morilca pestijo, da bi priznal več zločinov šerif O'Donnell in njegovi de-Pu»ji neprestano izprašujejo * pnjeteea morilca Dolezala, ki je Poznal, da je umoril Mrs. Florence Polillo, njeno truplo razkosal in dele skril v raznih krajih mesta. Najprej je Dolezal izja-• df Je vr&el glavo žrtve v je- Ki■ / da Je zakopal glavo v » Z1 3?- Ceste blizu NYC mo- StU. S>°Hf i -XIX in deputiji so ga pelja- . ln začeli kopati v zemlji, pa !K0 našli nič. Tukaj blizu je tu-<1 kraj, ki ga imenuje Kingsbury T Un- kJ'er so našli ostanke 6. žrtve nekaj mesecev potem, ko so uash dele umorjene Mrs. Polillo. Na vse načine poskušajo, da bi JJoiezal priznal še druge umore, 1 so se izvršili zadnja leta v •evelandu, pa so ostali do danes .^Pojasnjeni. Dolezal pa ne prizna ničesar in celo v tem, kar je priznal, skuša spreminjati svoje izjave. daVbiteCPa ,V ječi strogo P32"0' da bi Dolezal ne izvršil samomo-m Odvzeh so mu hlačni ovratnico, vse rjuhe in odeio. rudi mu ne dovolijo, da bi se sam obnl ker je že prvi dan grozil, dk si bo končal življenje. V odvetniških krogih se debatira, kakšna kazen čaka Dolezala. Nekateri trdijo, da ne bo dobil električnega stola, ker mu ne morejo ničesar dokazati, ampak ga morejo soditi le po tem, kar je sam priznal. Največ, kar more dobiti, bo dosmrtna ječa. Lahko pa tudi dobi samo kazen od 1 do 20 let. WPA dobili stavkarji ne bodo relifa župan Burton je izjavil, da oni WPA delavci, ki so odšli, ali ki bodo odšli ne stavko v protest radi daljših delovnih ur, ne bodo dobili relif, ako radi stavke izgube delo pri WPA in se bodo potem obrnili na mesto za relif. WPA delavci naj dobro premislijo zadevo. Postava namreč pravi, da kdor izostane pet dni od dela, je nadomeščen z drugim. Druga postava pa pravi, kdor je zmožen za delo, pa ne mara delati, ne dobi relifa. To se bo v tem slučaju tolmačilo tako, da so oni, ki so odšli na stavko pri WPA, prostovoljno zapustili delo, torej niso opravičeni do relifa. Delavski voditelji pri A. F. of L., ki so pozvali delavce na stavko, pa kljub temu trdijo, da iz-učeni delavci pri WPA ne bodo šli na delo, dokler ne bodo vpeljane prejšnje delovne ure, to je 100 ur na mesec, mesto 130, kot ukazuj e na j no ve j ša postava, sprejeta od kongresa. Teh delavcev je od 3,000 do 5,000. Prihodnjih par dni se bo videlo, če bodo delavci sledili svojim voditeljem. Do odločitve bo prišlo pa že danes, ker danes je peti dan, kar so ti delavci za-stavkali. Ko mine pet dni, bodo izgubili delo in na njih mesta pridejo drugi. Težko je verjetno, da bi delavci kaj dosegli z stavko. Kongres je sprejel postavo za podaljšanje delovnih ur in druge pomoči ni, kot da se kongres pregovori, da postavo spremeni. Vprašanje pa je, če bodo delavci to dosegli z stavko, ker večini kongresa je še ljubše, če delavci puste delo pri WPA, ker si bo vlada s tem prihranila milijone. Delo pri WPA se nazadnje smatra kot nekak relif in za relif pa ne kaže stavkati. Delavski voditelji bi lahko s svojim vplivom kaj dosegli pri kongresu, ne da bi potegnili delavce na stavko in jim s tem vzeli še tisto malo zaslužka. Ste izgubili kanon? Los Angeles, Col. — V nekem skladišču so oblasti zasegle za $70,000 vrednosti topov, nabojev ter ročnih granat. Nihče noče tega priglasiti za svojo lastnino. Pravijo, da je toliko orožja, da bi se ž njim lahko opremilo cel bataljon vojakov. Kdor pogreša kaj takega, naj se nemudoma priglasi. -o-s-— da bomo storili vsi in vsak, ki čuti slovensko, svojo narodno dolžnost in pomagali Mr. Mihe-lichu do izvolitve. Kot sodnik nam bo Mr. Mihelich delal čast, kot nam jo je še v vsakem uradu, ki ga je opravljal. Na mestni Armada Zedinjenih držav je dobro pripravljena za obrambo dežele V staro domovino Poznana in vsem priljubljena Mr. in Mrs. Frank Jakšič se odpeljeta danes na obisk v našo ljubo staro domovino. France je rekel svoji Ančki, da, ji bo za 25 letnico srečnega in zglednega zakona pokazal domovino, kjer je bil on rojen. Frank je bil star komaj eno leto, ko so ga mati prinesli sem. Mrs. Jakšič je bila pa rojena v Clevelandu in ni še videla domovine svojih staršev, medtem ko je bil Frank tam leta 19.20 nekaj mesecev. S seboj bosta vzela avto in se bosta peljala z ladjo do Trsta. Nazaj grede se bosta pa peljala po vsej Italiji in oosta sla na parnik šele v Naplu. nozdrTJ! ,zročlt€ naše tople pozdrave Vsem našim. Pa zdrava se vrnita! Na oddih v Pennsylvania Ciril Kunstelj, Jimm^Tp-mk m Jack Pintar so Se odpg Ijali v Pennsylvanijo. Kakor so rekli pred odhodom, gredo tj da markirajo pota p0 gozdu' da se jeseni ne bodo zgubili', kot so se lansko leto. Gredoč si bodo odbrali tudi nailepše srnjake za lovsko sezijo. Dobro zabavo! Smrtna kosa V soboto popoldne je preminila na svojem domu Rose Klauser, roj. Pertanac. Stara je bila 72 let, stanujoča na 1424 W. 57th St. Tukaj zapušča soproga Jo-sepha. Rojena je bila v vasi Dobje, fara Prevorje na štajerskem. Tukaj je bivala 27 let. Pogrebi se vrši jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla in na pokopališče ^alvary. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža- Washington, D. C. — Kongres Zed. držav je odglasoval za armado skoro en bilijon dolarjev za fiskalno leto 1940. Vojni tajnik Woodring se je izjavil, da je s tem denarjem armada Zed. držav na takem stališču, da je absolutno kompetentna braniti deželo. Pri armadi se je začelo z programom za narodno obrambo, kakor je priporočal Roosevelt kongresu v svoji poslanici v januarju. Armada bo dobila 5,500 bojnih/letal, brez onih, ki jih že ima ali jih dobi bojna mornarica. Vojaštvo pri zrakoplovnih oddelkih se bo več kot podvojilo. Ustanovilo se je civilne šole za avija-tike in mehanike, ki bi se upotre-bili v slučaju vojne. V prvovrstnem stanju se nahaja in se še vedno iz b o 1 j š u j e protiletalsko topništvo. Vso pozornost se posveča prevoznim edinicam, ki lahko prevažajo vojaštvo in vojne potrebščine z največjo hitrico v katerikoli kraj. Danes šteje armada Zed. držav več polkov kot jih je še kdaj imela v mirnem času. Francija bi rada več otrok Paris, Francija. — Francoska vlada se pripravlja na veliko kampanjo za več rojstev. Vlada je v velikih skrbeh radi stalnega padanja rojstev. V zadnjih dveh letih je bilo več smrtnih slučajev v Franciji kot pa rojstev in 1938 rojstva so bila veliko manjša kot v 1937. Francija je najbolj v skrbeh, ker rojstva v Nemčiji in Italiji naraščajo in to sta pa državi, ki se jih Francija že itak boji. Francoski ministerski predsednik Deladier je rekel, da je nevarnost za deželo enako velika v politiki sosednih držav, kot je v vedno padajočih rojstvih. Vlada bo izdelala načrt, po katerem se bo dalo francoskim družinam z otroci podporo ter nagrade za največje število otrok. Pozneje bo pa vlada preskrbela službe in dela za odraščujočo mladino, zlasti po kolonijah. že sedaj se je v tem oziru precej storilo. Tako daje Francoska banka svojim uslužbencem, ki bi se radi poročili, posojilo brez obresti. To posojilo se zmanjša z vsakim otrokom. In ko imata zakonca štiri otroke, se dolg izbriše. Velike družine dobe znižano vožnjo na železnicah, revnim dekletom da vlada doto, če se želijo poročiti. Javni uradniki dobe bonus za vsakega otm ka. Washington, D. C. Wm. Green, predsednik A. F. of L. zbira voditelje raznih delavskih organizacij, da skupno nastopijo v kongresu in ga prisilijo, da spreme- Chas. J. Yanchar umrl Umrl je Charles J. Yanchar, lastnik Glen Park Cafe, 1049 E. 185th St. Pogreb se vrši jutri ob 2:30 popoldne. Zapušča soprogo Margaret, starše, eno sestro m brata. Naj mu bo ohranjen blag spomin. "Slavčki" Starši, pošljite svoje otroke na vaje, ki se vršijo v torek 11. julija ob dveh popoldne v navadnih prostorih v SND. demokratje so postali popularni STARA KOKOŠ Reading, Anglija.