."svobodno podjetni-organizem bo pomlajen, prido^ Štv^" Čimbolj svobodno in bres bili pa boste na svežosti kože in vladnega nadziranja, a v ino- vse obljubijo — le sebi nič. Pol liniji vašega telesa. zemstvu pa naj jim vlada jamči zmagi pa dajo sebi vse, a onim. j Važno je, da jemo le zelo zre- varnost njihovega kapitala s vso lo sadje. Bolje je, da ga ne lupi- diplomacijo, z našo oboro- mo, saj vemo, da vsebujejo prav *®Wo *n kaj — naj olupni največ vitaminov. i« ameriško ljudstvo Časopis "Avanti" v Rimu pravi, da je bivši madžarski k6mu- tu pa tam zadušene skozi deset- nistični vodja Laszlo Rajk moral letja, toda podtalno so tlele in na vislice ne toliko ker je bil končno — izbruhnilo je v Pran- Titov prijatelj ampak ker se je ciji, po vsi ostali Evropi, dogo- podtalno trudil izrmfti 2ide iz dile so se krvave borbe v sever- vlade. Rajk je po izjavah omeni Ameriki — ena je bila trpor njenega lista trdil, da je v vod-proti Angliji in za osvoboditev stvu ogrske komunistične stran-izpod nje, druga je bila civilna ke židovstvo premočno zastopa-vojna in imeli smo potem še no, torej se naj jih nekaj (Židov) mnoge manjše praske v stavkah odstrani ter nadomesti z Madža-in v plemenskih izgredih, v ka- ri. Dalje pravi "Avanti", da je terih je tudi tekla kri. Postave glavni komunistični vodja in vseh dežel take borbe prepove- predsednik madžarske vlade dujejo. Oni, ki jih propagirajo, Natyas Rakosi bil rojen Rosen- morajo mnogokje v ječo. Ali pa tudi v smrt. Ampak prepričanje ostane. Neglede ali se kdo strinja z obsojenimi komunističnimi vodji ali ne, njihovo gibanje bo ostalo v eni ali drugi obliki, podtalno ali javno — ostalo bo ka szweig; ekonomski direktor Zol-ton Vas, rojen Weinberger; na-ttčni minister Josef Revai, r6jen Roth; prometni minister Erno Geroe, rojen Singer; policijski načelnik Gabor Petr, rojen Aus-pitz. Itd. "Avanti" velja za le- kor je vso skozi dolgo dobo zgo-* vičarski list. A "razkritja" te dovine. V Indiji so si ministri znižali plače. In sicer vsled želje za eko-nomiziranje dežele od zgoraj tovalne dobe poletja. Vendar pa navzdol. Toda isti dan, ko je bi-nudijo narodni parki z izjemo lo to v New Delhiju naznanjeno, Carlsbad Caverns onim, ki žele je predsednik Truman podpisal prinesti lastne šotore ali druge! postavo, ki določa zvišanje plač pripomočke brezplačno prostor za življenje na prostem. Poleg tega da skuša National Park Service ohraniti značaj divjine v naših narodnih parkih (z izjemo male površine, izboljšane za večjo udobnost obiskovalcev), skuša tudi varovati obiskovalce, ker je velika večina članom kabineta s $15,000 na $22,900 na leto in zvišane so ob ene plače tudi drugim visokim zveznim ushižbencefn — mnogim s $15,000 na $20,000. A če greste na shode demokratske ali pa republikanske stranke, p a kongresniki in senatorji vpijejo, vrste pa veljajo za "titoizem". In zdi se, da če tudi je madžarska komunistična vlada dala usmrtiti nekaj prevratnih komunistov, je na Ogrskem "ti-toizma" šo vzlic temu veliko ostalo. istih rteizvedena z ozirom na kako zelo so za "ekonomijo" gorske Vrhove, ledenike, goste|n racism is reasonably close to ascism. But when supposedly "lib-Tal" New York Congressmen like (eogh and James Murphy (who ailed Franco "a very lovely and ovable character") snuggle up to he world's leading unhung Fascist ve ought to expect a tremendous utpouring of protest from every ecent person in America. Cer-ainly, our liberal and labor leaders must not allow these actions to go unopposed But will they, when so many of them are supporting Mayor O'Dwyer, who once called Franco's Spain a "real democracy?" That Republican Senator Taft urges a loan to Franco while attacking Socialists in Britain and Western Europe only proves that reaction prefers Fascism to real democracy. The ostensible excuse for an alliance with Fascism is the need to defeat Communism. If the alternative to Communism is Fascism. then the world might just as well commit suicide. No decent person would want to live in it. except as an underground opponent of both The facts are that a deal .with Franco, far from stopping Communism, would be the greatest break that Stalin could possibly secure in Europe. It would demoralize all the democratic forces of Europe, give color to Communist charges that the United States wants to re-impose Fascism on Europe, and foice untold millions into the Communist camp. Onne would think that even Senator Taft, who has been called the most "intelligent" man in the Senate, could understand this. But when one wants to use Socialism as a whipping-boy, any stick—even Fascism—will do. Frankly, I would hardly be surprised to find out that Senator Taft and the pro-Franco Democrats arc secret members of the Communist Party They certainly arc doing all they can to help it. THC MARCH Of LABOR nmmn *MJK*co*mt yomsssrm^ ffi/Mtn AMD CAPS /S IMKrt-MAZX.LOac fO*THfSUm»JlABEL MCNfoUHrVS Poorhouse, Crime Or Prison A 63-year-old man recently knocked on thc door of the Minnesota prison in which he had spent 13 years, and asked to be taken back for the. rest of his life. "I can't get a job," he told the warden. "I'll end up in thc poorhouse unless I get back into my coll." Such human tragedies are common. Men and women serve their time in prison. Some come out »ven more hardened criminals than when they went in. Others hope to make a new start in a better life To do that, they need jobs. "What are your recommendations?" employers ask. The ex-prisoner produces a paper showing he has finished his sentence or been "paroled" for good behaviour. The job vanishes. Few employers