r Največji slovenski dnemil^l V Združenih državah VoUa za vse leto ... $fiOO York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.< TELEFON: CHelsea S—3S78 GLAS n n m s Ust. slovenskih delavcev t Ameriki« The largest Slovenian Daily I the United States. Ei Issued everyday except Sundays □ | and legal Holidays* 75,000 Readers. Entered ss Second Claw Matter, September 21, 1—3, at the fort Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHeSses S—$871 NO. 122. — ŠTEV. 122. NEW YORK, MONDAY, MAY 25, 1931. — PONDELJEK, 25. MAJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK I1II1 PAPEŽ PIJ ZAGOVARJA GOSPODARSKO PRAVIČNOST V POSLANICI JE OZNAČIL SEDANJI GOSPODARSKI SISTEM KOT SKRAJNO NASILEN IN NEIPROSEN Papež se zavzema za boljšo razdelitev bogastva in za zadostne delavske mezde. — Odločno je obsodil stremljenje po oblasti in denarju ter se zavzel za povratek krščanske ljubezni v gospodarskem življenju. — Obsodil je komuniste in soci-jaliste, češ, da se njihovi nauki ne morejo strinjati z dogmami katoliške cerkve. ^ VATIKANSKO MESTO, 24. maja. — Papež Pij XI je v svoji encikliki pojasnil stališče katoliške cerkve napram problemom delavskih mas. Odločno je poudarjal, da ima sleherni neoporečno pravico toliko zahtevati, da pošteno preživi sebe in svojo družino. V obrambi te temeljite človeške pravice je papež odločno obsodil gospodarsko diktaturo, podreditev države denarnim interesom ter označil sedanje gospodarsko življenje kot trdo, nasilno in neizprosno. Ostro je obsodil tudi komunizem in socija-lizern. Dve zli stvari sta posledica modernega industri-jalizma. Prva je gospodarsko ponižanje delavca, druga je pa nravna okrnjenost delodajalcev in delojemalcev. — V modernih tovarnah je izpostavljena morala delavcev veliki nevarnosti ter je ogrožena krepost deklet in žena. Kot sredstvo proti temu priporoča papež naslednje: delavcu je treba toliko plačati, da bo pošteno preživel sebe in svojo družino ter da bo poleg tega še nekoliko prihranil; bogastvo je treba primerneje porazdeliti; delavci morajo biti v gotovi meri deležni dobičkov svojih gospodarjev; razmer je med delavci in gospodarji mora temeljiti na zakonih najstrožje pravičnosti ter mora biti v znamenju krščanske ljubezni do bližnjega. 600 LETAL NAD NEW Y0RK0M Več kot šeststo letal i n 1400 avijatikov se je u-deležilo manevrov. — Lindbergh je vodil mitične letalce iz Missouri. Iz 597 letal obstoječe zračno bro-dovje armade, se je dvignilo v soboto popoldne, nekako ob štirih v zrak, di vprizori demonstarcijo svoje sile in akcijske zmožnosti poleta. Ta poskus je bil vprizorjen brez večjih nesreč in ob pol osmih zvečer so se vrnili aeroplani na Barren Island. Le dva aeroplana sta bila prisiljena pristati na vodi. Sodba občinstva je soglašala z izjavami strokovnjakov. Demonstracija je bila povsem uspešna, in letalci so deladi čast svojim inštruktorjem. V poteku manevra je vrhovni poveljnik zračnega broelovja, divizij-ski general Foulois, pohvalil letalce. Polkovnik Lindbergh se je udeležil manevrov kot voditelj oddelka narodne straže iz Missouri j a. Ameriški zračni junak |e bil pcvelijnik tega oddelka. Udeležil se je že prej vseh vaj ter se izvežbal v tem poslu. BRUNDA SKUŠAJO PREGOVORITI Ministrski predsednik je imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom. Konečna odločitev bo padla šele v sredo. » TAJINSTVEN UMOR SLEDNJIČ POJASNJEN Newyorška policija ima na varnem morilce zna-n e pustolovke Vivian Gordon, ki je bila z vrvjo zadušena. Skrivnostni umor newyorske lah-koživike Vivian Gordon je pojasnjen. Koncem februarja so našli njeno truplo na nekem samotnem prostoru v Bronxu. Okolu