—Mrs. Elizabeth Rumble se baha, da ima najstarejšo kokoš na svetu. Doživela je častitljivo starost 17 let, pa je še vedno pri moči. Je pa iz iste sklede kot domač cucek in tri mačke. Ce še nese, poročilo ne pove. --o——-- Iz bolnišnice Domov iz bolnišnice se je povrnil John Debeljak, 18203 Can terbury Rd. Prijatelji so proše-ni, da ga obiščejo. sodniji nimamo Slovenci nobenega sodnika, ki bi bil'naše narodnosti. Po našem številu in visoki kulturi našega naroda, bi morali imeti najmanj dva. Le poglejmo, v kakšen ponos nam je okrajni sodnik g. Lausche! Ali nismo vsi ponosni nanj ? Pa tudi Amerikanci ga visoko cenijo in ž njim tudi narod, iz katerega je izšel. Prav tako bomo ponosni tudi na Mr. Mihelicha kot mestnega sodnika. Zato pa naj ne b« slovenskega državljana in državljanke, ki bi ne volil in agitiral zanj jeseni oziroma že sedaj pri vsaki priliki, tudi pri drugih narodnostih. V marsikaterem slučaju nam bo lahko pomagal, če bo izvoljen. Glejmo, da bomo spravili v vse važne urade naše ljudi, da se bomo lahko kam obrnili, kadar bomo kaj potrebovali. Potrebe so pa vedno. -o~ Poljaki prerokujejo vojno, ker je lelos letina izredno bogato obrodila Enako izvanredno dobra letina je bila tudi leta 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna. Medtem pa izjavlja poljska vlada, da je popolnoma pripravljena tudi za največjo krizo. Poljska lahko vzdrži vojne stroške za dlje časa, tudi če znašajo en milijon dolarjev na dan. Naj-brže pa se Poljska zanaša na denar iz Anglije. 1368 E. 40th St. Tukaj zapušča soproga Johna, dva sina, Jose-Pha in Georga, ter hčer Frances Sptehar. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. pavla na 40. cesti iz Frank Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru. John Dugar umrl y Petek 7. julija je umrl v Lo-rainu> O. John Dugar, star 54 let. Doma je bil iz vasi Ročinj na Primorskem. V Ameriki je bival 26 let. Tukaj zapušča ženo, sina, dva brata v Clevelandu, v stari domovini pa dva brata in sestro. Naj mu bo lahka ameriška gruda, stano napadalo ameriško časopisje češ, da ne preganja igralskih hiš. Splošno se je smatralo, da bi bil šerif O'Donnell najbolj lahak kandidat v letu 1940. Zdaj je pa postal šerif, ki je demokrat, najslavnejši mož. Od vseh strani letijo čestitke, od vseh strani Zed. držav prihajajo brzojavne pohvale šerifu, ki je razrešil moro, ki je ležala nad Cleve-landom toliko časa. Seve, z šerifom je dobila kredit tudi demokratska stranka in zdaj se že govori, da bo sam šerif O'Donnell kandidiral za župana in da bo tudi izvoljen. Burtonova administracija si je zadnje čase naprtila toliko grehov, da se ji kar hrbet krvi pod njimi. Vrhu vsega tega je pa še demokratski šerif s svojo bistroumnostjo močno zatemnil slavo clevelandske policije in ž njo slavo sedanje republikanske administracije. Washington, D. C. — Prosto mesto Gdanjsk ima povečini prebivalstvo nemške narodnosti. Za Poljsko nima tako važnega pomena, ker so Poljaki v zadnjih 15 letih pozidali v bližini tfiočno luko Gdynia. Zakaj je torej vsa Evropa pokonci radi tako male flike zemlje, ki bi morala po vsej pravici spadati pod Nemčijo? Ako Hitler dobi Gdanjsk in ga priključi Vzhodni Prusiji, bo ta pokrajina oddaljena od originalne Nemčije samo 15 milj in to po poljskem koridorju, preko katerega bi nemško topništvo uničilo ves koridor z pristaniščem Gdynia. Vsled tega bi postala poljska strategična pozicija obupna. Hitler je rekel spomladi, da zahteva samo Gdanjsk in prosto pot preko poljskega koridorja, za kar bi podpisal za 25 let milna tej fronti. Toda Poljaki dobro vedo, da je Hitler tudi nekaj takega rekel, predno je zavzel Su-dete. Zato si mislijo Poljaki, da bi se mu, če Hitler dobi Gdanjsk, pocedile še večje sline po nadalj-nem ozemlju. Če bosta šli Anglija in Francija na pomoč Poljski radi Gdanj-ska, se to ne bo zgodilo radi Poljske same, ampak zato, ker se bo-jita prevelike moči Hitlerja, če se Hitlerju izroči Gdanjsk in poljski koridor, bo s tem tako gotovo zapečatena usoda Poljske, kot je bila čehoslovaške, ko je Hitler dobil Sudete. Kajti Hitler škili preko Poljske na Ukrajino in potem doli k črnem morju. In če bi bil Hitler enkrat pri odprtih vratih, bi se mu težko ubranilo stopiti v hišo. ni postavo za daljše delovne ure. Green se je izjavil, da bo organiziral v ta namen vse politične in ekonomske moči, ki bodo dovolj velike, da se bo kongres ustrašil in spremenil postavo. V tem se pa opaža po vsej deželi, da se stavka WPA delavcev širi. Iz 36 držav se poroča, da je odšlo na stavko 75,000 delavcev. Iz kapitola se poroča, da so nekateri senatorji že za to, da se postava spremeni. Po deželi ge je ustavilo delo skoro pri vseh vladnih WPA projektih, ker so odšli delavci na stavko. Medtem se je pa oglasil načelnik WPA, Harrington, ki je izjavil, da bo vlada brez pardona uveljavila novo postavo. WPA administratorji iz vseh držav bodo poklicani v sredo v Chicago, kjer se bo postavilo načrte za nadalj-no postopanje vlade. —-o-- Kampanja se bliža pa m kandidatov Cleveland, O.—Samo šest tednov je še čas, da kandidati za župana v Clevelandu vložijo svoje peticije. Do primarnih volitev je pa še tri mesece. Pa skoro nobenega kandidata. Do-zdaj sta se priglasila samo dva. To je sedanji župan Harold H. Burton, ki bo kandidiral za tretji termi, in Mrs. Yetta Land, ki bo kandidirala na komunistični listi, kar pa niti v poštev ne pride. Na demokratski fronti je pa vse tiho. Morda je to mir pred viharjem ? Millerjeva kot Gong-werjeva stranka pravita, da nimata nobenega kandidata. Vsi, katere se je topogledno poti-palo, hitijo zatrjevati, da ne marajo kandidirati. Zadnje čase je prišlo na površje ime bivšega senatorja Bulkleya. Morda bi on kandidiral? Rekel ni še nič. Edino kongresnik Sweeney je, ki ni še rekel, da ne bo kandidat, pa tudi ni rekel, da bo. Morda bo prišel s končno besedo na dan na 29. julija, ko priredi običajno vožnjo na par-niku po jezeru. —-o—-- Imenovan za White Co. Lincoln R. Scafe, ki je bil generalni poslovodja Fisher Body v Clevelandu, je bil imenovan za prodaj alnega poslovodjo pri White Motor Co. Zadušnica Jutri ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Jennie Skerl. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Važna seja Nocoj zvečer ima sejo podružnica št. 25 SŽZ v navadnih prostorih. Po seji bo pa kazanje slik, ki so bile posnete od vežbal-nih krožkov ob priliki parade 14 maja. Židje se morajo sami vzdrževati Berlin, Nemčija.—Proti Židom v Nemčiji so bile izdane zopet strožje odredbe. V Nemčiji velja pravilo: židovsko vprašanje v Nemčiji ne bo rešeno, dokler ne bo zadnji Žid zapustil Nemčije. Nemška vlada je zdaj izdala ukaz, da morajo Židje vzdrževati sami svoje šole z učnimi močmi vred. Tudi za podporo potrebnim Židom morajo skrbeti židovske organizacije. 111 V povodnji v Bolgariji je utonilo te dni 60 oseb, 100 pa jih je bilo ranjenih. Vodja lojalistov tožen Madrid, Španija. Julian Be-steiro, star 69 let, po poklicu profesor, po prepričanju socialist, je bil postavljen pred vojaško sodnijo, ker je pomagal loja-listom v zadnji vojni. Vlada zahteva zanj smrtno kazen. Beste-iro zatrjuje, da je bil proti komunistom in da je skušal doseči konec prelivanja krvi več mesecev prej, predno se je podal Madrid. 11 —-O- Stavka v Fišerci Danes so začeli z stavko pri Fisher Body Co. na Coit Rd. Stavko je razglasila avtna unija, ki spada k CIO. Delavci so imeli včeraj shod v SND na St. Clair Ave., kjer so odglasovali za stavko. Stavka je proti General Motors za boljše delavske pogoje in se vrši sporazumno z stavko v Detroitu. Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo brala v sredo ob 6:30 sv. maša za pok. Mary Peterlin. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže. AMERIŠ KAWO©M©Y INA . AMERICAN IN SPOUT FOREIGN UO - ' SLOVENIAN MOBNINQ T IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER N0. 