will take a chance on anyone who has been branded "convict." Too often, the only choice offered is to return to crime. There must be a way to remedy this situation, which harms not only individual human beings, but society as a whole. It's high time for this country to think about It, and do something a^out it. Very Generous "He is so generous," said a girl, praising a young man of her acquaintance. "He takes mother and me out to dinner every week, we dote on him. In fact," she added with a smile, "we table d'hote on him." Night Off Gay blade "Now at poker I lose one night and win the next night." Sweet young thing: "Well, why don't you play every other night?" Children: America's Future Of the 46 million children in the United States under 18 years of age. N Three out of five live in families with incomes of les6 than $2,100 a year., Four out of five live in families with incomes of less than $3,000 a year. One half live in 32 states which have only one third of the national income. Thirty per cent are members of farm families who have only 11 per cent of the national income. These facts point up the need for such progressive legislation as a national health insurance program. Federal aid for education to supply better-paid teachers and better equipment and services, a farm plan t6 help make farmers prosperous, a strong minimum wage law and a host of other measures which liberals have fought for, are fighting for and will continue to fight for. If the future of America lies in its children, national, state and local legislative bodies must help them get a decent start in life. There can be no quibbling about it. PEOPLE DO IT By Henry Jones At a final parley before thc steel strike. Philip Murray is reported by press to have griped to John Stephens of U S Steel: "You fellows are party liners, just like the communists. If you want the CIO to fight Wall Street and the Communist party at the same time, we'll do It." Could he have been thinking that he could fight the communists and not fight Wall Street? Whatever shewing the communist are making seems to come from the notion of a bunch of labor leaders that the way to fight them Is to grape up to Wall Street. About the only bill of goods the commies have to offer Is that the labor leaders have been asking us to become a bunch of kigmies How big a menace are thc communists? Nearest official indication is the recently published sworn statement for circulation of the Daily Worker. Total circulation, including a substantial non-communist circulation, is 23,400. This should hardly alarm anyone —but they might a chance yet if labor 1 e a*d e r s persist in thinking that the way to fight communism is not to fight Wall Street. e e e To fight Wall Street, one has to fight for something more than a dime's worth of welfare per hour. Even Fortune figures welfare is "The Greatest Opportunity on Earth" for business. To fight Wall Street, one has to fight what Wall Street stands for, one has to fight the assumptions en which It rests. Toeing these assumptions for granted is what gives big business its unadulterated gall. For instance— o o • IN NEW BRITAIN. Conn., the school kids recently had s holiday. Their teachers were attending school instead, a school arranged by the businessmen Of that industrial community, to get them acquainted with "Industry." They were taken on tours of plants, given talks by leading executives on personnel matters and thc role of manufacture In the town. Re- ported the N. Y. Times: "The plan was frankly an attempt at explaining industry from the management point of view to the educators.** Following it the management men plan a "clinic" to explain how it worked out to businessmen from other cities. It would be impossible to find a elearer example of subversiveness in the school system than that. But because thc right of the business man to put the world in a mess is a prerogative taken for granted, no one howls about this subversive procedure. Suppose instead the schools had been closed so that tho teachers could spend a day with opponents of the businessman's control over industry. Suppose they ha« keen taken to an exhibit of the Invsa-tions business has suppressed; then been shown some city planning charts of how business lute roots made their city as it was, bat how intelligent planning. If we freed ourselves from business motives, coyld make It a much better laid out city to live and work la; then been shown film picturing how good life could be la a world where Industry was run by Its organised workers for their own good—a film Interspersed by animated graphs to show that this sort of thing Is economically and technically possible; then been subjected to s rousing lecture oa the need for teachers co-operation is rallying mankind for this good life! Would there be complaints about teachers taking a day off for this sort of education? Would there be talk of "subversives" corrupting the teachers? Yes, there would. Yet which sort of day. the actual Or the imaginary day, would have been best for the educational system of New Britain? VOL. XLTV. Higher Wages Without Price Increases We believe AFL President Green was generalizing too much when he told his membership that it is possible for industry to pay higher wages without increasing prices. That may be true of the larger and more monopolistic corporations. It is less likely to be the case with most small concerns. And if it is true today the point is certain to be reached, given a few more wage raises, when it will no longer be true about any private