vratu je N PARIZ, Francija, 23. maja. — V političnih krogih je bilo danes glavno vprašanje, če bo vztrajal Briand pri svoji resignaciji, katero je vložil pred kratkim. Ljudje so ga z veseljem pozdravili, ko se je vrnil iz imela zadrgrijeno vrv. Ženeve I I Policiji je aretirala Harryja Ministrski predsednik Laval je Schlittena, ki je priznal, da je s svo-danes zjutraj obiskal zunanjega mi- i'nia tovarišema zvabil Vivian v nistra ter imel ž njim daljši pogo- past. Sporočili so jd, da imajo za dvestcipetdeset tisoč dolarjev de-m an tov in drugih dr^gcJsenosti, katerih pa ne morejo razpečati, češ, da so ukradeno blago. NAD ŠTDU MILIJONE ŽIDOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH I>d leta 1877 pa do leta 1927 je naraslo število židovskega prebivalstva v Združenih drzavoh na štiri milijone. vor. Tekom tega pogovora je baje skušal napotiti Brian da, naj ostane. Prošnja zunanjega ministra je bila odjodena do srede. Briand bo preživel brnkoštne praznike na svojem posestvu Cocherel ter bo imel pred potovanjem še sejo z novoiz-voljenm predsednikom Paul Doume rjem. V sredo bo poročal o posvetovanjih v Ženevi. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Briand odstopil enkrat za Vselej. Vivian Gordon 'je ljeno past. šla v nastav- ROPARJI PRETEPU BOKSARJA Nazmanci so napadli Tommy j a Younga, ki je bil pred dvajsetimi Pred petdesetimi leti jih ni bilo'leti svetovni boksarski šampjon. V tukaj niti četrt milijona. | njegovem spremstvu se je nahaja- V državi New York predstavljajo ^ tudi njegova žena. Oba so stra-Židje šestnjast odstotkov vsega pre- hovito pretepli ter jima odvzeli nad bivalstva. V državah centralne Ev- tri tisd5 doiarjev. rope je Sedem molijonov Židov. ' I Odpeljala se je s H-arryjem Stei-bom in Samuelom Greenbergom proti Bronxu. Stein je imel vrv že pripravljeno. V bližini kraja, katerega je bil že prej določil, ji je vrgel zanj ko okolu vratu. Parkrat je zahropela, nakar je bila mrtva. Stedn' in Greenberg sta bila že pred vdš tedni aretirana pa sta odldino taijila vsako " krivdo. Vivian Gordon bi morala nastopiti kot priča proti koruptnim policistom. VATIKANSKI DENAR VELJAVEN V ITALIJI MUSSOLINI JE PADEL S KONJA RIM, Italija, 23. maja. — Ko je RAZMERJE MED ŠPANSKO IN VATIKANOM Uradniki so izjavili, da bo Mgr. Tedeschini pustil namestnika. MCDONALD 0 BODOČNOSTI ANGL. IMPERIJA Gospodarska beda zahteva preprečenje revolucije. — Indijce in druga plemena v državi je treba vzgojiti v prostosti. LOSSIEMOUTH, Škotska, 23. maja. Ne smete nikdar pozabiti, zakaj smo izgubili ameriške kolonije! — je rekel danes ministrski predsednik MacDonald v govoru, ki je bil broadcastan po vsej Angliji, in v katerem je označil smer, katero mora zasledovati Anglija. Govoril je najprej o sedanji gospodarski bedi ter rekel, da zahteva odprtje poti k razvoju ter prepre-čenju revolucije. — Revolucija je za narode skrajno mirna, a revolucija vzgoji vedno zle posledice. Boljše je, če premagamo težke naloge, ki so nastale iz sedanjega položaja. V nadaljnjem je govoril o Ligi narodov ter dal izraza upanju, da bo kmalu videl zoro dneva, ko bodo narodi poslali svoje zastopnike v Ženevo, da preprečijo vojno, radi-tega, ker je vojna nekaj zastarelega. Na koncu svojega govora se je dotaknil kočljivega vprašanja In-dinje ter pri tem napravil pripombe glede izgube ameriških koionij. Rekel je, da morajo najti narodi ljubeznjiv sprejem ter se polagoma privaditi k napredku in dobrotam v notranjosti angleškega imperiija. Le na ta način jih bo mogoče obdržati v korist angleškemu imperiju. VATIKANSKO MESTO, 24- maja. Danes je postal vatikanski denar ve- jahal včeraj