158. ~r CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 10, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. ---—-o- Mars se nam bliža Vsak dan, ves ta mesec, se bližata planet Mars in zemlja j drug drugemu z bliskovito na-glico in sicer po 200,000 milj , vsako noč. Na 27. julija bo- , sta zemlja in Mars oddaljena , drug od drugega še "samo" 36,000,000 milj. Leta 1924 sta se bila približala na 35,000,000 milj. Ako opazujete nebo proti vzhodu, boste nekako ob desetih zvečer . opazilji nekak sij. To je planet Mars. Zvezdoslov-ci z vso vnemo opazujejo planet vsak večer, da doženejo, če je morda kako življenje na Marsu. Smrtna kosa Po daljši bolezni je preminila Barbara Jarnevič, stara 60 let, doma iz Hrvatskega. Tukaj je bivala 42 let. Stanovala je na Politično ozračje v Clevelan- s du se je v hipu spremenilo in h sonce sreče je začelo z vso močjo s obsevati demokrate, še pred par c dnevi se je splošno govorilo in pi- 1 salo, da nima v Clevelandu noben demokrat prilike poraziti repu- , blikanskega župana Burtona. Te ^ govorice in pisanje je morda tudi . vzrok, da se noben demokratski kandidat ni upal stopiti naprej ' in iti v dirko. Zdaj je pa vse, drugače polo- : žaj. In spremenil ga je šerif Martin L. O'Donnell, ki je na lastno roko rešil par zagonetnih umorov in prijel morilca. Mestna administracija s policijo je potrošila na tisoče dolarjev, ko je iskala morilca ali morilce brez uspeha. Prišel pa je šerif O'Donnell in z eno potezo spremenil politično situacijo. Politikarj«m ne gre v glavo, da se je sreča zasmejala ravno temu šerifu, katerega je nepre- Naše sodni je potrebujejo sve-; žih moči. Nekateri sodniki so že predolgo na stolu, vsled česar so postali brezbrižni in počasni. Mislijo si pač, da jih živa duša ne spravi od tam. Pri tem pa trpi obrat na sodniji, kjer se stvari zavlačujejo in odlašajo. Treba je torej novih mladih moči, ki bodo z vso mladostno energijo prijeli za delo. Eden takih mož je naš rojak, Mr. John L. Mihelich. On je priden, preudaren, pošten in kar ga še posebno dela sposobnega sodnika, je njegovo zlato slovensko srce. .če je kdo, je Mr. Mihelich kakor ustvarjen za sodnika. On bo sodil po postavah, pri tem bo znal pa tudi upoštevati človeško naturo. Kot dober poznavalec človeške duše, bo takoj presodil človeka, če je zakrknjen grešnik, ali pa je zašel na kriva pota nehote. Dober sodnik mora vse take okoliščine upoštevati, če hoče biti res pravičen in človekoljuben sodnik. Še precej dni je do volitev, vendar se nam zdi, da je naša dolžnost, da že sedaj sklenemo, A. F. of L. v boju za zmago WPA delavcev Mr. Mihelich kandidat za sodnika Varšava, Poljska. —■ Poljski kmetje, ki »e pripravljajo, da pospravijo izredno bogato žetev, niso prav za prav nič kaj veseli dobre letine, ker pravijo, da je to znamenje, da bo gotovo vojna še pred zimo. Opirajo se na zgodovino in kažejo na bivše vojne, ki so izbruhnile vselej v letih, ko je žito bogato obrodilo. Taka letina je bila 1812, ko je pridrl naj Poljsko Napoleon s svojo vojsko. Eakaj je Gdanjsk lako važna točka i današnji svetovni napetosti AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Cl»lr Avenue Cleveland, Ohio _______ _______Published dally except Bundaya and Holidays _______ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posameana Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall. $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c .—>—•—.—.—.—.—» . . . .—•—•—..»«»....—»—•—■■ BESEDA IZ HAR0DA _—. .—.—.—. . .—.—. « » —.—.—•—.—•—. . ■ ■— 0b preranem grobu Entered as second class matter January 6th, 180». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Bd, 1878. _____ No. 158, Mon., July 10, 1939 Za mesta in vasi Nekateri mislijo, da so vsi WPA projekti namenjeni za mesta. Resnica je, da so WPA projekti osredotočeni v mestih, toda pogrešno bi bilo misliti, da je WPA program izključno namenjen velikim mestom. Pomisliti moramo namreč predvsem, da je človek v podeželskem okraju enako potreben dela in zaslužka kot so potrebni ljudje v večjih mestih, in da imajo ljudje po farmah iste pravice in zmožnosti, da dobijo WPA delo kot ljudje po mestih, kajti končno je po farmarskih okrajih največkrat še slabše ko je v mestnih okrajih. Kjerkoli se potrebujejo delavci, ki so brez dela, bodisi na deželi ali v mestih, sodeluje WPA organizacija ž njimi s tem, da jih zaposli pri raznih projektih, ki so koristni onemu okraju, kjer živijo. WPA program, kakor je bilo razvidno iz poročila, ki smo ga priobčili nedavno v tem časopisu, posluje skoro v vsaki izmed 3070 counties v Zedinjenih državah. Skoro ena osminka WPA delavcev je zaposlena v podeželskih okrajih, in sicer v takih okrajih, kjer ni nad 2,500 prebivalcev, in dva izmed vsake petorice prebivalcev sta zaposlena v okrajih, kjer ni mest nad 25,000 prebivalcev. Najbolj obsežno in morda najbolj važno podjetje, ki je bilo izvršeno od WPA, je bila gradnja in popravljane potov, ki vodijo od farme na javni trg, kakor tudi gradnje in popravljanje postranskih cest. Ta pota služijo skoro izključno koristim podeželskih pokrajin. V treh letih je zgradila WPA organizacija 55,000 milj novih podeželskih cest in izboljšala 190,000 milj obstoječih farmarskih cest in potov, ki so bila vsa jako potrebna poprav. In to delo WPA ni bilo namenjeno za mesta. Res je, da kar se tiče šolskih poslopij, se je storilo razmeroma več na deželi kot pa v gosto naseljenih mestih. Male šole za manj kot if>0 učencev prevladujejo izmed 24,000 šol, katere so zgradili WPA delavci tekom zadnjih treh let v Zedinjenih državah. Ravno tako velik je del WPA projektov na poljih kon-servacije, javnega zdravja, vzgoje in rekreacije, kar je bilo doseženo v podeželskih pokrajinah. WPA projekti za kontrolo povodnji in konservacijo so prvotno namenjeni koristim farmarjev in posestnikom rančev. Zgradnja novih prekopov je omogočila irigacijo 170,000 akrov zemljišča, za 2,-7550,000 akrov pa so bile irigacijske razmere izdatno izboljšane. Približno 23,000 malih jezov je bilo zgrajenih, da se konservira voda rek in potokov, 54,550 akrov zemlje pa je bilo znova pogozdenih od WPA delavcev. Nihče torej ne more trditi, da niso WP/\ delavci doprinesli svojega deleža za boljše blagostanje in prihodnjost Zedinjenih držav. Skoraj polovica neštevilnih WPA projektov za šolski obed deluje v šolah na deželi. V treh letih so vsi ti projekti dali 258 milijonov obedov otrokom, ki niso doma dobivali dovolj hrane. Izmed raznih drugih WPA projektov, ki spadajo pod splošno poglavje sanitacije in zdravja, so oni, katerih svrha je preprečiti onesnaženje tekočih voda, vničevanje komarjev, ki razširjajo bolezni in gradnja sanitarnih stranišč. Vsi ti projekti prizadevajo bolj direktno ljudi v podeželskih krajih kakor pa ljudi v mestih. WPA bolničarke so poučile revnejše sloje ljudi o važnosti zdravja in za boljšo oskrbo mater in detet. Na deželi se je razvilo zanimanje za preprečitev takih bolezni kot so pelagra, malarija, sifilis in jetika. WPA bolničarke so potovale do osamljenih hiš, da skrbijo za bolnike, in so mnogokrat hodile po skoraj nemogočih hribovskih potih, da pridejo do bolnika. Na isti način so WPA knjižničarji na avtomobilih, na konjih in celo po čolnih prinašali berilo ljudem, ki drugače ne bi bili imeli onega stika z zunanjim svetom, ki ga nam dajejo knjige, revije in časopisi. WPA administracija pomaga ljudem vseh vrst in na razne vrste poleg poglavitne svrhe, da preskrbi delo onim, ki ga širom dežele najbolj potrebujejo. i ———— Kaj pravile! ! . ------„---.---m—m-— ... . . ----------------•--------—b Še so pošteni ljudje na svetu, bi rekli. V Georgiji je neki najemnik, ki išče lastnika hiše, v kateri stanuje. Pravi, da ga ni videl že enajst let, pa tudi nobene najemnine ni plačal v tem času. Prav težko verjetno pa je, da bi iskal lastnika zato, da bi mu plačal rent, ker toži, da je treba popraviti hišo, kateri pušča streha in potrebuje še več drugih popravil. Zagrozil pa je, ta pošteni najemnik, da se bo selil iz hiše, če se hiša takoj ne popravi. m • * • V Clevelandu je bilo letos v prvih šestih mesecih 161 manj otrok rojenih kot v istem času lansko leto. Smo rekli, da je nekam tiho po mestu zadnja čase. Ti šmentane štorklje ti, le kaj se jim je Cleveland tako zameril! V McKeesport, Pa. so kar naenkrat utihnili zvonovi v ondotni cerkvi. Pa ne zato, da bi šel cerkovnik na stavko, ampak zato, ker •je nekdo ukradel kemblje. Cleveland, O.