industry. But, true or not, that is not what is going to happen. Workers who are strong enough and important enough to enforce their wage demands probably will get more dollars. But people who buy the goods which those workers produce will pay the bill as consumers. That is how the economics of higher wages worked out in the past and why present demands for more wages are justified. There is nothing to warrant the belief that prices will fall behind wages in the immediate future. There are, on the other hand, a number of reasons why prices will go higher, even without another round of wage increases. Basically, this is a profit system we're living under. Owners of industries simply won't permit their industries to be used unless they can collect a profit by so doing. Again, the American economy needs high money wages, big money profits and a cheap dollar This should not be difficult to understand when it is remembered that the nation'6 gigantic debt is "serviced" by taxes upon both wages and profits and that a drop in either will simply increase budget deficits and throw the entire economy into a more rapid tailspin. And, surely, dollars can not be permitted to be valuable when the government owes so many billions of them. No, the plight of the capitalist private-profit economy is too great and its problems too complex to be remedied by merely putting more dollars into workers' pay envelopes. Labor has to do something more basic than merely win wage increases to be assured of abundance and security. What workers—and all other Americans—need is an economy that will be geared to human needs and not to either profits or wages. However, capitalism is not such an economy and, therefore, should be scrapped as rapidly as possible. Otherwise— Well, future wage gains, like those of the past, will be followed by statistics that will prove that labor as a class was not benefitted at all by the extra dollars it received. The fact still remains that to get the benefits of our economy we must own it . . . and operate it to supply our needs instead of to service dead debts and provide profits for non-producers. Wos 'Andy' Really 'Greatest?' Uncle Sam recently reduced from Wa to 1 >/8 per cent the interest rate on $6.5 billion of his nation debt. As a result, he is saving over $8 million a year in interest A similar Vfc of 1 per cent reduction in the interest rate on the entire $256 billion national debt would save $320 million annually. In other words, each 1 per cent interest cut lightens the load on American taxpayers by more than $2.5 billion a year. Back in the Harding-Coolidge era when "Andy" Mellon was being touted as "the greatest Secretary of the Treasury since Alexander Hamilton," Uncle Sam paid 4 and 5 per cent interest on his debt, compared to the average of about 2.4 per cent now. If Uncle Sam were still as generous to bankers as he was under "Andy's" rule of the Treasury, the American people would have to "cough up" at least $5 billion a year more than they do.— Labor, Talk One Way, Act Another Users of'Welfare State' Tag Fight Individual Initiative in Bargaining The following is an* editorial from The Machinist, official weekly newspaper of the International Association of Machinists: "A lot of people seem to be terrified these days for fear that the United States is going to become what they call a "welfare state" in which the government uses its power and its money to look after the welfare of the people. "They say that it ia better to let the poor suffer, than to use Federal authority and Federal money for such things as slum clearance, public housing, public schools, minimum wages, social security snd health insurance. "They argue that we must take care of ourselves by our individual efforts If we are to preserve our freedoms. From their arguments you might draw the conclusion that (they) are the staunch exponents of voluntary collective bargaining. "Certainly, history haa shown that flaltf people can only take care of themselves by collective bargaining through trade unions free of Oovernmeat domination. Set, strangely enough, those who afe ae fearful of Government when anyone wants to use its authority and power for welfare purposes, are the staunches! sup- porters of the Taft-Hartley Act. Yes. these enemies of the welfare states, these exponents of Individual self-reliance, are the advocates of the law which restricts and weakens the efforts of plain people to take care of themselves through collective bar gaining. "As we see it, the opponents of the welfare state are not only opposed to the Government looking out for the welfare of the plain people, they are also opposed to the plain people looking out for their own welfare through collective bargaining. *'Could It be that (those) who worry so loudly about the welfare state really want the Government to look after the welfare of the few instead of the many? We think It could." Perfect Fit Tailor: "Now you're all measured sir, I'll have the suit ready in six weeks." Customer: "Six weeks! Why the whole world was created in six days." Tailor. "Right you are sir, but have you taken a good look at it lately." Fair Enough Pupil: "Do you think It's right to punish folks for things they haven't done?" Teacher: "Why of course not Johnny." Pupil; ' Well, I haven't dope my home work." SLOVENE CENTER SOCIAL CLUB Chicago. III. DANCE , / Saturday, October 29 Lawndale Masonnic Temple 2300 South Millard Avenue Admission 60c, Tax Included Music by Milwaukee's Polka King RUDY PUGEL'S ORCHESTRA OOOMOeOIIOIIMMMMeillOMMIteMMOOtlieiMieiOOOO