—In zdaj, ko Te ni več, bomo premišljevali o Tebi, kaj in kdo si bil in kaj smo napram Tebi zagrešili, ko Te nismo spoštovali, ko si delal za nas. Smrt nas je zdramila tako, kakor razčisti po hudi vročini vse razgreto in zasoparjeno ozračjem kakor se pokaže za viharjem čisto ozračje. V življenju še nisem doživel kaj takega, da bi se bil toliko naučil, kakor sem se naučil v teh dneh, ko je posegla smrt po Tebi, Alojzij Pire, za katerega je namenjen ta članek. Kakor regljajo žabe v mlaki ob cesti, smo govoričili in pisali o Tebi, ki že počivaš in ki si pisal in delal za nas. Napram Tebi smo imeli strupene jezike, obsojevali in obrekovali smo Te. V Tebi smo iskali napake, kakor iščejo dlake v jajcu. Na vse najmanjše nered-nosti smo imeli naše oči. Gorje Tebi, če bi se tu in tam spotaknil. Če se Ti je pri ogromnem delu vrinila majhna pomo ta v naglih poročilih, smo že stiskali pesti in Te rotili, da ne paziš, da si pijan itd. Če nisi mogel nam hitro odgovoriti na stotera vprašanja za naše osebne informacije, že vpili, da si robat, in grob, neolikan. Kaj vse Ti nismo očitali, da s tem in z drugim sim-patiziraš in da nas druge preziraš. Iskali smo zakotnih listov, da smo se nad Teboj maščevali, Te zmerjali in komedije uganjali iz Tebe, ki si delal za nas in za napredek naše naselbine. Tako nekako je bilo življenje vsa ta leta, ko si bil med nami. Včasih, ko si nas hvalil, smo Te ljubili. Ko nas nisi mogel vedno hvaliti, smo se nad Tabo jezili. Ti si pa molčal in delal. Prisiljen si bil, ker smo mi, Tvoji naročniki in podporniki imeli bič in palico. Mnogokrat je moral učen urednik kloniti glavo nevednemu ali ošabnemu odjemalcu, da se je ohranil v naselbini mir in časopis. Tako je bilo življenje in taka je bila trnjeva pot najstarejšega in najbolj zaslužnega urednika Ameriške Domovine, blagopokojnega Alojzija Pirca; ki je delal nesebično, ki je delal za narod v splošnem in za narod pri posameznikih, katerih število gre v tisoče, ki jim je delil dobrote. Dragi pokojni Alojzij Pire! Večkrat sva se tudi midva zadela v besedah. Dočim sem hotel, da velja moja, si Ti napravil po svoje. Ti si imel prav, ker si bil odgovoren za to, kar sme in ne sme v časopis. Ti si bil učen, dočim se navaden človek ne more s tem meriti. Le preradi o sebi mislimo več kot moremo storiti. Urednik, ki je zmožen, da izdaja časopis in je pri tem še mož na mestu za blagor teh, za katere piše, zasluži od vsega naroda največje priznanje. Da pa je delal za narod blagopokojni Alojzij Pire, je pa narod sam spregovoril, ko je rajni zatisnil svoje oči za vedno. Sedaj velja primera viharja, ki je izčistil ozračje. V moje največje čudo je bilo to, ko je v trenutku, ko se je raznesla novica, da je umrl Louis Pire, spremenilo duha in mišljenje o človeku, ki je živel v delu in v delu tudi umrl. Glas o Pirčevi smrti je zadel na vsako slovensko srce, pa naj bo, da so bili poprej njegovi prijatelji ali ne-prijatelji. človek se mora nehote vprašati: Ali je to hlinje-nje, ali je človeška slabost, ali je to odkritočrnost? Zakaj je sedaj Louis Pire nenadoma nenadomestljiv med nami in največji mož med nami, prej pa preklinjan in zaničevan? Toda prej smo govorili iz svoje popačene slabe narave, iz ne-vošljivosti, iz mržnje. Zdaj pa, ko je za vselej zatisnil svoje oči, se je v nas odprl jasen pogled. Nagloma so se razpršili težki oblaki naših misli. V trenutku nismo videli nobene zlobe, nobene nemarnosti v Pircu. Bil je velik in popolen mož. Zakaj tako sprememba? Zato, ker smo pogledali smrti, ki je pravica, v obraz. Takoj smo videli, da je Pire umolknil, vedeli smo, da se ne bo več zagovarjal, da bi nas pokaral, ker karani nismo radi. Vedeli smo, da ne bo več delil dobrot. Zasmilil se nam je in v naših srcih je postal mučenik, po njegovih delih pa svetnik v naših sodbah. Ali ni bilo to res? Če ste pravični, kar priznajte! Kakor sem že sam priznal, da smo vsi ljudje slabotni in iščemo v drugih napake, se nam ni treba nič opravičevati. Toda dokler je v nas še samo slabost v prirojeni napaki, je nam potem, ko to priznamo ii obžalujemo, odpuščeno in oproščeno. Drugače je pa za tiste ki so krivico uganjali iz hudobije in maščevanja, iz zlobnosti in škodoželjnosti. V tem je velika razlika. Takoj po razglasitvi smrti rajnega Lojzeta je vel drug duh, duh pravične sodbe, duh žalosti, duh ljubezni in sočut-vovanja. Mož za možem so prihajali sklonjenih glav in majali z glavami. Stoteri in stoteri so drug za drugim ponavljali besede: "Umrl je največji mož, najbolj deloven rojak, umrl nam je oče in voditelj, umrl nam je dobrotnik! Nilcdo ga ne more nadomestiti!" Možje kot ženske so se naslonili na steno v kapeli in si brisali solze, šli so v drugo sobo, da so se razjokali. Zopet in zopet so se vrnili nazaj h krsti in stali povešenih glav. Drugi so zopet pripovedovali o številnih slučajih, katere je rajni Pire zanje z svojo velikodušnostjo rešil, ko so iskali ameriško državljanstvo, ali imeli kak drug zapleten slučaj. Samo Pire je mogel take slučaje rešiti s pomočjo višjih glav pri vladi ali drugje, s katerimi je imel Pire tesne odnošaje in vpliv pri njih. Skozi dva dni sem poslušal take izjave in malo jih je bilo, da ne bi imeli solzne oči, ko so pripovedovali o rajnem samo dobro. Vse to je prihajalo iz srca in vsaka beseda je bila ko zlato. Rojaki, kaj sličnega še nismo slišali pri krstah naših rojakov, dasi so odšli že mnogi zaslužni od nas. Toda da se je kdo povzpel tako daleč kot se je rajni Pire, tega ne moremo z nikomur primerjati. Toda tega nismo vedeli prej. Za taka dela mora imeti človek prvič zmožnosti, veljavo in pa tudi srce pa voljo do dela za narod in to brez plačila, kakor je dal rajni Pire. še nekaj naj napišem, ki naj priča o Tvoji iskrenosti, o Tvoji pravicoljubnosti in nesebičnosti. Tvoja največja prednost je bila ta, da si svojim neprijate-ljem vse sproti odpuščal. Občudovanja vredno je bilo na Tebi, blagi pokojnik, da si tem, ki so Te psovali, prav takoj in mimogrede oprostil. Nikdar nisi bil željan maščevanja. Nikdar nisi pisal v osebnih napadih. Na napade si odgovoril dostojno, podučno, stvarno, nikdar iz sovraštva. V tem izrekam največje občudovanje. Sam vem, da si meni in drugim, katere poznam, manjše ali večje nesporazume hipoma oprostil in pozabil. Užaljenega bi se počutil, če bi hotel še kdo kaj o tem omeniti. Za jezo in sovraštvo nisi imel časa, ker si videl pred seboj le delo in bodočnost. Slava takemu možu ! Od takega se imamo učiti, takega smo dolžni posnemati. Tvoj zgled potrpežljivosti se mi je tako globoko vtisnil v srce, da ga ne bom pozabil do smrti. Kar si pa pretrpel po nedolžnem z krivičnim obrekovanjem radi slovenske banke, za katero si delal, vem jaz, da si bil po krivici obrekovan in tolikokrat pobalinsko napadan. Tolažim pa se, da si vse to voljno trpel in s tem si zaslužil neskončno zasluženje pri Bogu. Bil si resen mož. Bil si pravičen brez sebičnosti. Narodu si pomagal do obstanka v posameznih slučajih in celokupno-sti. Kdor je metal kamenje na Tebe in Te psoval, je grešil in je dolžan, da obžaluje. Kdor Te je omalovaževal, ni vedel več kot toliko, toda večina naroda Te je pa imela v srcih, četudi se ni za Tebe potegovala, I ko so Te drugi napadali. Narod je takrat molčal, ker je vedel, da se takim ne izplača odgovarjati, ki so polni sovraštva in sebičnosti. Toda sedaj je pa narod izpregovoril. Izpregovoril je glasno in jasno, da Te je ljubil. Narod je prihitel od blizu in daleč. Narod je plakal in pokazal ljubezen do Tebe. Ob-krasil Te je z cvetlicami kakor še nikogar pred Teboj. Narod Te je spremil tudi kakor še nikogar poprej do groba. Fara sv. Vida Ti je izkazala veliko čast z številnimi duhovniki, ki so bili navzoči. K Tvoji krsti so prihiteli odlični ljudje, od blizu in daleč, ki so Te poznali po Tvojem velikem narodnem delu. ' Prišli so tudi taki, po katerih si moral večkrat zavihteti bič, ker so delali proti volji in koristi naroda. Častnejšega pogreba še ni nikdo imel, ker ni nikdo pred Teboj mogel vršiti dela, kakor si ga izvrševal Ti, naš rodoljub. Veličasten je bil Tvoj pogreb. Več kot 100 vencev so prinesli Tvoji prijatelji. Več kot tisoč dolarjev so stale same cvetlice, ki so krasile Tvojo krsto. Vsa polna je bila cerkev sv. Vida, kakor ni bila še ob velikih praznikih. Od pogrebne kapele do cerkve Ti je bil narejen špalir. Kdo je imel še kdaj lepši progreb? Narod, prav si storil in če bi ne bil storil, bi ne bil noben narod! Ob vročem pa mirnem dnevu se je sprevod približal okrog poldne na pokopališče Calvary. Prva sekcija pokopališča št. 3, na desno od vhoda, je bila izbrana za Tvoj zadnji počitek. Ne daleč od tam, kjer-počiva blagi Ivan Zorman starejši, na drugi strani pa Jurij Malovrh. Vse naokrog so še drugi naši številni pionirji, kjer boste čakali angeljske trombe: Vstani-te in pridite k poslednji sodbi za svoja dela na svetu! Ostalo je na pokopališču Tvoje telo, Tvoj duh pa je šel z nami nazaj in bo ostal med nami. Spremljal bo še nadalje časopis Ameriško Domovino in to ljudstvo, ki je za Teboj žalovalo, bo iz spoštovanja in hvaležnosti do Tebe, ostalo zvesto časopisu, pri katerem si delal nesebično za blagor svojega naroda. Blag in nezabni Ti spomin! Počivaj v miru! Anton Grdina. -O-- V blag spomin Mr. Pircu Cleveland, O. — Kakor blisk se je raznesla novica, da je naš nadvse ljubljeni urednik našega najbolj priljubljenega lista, Ameriške Domovine, nagloma preminil. Kar verjeti nismo mogli, da je to resnica. Toda žalibog, kruta usoda ga je iztrgala iz naše srede. Kako smo bili vsi iznena-deni. Povpraševali smo drug drugega, ali je to mogoče, ali ni. Toda Bog pravi: danes tebi, jutri meni. Zelo smo žalostni nad njegovo izgubo. Saj smo ga vsi zelo spoštovali in ljubili. Vsi njegovi prijatelji in naročniki ga bomo zelo pogdešali, kajti bil je v vseh rečeh in ozirih točen, natančen in strog, če je bilo potrebno. Obenem je bil pa zelo mehkega srca in usmiljen. Ni potreba nobene hvale, ker njegova dela ga visoko povzdigujejo. Kdor. ga je pobližje spoznal, ta ve ceniti nje- Dragi Lojze! Vsi Tvoji prijatelji in znanci imamo zdaj lahko veselo zavest, da smo Te spremili na zadnji pot kakor se spodobi. Saj si bil naš zvest brat, kakršnih je, žalibog, bore malo. Kličemo Ti še v zadnji pozdrav Tvoji zvesti prijatelji in Tvoji naročniki: Bog Ti bodi milost-ljiv in naj Ti bo lahka ameriška gruda, za katero si se boril Teta in, leta pošteno in zvesto. Večna luč naj Ti sveti in počivaj v miru v nadi, da se vidimo nad zvezdami. Pozabili Te ne bomo nikoli, ampak spominjali se Te bomo pri daritvah svetih maš. Tončka Jevnik --o-- Kaj pa čakate! Cleveland, O.—Ne vem, kaj da čakate, da se vas je še tako malo priglasilo! Ali res mislite, da se i nas bo samo nekaj peljalo v Jo-I liet in Lemont? Le čakajte in od- lftša lfo "7Ci 7£)f1m'o rini XCai -na IZ DOMOVINE —Slovenske gorice so dobile novo avtobusno zvezo, želja spodnjega dela Slovenskih goric in Ljutomera se je izpolnila. Mariborska mestna občina se je odločila, da začne avtobusni promet na progi Maribor—Ljutomer. Proga drži preko Sv. Petra, Sv. Lenarta in zavije pod Sv. Trojico k Sv. Antonu. Odtod preko Ivanjcev k Sv. Juriju ob ščavni-ci, nadalje po vaseh žilavi, Ber-kovcih, Logarevcih k Sv. Križu na Murskem polju in v Ljutomer. govo dobroto in naklonjenost, kolikor je storil on dobrega našemu narodu. Pomagal je, če je bilo le mogoče. Kolikim je on pomagal, da so postali ameriški državljani. Enako tudi meni in mojemu možu. Še dobro imam v spominu, ko sem hodila v večerno šolo k njemu. Rekla sem mu: "Oh, Mr. Pire, jaz ne bom več prišla v šolo, ko se je pa tako težko učiti za bolj priletne ljudi." On je pa rekel: "Tončka, le pogum, pa dobro voljo. Mene se pa nič ne boj, saj nimam palice v rokah kakor v starem kraju učitelji." S temi besedamji mi je vlil poguma, da nisem odnehala. Ako me ne bi bil pa on vzpodbujal, ne bi nikoli tega dosegla, da bi postala ameriška državljanka. Hvaležna mu bom za to do groba. In kolikim našim rojakom je on pomagal, da so dobili državljanske papirje, da jih ne bodo preganjali, ko se bližajo slabi časi, kot se sliši Na 21. junija je bil pa njegov god. Poslala sem mu cvetlice in sem pozneje slišala, kako jih je bil vesel. Rekel je: "Ja, Tončka mi je pa šopek poslala za moj god!" Oh, ko bi bila jaz slutila, da bo ta Tvoj zadnji god na tem svetu, bi Ti bila še trikrat lepšega poslala. Imela pa bom lepo zavest, da sem mu kdaj kaj storila za dobroto, ka kor jo je on meni, v tem ali drugem oziru Pa kaj bi naštevala Tvoja dobra dela, ko vsak ve, ako čuti pravično, da mora priznati Tvoja dobra dela in Tvojo narodno požrtvovalnost. Boril si se težko za Svoj in Tvoje družine obstanek. Kasno v noči si še delal in zjutraj ob petih si bil že v uradu, ko smo vsi drugi še sladko spali. Delal si z glavo, to je z možgani. Zdravnik se je izrazil, da ni čuda, da Te je zade možganski kap, ker si toliko študiral in si glavo belil od rane mladosti pa do zdaj. Tvoje sile so bili izčrpane, podlegel si. Koliko si bil upoštevan pri narodu, so Ti očitno pokazali, ko si ležal na mrtvaškem odru, ko so hodili žalostni in potrti jemat od Tebe zadnje slovo. Hodile so Te kropit skupine ljudstva. Eni £o prihajali, drugi odhajali. To se je vrstilo neprenehoma. In koliko vencev so Ti poslali od vsepovsod! Ležal si ves cvetlicah, katere si vedno -tako ljubil Približal se je dan pogreba Zbirale so se gruče ljudi, na vseh koncih in krajih so stali Tvoj zvesti prijatelji, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so Ti izka zali zadnjo ljubav ter Te spre mila do hladnega groba, v kat& rem zdaj snivaš spanje pravi čnega. Ob Tvoji gomili smo stali kakor nemi, zroč v grob, ka mor so Te položili. Nešteta sol za je zdrknila po licih, ko smo se žalostnega srca poslavljali z božje njive. Opazila sem možake, ki bi se ne jokali za vsako stvar, toda zdaj si je brisal solze in žalostni so šli od gomile. tem, če sklenemo, da se odpeljemo car sami, kar nas je korajžnih, kar z avtom in vi, ki odlašate za zadnje dni, se boste kesali, ker boste s tem izgubili priliko poceni vlaka. Mi smo že navajeni, da pravimo: "Oh, še ne vem, če bom šel! Bom videl, kakšno vreme bo in kako se bom počutil!" Veste, za vlak napolniti nas mora biti že precej. Kar hitro se priglasite, da ne bo prepozno. Do 15. julija ni več daleč in takrat moramo že vedeti približno, koli-co nas bo. To sem napisal zato, ker mi je odbor izročil lepo število voznih istkov, a priglasilo se jih je do-zdaj le nekaj pri meni. Morda se jih je več priglasilo drugod. Komur še ni znano zakaj da gre, naj bere tole. V soboto ve-čfer, to bo na 22. julija, bo pripravljen vlak za 300 izletnikov, da se odpeljemo v Joliet na slovesno otvoritev uradnega doma K. S. K. J. Ta dom je stal precej nad $100,OOO. Pomenljiva .»ravnost bo to. Ob istem času bomo pohiteli tudi v Lemont, ki ni daleč od Jolieta. $ Vlak odpelje 22. julija zvečer ob 11:30 iz glavne cleveland-ske postaje, Terminal kolodvor. Ob sedmih zjutraj pripelje v Joliet. Vlak odpelje v nedeljo večer ob devetih in pripelje v Cleveland ob pol šestih zjutraj. Vlak stane na oba kraja za odrasle $7.65, za otroke pod 12 letom pa je vožnja $3.75 za oba )kraja. Kdor bi pa želel ostati dlje tam, magari deset dni, to lahko stori, če doplača na vlaku še $3.15. Kdo se ne bi potrudil za tak izlet, ko bo vendar nekaj tako posebnega in veselega. Le priglasite se in prinesite groše, da bc držalo. Anton Grdina, zastopnik. --o-- IZ PRIMORJA —Uboj v Podgradu. Nedavno so razbojniki ubili v Pavlici kmeta 46-letnega Andreja Ger-la, o katerem se je govorilo, da je precej bogat. Po večerji je bila vsa družina zbrana, ko se je nenadoma pojavila dvojica oboroženih roparjev, ki so imeli čez obraz bele maske. Z revolverji so prisilili vse, da so dvignili roke, potem je eden izmed roparjev začel iskati po predalih za denarjem in dragocenostmi. V tem trenutku se je Andrej zagnal proti njima in eden maskiranih razbojnikov je oddal dva strela, ki sta pogodila Andreja v srce. Otroci in žena so zagnali krik in hiteli pomagati nesrečnemu očetu. Med tem časom sta razbojnika izrabila splošno zmedo in zbežala v noč. Prihiteli so sosedje, ki so družino potolažili, a gospodarju ni bilo mogoče več pomagati, ker je bil že mrtev. Bazovica.—47-letni kleaar Josip Veršič je padel s kolesa, ker se je zlomila os na sprednjem kolesu. Ranil se je po obrazu in si pretresel možgane. ■ AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 1935 gmtimmiii.»..ttimttttttnml||l||iininiM.................................. WINNET0U Po nemikem UvirnU* K. May» "Well, sir!" je pokimal. "Jej nisem prav nič nenaklonjen. Mi-čna je, sicer bi ne metal oči za njo." "Ampak Sam — Indijanka!" "Kaj zato! Bi še zamorko poročil, če bi ne bila črna. Sicer pa bi ne zadel slabo, če jo vzamem." "Kako to?" "Ker zna najboljše in najlepše usnje strojiti v vsem rodu Apačev." 9„ "Se mislite dati ustrojiti —i "Ne zbijajte neumnih šal, sir! Zadevo mislim čisto resno. Takole prijazno, udobno domače ognjišče —. Razumete —! Lep poln, okrogel obraz ima, prav kakor mesec." "S prvim ali z zadnjim krajcem?" "Ponovno prosim, ne zbijajte šal iz mojega meseca! Polna luna je in poročil jo bom, če se ne motim!" "Upaj mo, da ne bo mlaj nastal iz te cele zadeve! Kje pa ste se vobče seznanili z njo?" "Ravno pri strojenju. Popra-ševal sem po najboljšem stroj ar-ju, — namreč radi medvedove kože, ki ste mi jo podarili. Pa so mi njo priporočili. Nesel sem ji kožo in tako sva se seznanila. In kmalu sem opazil, da ji je všeč." "Medvedov kožuh —?" "Neumnost! če bi se vzela, se-ve!" "A tako —! Ampak kaže, da ima Vjdovica doher okus, ljubti Sam!" "Da! Okus pa ima, to pa to! O, ni tako čisto neizobražena, veste! To je dokazala tudi s tem, da ni samo moje kože ustrojila, ampak da mi je celo novo obleko naredila iz nje. Kako vam ugaja.?" "Ttsti vaš mesec —? Nisem ga še videl." "Neumnost! Moja obleka!" "Ah, da! Kar cel gizdalin!" "Gentleman, kajne! Da, gentleman! čisto iz sebe je bila, ko me je prejle videla v novi obleki. Zanesite se, sir, poročil jo bom, pa je!" . + "In kam ste djali svojo staro obleko?" "Nekam v grmovje sem jo zagnal." "Tako tako —! Nekoč, ni še dolgo temu, pa ste drugače govorili o svoji častitljivi lovski suknji—!" "Hm —! Kako?" "Dejali ste, da je ne prodate niti za deset tisoč dolarjev —!" "To je bilo tistikrat. Tistikrat še ni bilo Kliuna aje. časi se spreminjajo. Well!" In mali možiček v medvedovem usnju se je obrnil in odsto-pical. Prav nič me seveda niso razburjala človekoljubna čuvstva, kl jih je negoval moj mali Sam do svoje vdovice. Treba je bilo Sama le videti, pa je bil človek lahko čisto miren in prepričan, da se ne bo nič hudega zgodilo Tista njegova stopala, ki so prevelika zrastla, tiste suhe, srpaste nogice in še celo njegov obraz —! O jej —! Poosebljena karikatura prerijskega ženina Tak ženin je bil celo za indijansko vdovo nemogoč. Ni še prišel daleč pa se je obr nil in zaklical: "Je pač čisto druga s tole mojo novo suknjo, sir! Kakor na novo prerojen sem! Ga vobče videti nočem več, tistega starega kožuha —! Sam se ženi, če se ne motim, hihihihihihi!" Dan je minil. Srečal sem Sam Hawkensa ženina, pri pueblu. Zamišljen obraz je kazal. "Kake pa so tiste astronomi čne misli, ljubi Sam, ki vam bro dijo po glavi.?" "Asironomične misli —? Za kaj pa naj bi bile ravno astrono mične?" "Ker gledate v svet, kakor da mislite razkriti komet ali pa vsaj vsemirsko meglico." "Je tudi skoraj res tako. Sem mislil, da bo moj komet, pa bo menda le megla —." "Kdo?" "No, ona —!" "Katera?" "Uff —! Kakih počasnih misli ste na mah! Kliuna ai seve!" "A tako —! Torej polna luna je danes že vsemirska meglica? Kako je to mogoče?" "Vprašal sem jo, ali se bo spet možila." "Pa je rekla —?" "Pa je rekla, da ne." "Nikar se ne dajte ostrašiti, ljubi Sam! Le z zaupanjem zrite v bodočnost! Niti Rima niso v enem samem dnevu postavili!" "In tudi moja nova obleka ni bila v enem dnevu gotova. Ste čisto prav povedali, sir! Sam se še vedno ženi. V svate hodi—!" Zlezel je po "stopnicah." Kajpada na obisk k svoji "polni luni." In spet je minil dan. Z Winnetouom sva se namenila na lov na bizone. In ko sem pravkar sedlal serca, je prišel mali Sam odnekod. "Smem z vami, sir?" je vprašal. "Na bizone? Ne ne! Saj lovite trenutno čisto drugačno divjačino, Sam, če se ne motim!" "Pa mi uhaja —!" "Tako —!" "Da! In je objestna —." "Tako —!" "Obiskal sem jo. Pa mi je pravila, da mi je morala mojo novo obleko narediti, ker da ji je Win-netou naročil." "Torej ne iz ljubezni do vas?" "Zdi se, da ne. In potem je dejala, strojenje da sem naročil jaz in kaj da bom dal za to —." "Torej plačilo zahteva —?" "Yes! Ali je tako govorjenje dokaz ljubezni?" "Ne vem. Nimam izkušenj v takih vprašanjih. Tudi otroci ljubijo stariše. In vendar morajo stariši za nje plačevati. Prav ta njena zahteva, bi sklepal, dokazuje, da vas "polna luna" ljubi." "Polna luna —? Mogoče pa, da je tudi samo zadnji krajec—. Torej s seboj me ne vzamete?" "Winnetou hoče sam jezditi z menoj." "Pa se torej ne bom vsiljeval." "Bi si tudi svojo lepo svatov-sko obleko potnazalMn pokvarili na lovu, ljubi Sam!" "Je čisto res! Krvavi madeži, to ni nič za tako fino obleko!" Odšel je. . Pa spet se je obrnil in vprašal: . , "Kaj mislite, sir, ali ni bila moja stara obleka boljša in udobnejša?" ^ "Mogoče." . "Ne samo mogoče! Celo zelo verjetno je!" In tako sva se za tisti dan domenila. In še je minil dan. Videl sem Sama. Zamišljen je stopal okoli puebla. Vse huje je bil zamišljen in vse manj je govoril. Njegova luna je menda že pojemala. In še eden dan je minil. In tisto jutro je stopil Sam iz svoje sobe — v svoji stari, zakrpani suknji. Zavzet in osupel sem obstal. "Kaj pa naj to pomeni, Sam?" "Kaj?" se je obregnil. "Pravili ste, da ste svojo staro suknjo enkrat za vselej slekli. 62 se čisto ne motim, ste celo dejali, da ste jo nekam v grmovje nagnali —." "Sem jo tudi." "Pa ste jo spet poiskali?" "Yes!" "Ste se ujezili?" "Seveda! čisto divji sem." "Na koga?" "I — na njo!" "Na zadnji krajec?" "Je sedaj mlaj! Kar videti je ne morem več, tiste Kliuna aje!" 1939 JUl „Y 1939 IS 1 8 1 JO u 12 3 |4 15 s ti [16 10 |ir|i2 131® I (17 18||19 20|21 22 % 50 2§[26| 27128! 29 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 16.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi izlet na farmo brata Anton Jermana, na R. F. D. 1, Bishop Rd., Wickliffe, O. 23__Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. 30.—Društvo Sloga št. 43 SDZ, Niles, O., priredi piknik na John Samual's farmi. Igral bo Jack Pershinov orkester iz Warren, O. AVGUST 5,—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi. 6.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. 12.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi zabavo na Zornovih prostorih v počast novim članom, ki so pristopili tekom kampanje. 13.—Društvo Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd. 13.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave. 20.—Piknik Zveze društev Najsv. Imena na špelkotovi farmi. 20.—Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v Gordon parku. 27.—Olimpiada SDZ na Pin-tarjevih prostorih. 27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi. 27. —Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd. : SEPTEMBER 2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti. 2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8-—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma. 8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu 11a St. Clair Ave. 12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev. 14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo'v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc- Gowan Ave., West Park. 26.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND. 27.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma. 28.—Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. * 28. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND. 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave. 4.—White Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND. 5.—Koncert mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 12.—Samostojna Zarja, opera in ples, v avditoriju SND. 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 26. — Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma. 30.—"SDZ dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Nemški minister propagande, Joseph Goebbels, je prišel na obisk v Gdanjsk. Govoril je meščanom in jim rekel, da jih Hitler ni pozabil, kar so Vzeli meščani z navdušenjem na znanje. Na Japonskem zmanjkuje gasolina, ker ga vsega porabi vojaka. Zato si morajo Japonci pomagati z domačo vprego, kot vidite na sliki. Rd. j j DECEMBER 3.—Društvo Pioneers HBZ, , ples in obletnica v avditoriju : S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst- < nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17. — Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. -o- SEDMA ALI JULIJSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Ta teden izide sedma ali julijska številka družinskega mesečnika "Novega Sveta." Izšla bo s sledečo vsebino: "Hiša na pesku," uvodni članek; "Pregled" (svetovnih dogodkov) ; Jos. Šimenc: "Spiri-tizem," razprava; "Cepitev slovenske zemlje," članek; J. J.: "Vrnil se je . . .," povest; P. Evstahij: "Sonet" (svoji rodni sestri) ; J. M. Trunk: "Tihe ure: Uresničeno?" (premišljevanje) ; J. M. T.: "Iz narave"; "Nekaj o luni," članek; "Slovenski poinir" (opisovanje slovenske naselbine v La Salle, III.); P.: "Zdravje," pesem; "Dom in Zdravje," Dr. R. P. Zaletel: "Nekaj o vzrokih glavobola," dr. J. W. Mally: "Zobozdravstvo" ; "Za smeh in zabavo"; T. Brdan: "Velika ljubezen," roman. V tej julijski številki posebej opozarjamo na zgodovinski opis slovenske naselbine v La Salle. Poleg teh zanimivih zgodovinskih podatkov omenjene naselbine je v julijski številki več drugih vrlo interesantnih { člankov, ki morajo vsakega slo-| venskega čitatelja zanimati. "Novi Svet" prejema splošno priznanje od tu in iz starega kraja. Ako še niste naročeni na ta zanimivi slovenski mesečnik, naročite si ga takoj, vsaj za pol leta za poskušnjo. Stane na leto $2, za pol leta $1. Za stari kraj in inozemstvo na leto $3 in za pol leta $1.50. Naročnino sprejemajo naši zastopniki, ali pa isto pošljite direktno na: Uprava "Novi Svet," 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. -n- Graft pri pobiranju odpadkov Menda ni nikjer na svetu tako S neredno pobiranje odpadkov po ' hišah kot je v Clevelandu. Gospo- r dinje in gospodarji se pritožuje- M jo, pretijo, pa vse nič ne poma-ga. In vendar ima mesto dovolj denarja na razpolago, da bi red- M no pobiralo odpadke, če bi bila -prava administracija. Zdaj so ( pa odkrili pri oddelku za pobira- 5 nje odpadkov pravcati graft. 1 Načelnik tega oddelka je Wil- * mer C. Boyden, ki je ostal v ura- s du še od Davisove administraci- ■ je. Dognalo se je, da si je kupil Boyden v enem letu dva luk- -suzna avtomobila, čeprav njegova plača ne zmore tega. Od kje je dobil denar? Nekateri pravi- r jo, da se pobira od Uslužbencev, 1 ki morajo plačati, če hočejo ob- : držati delo. Ponekod se pritožujejo lastniki hiš, da morajo plačevati podkupnino, če hočejo, da se odpadki redno pobirajo. Neki Stanley Davis, 1365 E. 105th St., je povedal, da plačuje vozniku, ki pobira odpadke, vsak teden po 75 centov, in da pride po odpadke vsak dan. Ta voznik je rekel, da tudi drugi tako plačujejo in pri teh se redfto pobira. Kdor pa ne plačuje graf ta, mora pa sam voziti odpadke, kamor pač more. Trgovci s perutnino izjavljajo, da morajo pripraviti kar pol ducata kokoši za voznike, če hočejo imeti redno pobiranje odpad-! kov. C. L. Kaufman, ki trguje z perutnino na 3505 E. 120th St. je pa izpovedal, da pri njem ja-ko neredno pobirajo odpadke, I ker noče dati vozniku vsak teden po eno putko. Topogledno se vrši zdaj preiskava in kot kaže, bo še bolj smrdelo v tem oddelku, kadar bo prišlo vse na dan, kot smrdijo odpadki sami. IZ DOMOViHE —žrtev granate. V okolici Tolmina je 22-letni delavec Rudolf Melinc izkopal iz zemlje granato. Ko jo je skušal razstaviti, se mu je pod udarcem s kladivom razpočila. Melinc je dobil smrtne poškodbe po vsem telesu. Kmetje, ki so mu z bližnih njiv prihiteli na pomoč, so ga našli že mrtvega. —Smrtna žrtev Korošice. Na binkoštno nedeljo zjutraj je krenila iz Novega mesta družba mladih ljudi v Kamniške planine, med katero je bil tudi sedmošo-lec ljubljanske realne gimnazije Gerhard Simonič. Ko so Novo-meščani prispeli v Kamnik, so kljub deževju nadaljevali pot na Veliko planino. Kmalu se je nad Kamniškimi planinami nenadno zjasnilo in planinarji so bili prepričani, da bo lepo, pa so nadaljevali pot čez Konja proti Koro-sici. Ko pa je družba prispela na Konja, jo je zajel silen vihar, z dežjem in točo. Več ur so se borili z neurjem. Trije so srečno prispeli v kočo, trojica pa je zastala, med njimi Simonič in tr-j govska sotrudnica Kosova. V koči so dolgo čakali, naposled pa je prišel samo eden in vzkliknil: "Pojdite na pomoč, omagali so v snegu!" Iz koče so pohiteli na pomoč, našli so pa Simoniča že nezavestnega in napol zmrzlega, Kosova pa je bila še pri zavesti. Prenesli so ju v kočo, kjer pa Si-moniču niso mogli več pomagati. Bil je sicer močne narave, a imel je prešibko srce in je zaradi pre-napora omagal. Otroško trupelce v greznici. —Veliko ogorčenje je vzbudilo v Murski Soboti zverinsko dejanje mlade služkinje, ki je svojega otroka takoj po porodu umorila in vrgla v greznico. Domači, pri katerih je služila služkinja Terezija Magyar, so vedeli, da je blagoslovljenem stanju, čeprav je sama to tajila. Te dni je služkinja odšla v svojo sobo, češ da ji je slabo. Čudno vedenje, ki ga je pokazala pri prihodu iz sobe, je bilo vsem sumljivo, posebno pa poveljniku soboške policije, ki stanuje v isti hiši. Ko so odprli pokrov greznice, so videli, da moli iz vode otroška ročica. 1 Služkinja se je najprej brani-> la, češ da je bil otrok mrtvo-. rojen, pozneje pa se je izkaza-. lo, da mu je z nožem končala . življenje. j Na Dunaju je umrl naš biv-. ši poslaniški zdravnik g. med. t svetnik dr. Ivan Milavec, ro-) dom iz Planine pri Rakeku. . Zapušča sina edinca, odvetnika na DunajiU dr. inž. Ferdinanda . Milavca, kateremu izrekamo I svoje sožalje. mali oglasi Odda se stanovanje 3 sobe in kopališče ter Darna gorkota, ako se želi. Odda se mirni družini brez otrok. Vprašajte na 1199 E. 61st St. _(158) V najem se da stanovanje 3 sob, vse udobnosti, tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 1133 Norwood Rd. (158) Odda se stanovanje 4 sobe in kopališče. Vprašajte na 1110 E. 64th St. (159) Soba se odda na 6606 Schaefer Ave. Jako čedna soba. _ (158) Avto naprodaj Proda se 1937 Pontiac, 2 door sedan. Cena je samo $450. Vprašajte na 435 E. 160th St. (160)' -AMERIŠKA DOMOVA, jftAY 10, 1939 naznanilo in zahvala Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je preminul naš preljubljeni in nikdar pozabljeni brat Martin Arko Previden s svetimi zakramenti je po šestmesečni bolezni zatisnil svoje trudne oči dne 7. junija 1939. Doma je bil iz vasi Podklanc, fara Sodražica. K večnemu počitku smo ga položili dne 10. junija 1939 iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo se prisrčno zahvaliti Rev. Max Sod j i za podeljene sv. zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki ste ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili in se udeležili svete maSe in pogreba. Prisrčno zahvalo izrekamo članom Presvetega Srca Jezusovega za udeležbo pri pogrebu in nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem, ki so podarili krasne vence v blag spomin pokojnemu in sicer: Mr. in Mrs. Jos. Lunder, Parmalee Ave., družina Frank A. Turek, Mr. Frank Arko in družiria, Mr. in Mrs. Anton in Jennie Prime in družina, Mr. in Mrs. John in An-tonia Gerbec in družina, Mr. in Mrs. George Turek in družina, Mr. in Mrs. Emery Križman in družina, Mr. in Mrs. John Petrich in družina, Mr. in Mrs. Anton Petkovsek in družina, društvo Presvetega Srca Jezusovega samostojno. Prisrčno se zahvaljujemo sledečim za darove za svete maše: družina Tom Arko, Mr. in Mrs. Joseph Lunder in družina, družina J. in P. Lunder, družina R Otoničar, Mrs. Anna Otoničar, Mr. John Levstick in družina, Mr. in Mrs. Frank Debelak, Mr. in Mrs. John Fabian, Mr. Pete Kodric in družina, Mr. in Mrs. Martin Klopčič, Mr. vlohn F. Petric, Mr. in Mrs. Frank Zgonc, Mr. in Mrs. John Hlad, Metta Ave., Mr. in Mrs. Joseph Zaucha, Mrs. Agnes Gro-sko, Mr. in Mrs. Frank Fabian, Mrs. Mary Erzen in družina, Mr. in Mrs. Frank Prudich, družina A. Mulec, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek in družina, Mr. in Mrs. John Debevec, Mr. in Mrs. Frank Drobnič in družina, Mrs. Mary Peterlin in družina, Mr. in Mrs. Valentin Gornik in družina, Mr. in Mrs; John Ponikvar, Norwood R* , Mrs. Mary Lunder in družina, Mr. in Mrs. John Hlad in družina, E. 64 St., Mr. in Mrs. Louis Pecek, Mr. Mike Poklar, Mr. in Mrs. Louis Rigler, Mrs. Lawrence, Mr. in Mrs. Anton Gobec in družina, družina F. Zobec, Mrs. Frances Tanko in družina, Mr. in Mrs. Andrew Bajt, Mr. in Mrs. Chas. Huletz, družina Delgaudio. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. Vincent Erzen, Mrs. Mary Pristov, Mr. Joseph Zaucha, Mr. Edward Hočevar, Mr. John Janz, Mr. D. Lusin, Mr. John Petric, Mr. Anton Mullec, Mr. Emery Križman, Mr. John Ujčič, Mr. D. Lusin, Mr. Anton Jeras, Mr. Andy Poklar, Tony in Mary Zak, Mr. Teeno Modic, Mr. Frank A. Turek, Mr. Tony Prime, Mr. Anton Petkovsek. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Tebi, preljubljeni braJt, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Frank Arko, brat Frances Lunder, sestra v stari domovini pa sestra Neža Košir «» Cleveland, Ohio, 10. julija 1939. SANDUSK' MANSFIELD CANTON • NEW PHUAOeiPHIA Q CNAOENHUTTEN* • COLUMBUS CHIlllCOTHE WWRIITTA PORTSMOUTH THE MORAVIANS IN OHIO Ml VZAMEMO NORTH AMERICAN MORTGAGE IN CUSTODIAN KNJIŽICE T—:v H Steve Trebeč, Jr. m PRAVI jk Dosti vam lahko po-W 'W vem o pohištvu in * / „ koIik(> Prihranite. nikdar ne boste vedeli, če mi ne daste prilike, da H&jflHHI vam-pokažem. Pridite k The Furniture Mart 15428 Waterloo Rd. nasproti Slov. Del. Doma Pokličite me na KEnmore 1405 ali mi pošljite dopisnico, pa pridem po vas. JULIJSKA iHLa razprodaja PRIHRANITE 25% na novem 1939 POHIŠTVU, PREPROGAH, PO STELJAH, MODROCIH, VZME-TEH, RADIJIH, PRALNIKIH SVETILKAH. Lahki plačilni pogoji za vse 50 SETOV ZA SPALNICO NA RAZPRODAJI Odprto zvečer, raren ob sredah ^jt^ rsssr. THE FURNITURE MART, INC. -------- WOOPU 15428 Waterloo Rd. KE-1405 m peste Nasproti Slov. Del. Doma Poslušajte na WCLE naš slovenski program v soboto zjutraj ob 9:05. Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN —Ali lahko napravim gospo- j du orožniku uslugo? Jaz sem namreč morda videl onega, ki ii ga gospod išče. —Ali ste potovali peš? — vpraša orožnik. d —Hodil sem peš — odvrne s krošnjar — jaz in oni gospod g ki spi tam na oni klopi, sva ho- r dila skupaj. —Toda ko sem hodil še sam, d ko sem prišel v Volgansk, sem j videl, kako je ležal nek človek pod drevesom ter spal. o Stopil sem bližje ter si ogledal tega moža. ^ p Bil je nek visok mož odločnega obraza, ni bil več mlad, li a ni bil niti star. Orožnik pogleda iznenaden krošnjarja. r —To bi mogel biti on! — vz- s klikne. — Vaše besede se strinjajo z njegovim opisom. —Kako je bil oblečen? a —Kako je bil oblečen? — vpraša krošnjar. — Ne kot Evropejec, temveč kot Turek. \ Oblečen je bil v dolg plašč, x a na glavi je imel turban. Poleg njega je ležala dolga pipa. x —To bi mogel biti on! — vz- j klikne orožnik. r —Ali mislite, da je nadaljeval ta človek svojo pot ob oba- } li Volge, ali pa je šel globoče- , je v Sibirijo? —Najbrže je šel ob obali \ Volge — odvrne krošnjar. — Mislim, da bi ga v petih ali ^ šestih urah lahko dohiteli, ako ( bi za jahali hitrega konja. Ako 5 najdete Tureka, zahtevajte od njega potni list. —To je dobra misel — reče ^ orožnik — zakaj, kdor zgrabi Bakunjina, bo dobil veliko na- , grado od vlade, a jaz bi rad zaslužil denar! ( —Želim vam mnogo sreče! ( — zamrmra krošnjar. — Hvala ti, stari — reče orožnik. — Toda tako važna ta stvar vendar ni, — najprej si moram pošteno odpočiti. —Poslušaj, krčmar, kje je tvoja hčerka, ki mi je enkrat stregla? Krčmar se preplaši. —Moja hčerka — zamrmra on — ona je — ona bo — ona je najbrže nekam odšla. —Odšla? — vzklikne orožnik. — Toda jaz sem slišal, kako si se malo preje razgovar-jal z njo v drugi sobi. —Razgovarjal sem se služkinjo —- odvrne krčmar. —Lažeš, pes! — zakriči orožnik ter udari s pestjo po mizi. — Malo preje sem slišal, da si spregovoril ime Doruška. —Zakaj skrivaš svojo hčerko pred menoj? Krčmar se ponižno približa. —Zato, ker se gospod vedno šali z otrokom. —Ah kaj, otrok! — vzklikne orožnik. — Doruška ni nikakšen otrok, ona je ena izmed najlepših žen v Sibiriji! Fina ždnska. —Pojdi, pripelji jo! —Povej ji, naj pride sem in me zabava, ko bom jedel. Krčmar se obupno ozre. —Ali ne bi morda gospod orožnik hotel ostati z menoj v družbi — jaz vas bom zabaval. —Hodi k vragu! Ravno tebe rabim! Pošlji mi svojo hčerko — ako ne odideš takoj, te bom udaril s svojo sabljo. Krčmar odide. Nekaj minut pozneje vsitOpi Doruška v gostilniško sobo. Stari krošnjar se je med tem zopet vsedel k mizi ter si podpiral glavo. Orožnik namigne Doruški, naj pride bližje. —No, kaj je, lepa Doruška!? — vzklikne on. — Ali še vedno ne maraš oditi od tega bedaka, ki je tvoj oče? I Veš, da nisem oženjen in da iščem dobro gospodinjo. \ Deklica zarudi. —Pri vas je bila dobra gospo- r dinja — odvrne ona — hčerka siromašnega kmeta iz Volganske- c ga, toda vaša krivda je, da je morala oditi od vas. j —Morala oditi? — se namrdne orožnik. — Kdo jo je silil? i Jaz ne! Toda ne govoriva, prosim te, o tej neumni goski! Ti si mi mnogo ljubša, zato ti s predlagam, da greš z menoj. c Obljubljam ti, da ti bo ugajalo. r Vnjenih očeh se čudno zajskri. —Kaj stojiš tako daleč od me- j ne?' Pridi bližje, golobica moja, ^ sedi k meni. Toda ona se ne zgane. š Tedaj vstane orožnik, razpro-stre svoji roki ter jo hoče objeti. Doruška se umakne. 1 Ona obstoji v bližini starega j krošnjarja, ki je sedel ravnodušno na svojem stolu. : —Ne upiraj se, deklica! Danes < mi ne boš pobegnila, danes me ! boš morala poljubljati, rada ali nerada! Doruška krikne, ker jo je orožnik zgrabil ter jo brutalno poteg- ; nil k sebi. V tem trenutku se zruši stol, : na katerem je sedel krošnjar. Starček je padel na tla in to tako nespretno, da se je zvalil orožniku med noge in ga zgrabil za hlače. Orožnik pade. Doruška izkoristi ta trenutek ter pobegne. Preklinjajoč se dvigne oro/J-nik. —Prokleti starec! — zakriči on. — Kako si si mogel predrzni-ti, da me primes za hlače? —Nesrečen slučaj, milostljivi gospod, — zajeclja krošnjar. —Jaz ti bom pokazal slučaj! — vzklikne orožnik. — Milostljivi gospod! — začne tarnati stari krošnjar. — Odjezdite raje čim preje v Volgansk, da ujamete Tureka. Z Doruško itak ni nič. Vidite, deklica beži po cesti. Orožnik stopi k oknu, a ko je videl, da leti lepa Doruška v resnici po vaški cesti, se namrdne njegov obraz od jeze. —Ako mi je danes ušla, prišel bo dan, ko ne bo odbila moje jubezni! —Toda kaj je to? On je zapazil nekega jezdeca, the settlements and forced the innocent inhabitants to accompany them to British territory. The Delawares were left in a camp near Sandusky, while the Moravians continued to Detroit and persuaded thv British that they were innocent cf the charges which had been laid against them. In the meanwhile nearly 100 of the Indians had returned to Gnadenhutten to harvest corn to save them from starvation. While engaged in this peaceful pursuit they were murdered in cold blood. Tcday a monument marks the site. Today, Schoenbrunn, reconstructed, is under the jurisdiction of the Ohio State Archaeological and Historical Museum. Moravians still occupy the valleys of the Tuscarawas and the Muskingum and have spread to other parts of the state where the descendants of these early pioneers cany on the traditions of their forbears. Where is the home of one of Ohio's pioneers preserved? See next (week's "Let's Explore Ohio."