italijanski ministrski „ • » L J _L • » 1 " 1Javen v vseJ Italiji. Med italijansko predsednik Mussolini po parku svo- Dvajset tlSOC besed vsebujoča poslanica se ostro in papeževo državo sta bile podpi- Je palače, se je konj nenadoma iz- obrača proti špekulantom in korporačijam, ki pod sane tozadevne pogodbe. _____ tem ali onim imenom uganjajo krivice in slepar-1 * i^zdZ^Z muT^vSf^a" stra ameriških pe- st va. HIWULNdUKIi HA I ske to rane je rekel ^ mora osta, POČITNICAH p" 4111 v p0*1^1 DOSTI VINA V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 22. maja. — Vino, ki so ga pridelali lani nemški vinogradniki ni posebno dobro, toda pridelali so ga ogromne množine. V kleteh po Porenju je še vedno 55 milijonov galon belega in 19 milijon galon rdečega vina. POLICIJA JE STRELJALA NA NEZAPOSLENE Resni kravali v industrijskem okraju centralne Nemčije in v Ruhru. — Barikade na cestah Es-sena. BERLIN, Nemčija, 23. maja. — V industrijskih okrajih Nemliije in v Ruhr-okra ju so izbruhnili danes ne -nrri med nezaposlenimi. V Essenu so bile zgrajene barikade po ulicah, prodajalne so bile zaprte, in policaja Jje bila bombardirana s kamenjem. Policija je oddala nato strele na demonstrante. Neki demonstrant je bil ubit in neki policist ranjen. Devet aretajcij je bilo izvršenih. Slični prizori so se odigravali tudi v drugih mestih in krajih. V Gra-fenheirtshen je bil župan prisiljen povišati sklad za podporo. Neki mest ni uradnikk je bi lpri kravalih poškodovan. • Tudi v drugih kraljih so izvolili nezaposleni poseben komi tej, ki bi se z županom pogajal glede zvišanja podpore za nezaposlene, ki pa je bila medtem že dovoljena. PRVA JUGOSLOVANSKA LADJA V GDINJI VARŠAVA, 24. nraja. — Jugoslovanska ladja "Kraljevič Tomislav" je prispela v Odlnjo s tovorom 8217 ton riža iz Indokine. To je prva jugoslovanska ladja, ki je tamkoj pristala od ustanovitve luke. MADRID, Španska 23. maja. — podtaknil to Mussolini je smrčal iz Qficijelni ^ filian&nega ^m- Ne da bi imenoval kake države po imenu, je rekel, da so nekatere kooperativne države preveč birokratske in politične in zaledujejo sebične politične cilje, namestu, da bi prispevale k boljši ureditvi socijalnega reda. Po papeževem mnenju bi bilo mogoče nezaposlenost odpraviti, če bi se uporabilo preobilico kapitala za nova dela. Glede delavskih plač pravi papež: — Družinski očetje naj bi toliko zaslužili, da bi imeli dovolj za vsakdanje potrebščine in da bi mogli še nekoliko prihraniti; čimvečjo družino ima delavec, temveč bi moral zaslužiti; vsak, kdor je zmožen, mora delati, napačno pa je siliti k trdemu delu nežne otroke in slabotne ženske; mater z družinami se ne sme siliti, da bi vršile delo izven svojega doma; od delavcev je nepravično zahtevati plačo, ki je delodajalec ne more plačati; prenizke mezdne lestvice na eni btrani in previsoke plače na drugi strani povzročajo nezaposlenost. Poslanica, ki nosi naslov "Štirideseto leto", je BERLIN, Nemčia, 23. maja. — Predsednik Hindenburg je odpotoval na svoje posestvo v bližini Lehrte. Tam bo ostal do 30. maja. ADVERTISE GLAS NARODA" m bila sinoči prečitana po radio. Cital jo je poldrugo uro duhovnik, ki je vodja vatikanske radio postaje. Pred štiridesetimi leti je izdal papež Leo XIII svojo znano encikliko "Rerum Novarum", ki se je tudi bavila z delavskimi problemi. Pijevo poslanico je treba smatrati kot nekako izpopolnilo Leonove. — V svobodnem tekmovanju imajo le najmočnejši dobiček, — pravi papež. — To pomenja, da se najbolj brezobzirno bore ter da v tem svojem boju ne poslušajo glasu svoje vesti. — Najprej je bil boj za diktaturo v gospodarstvu; nato je bil boj za kontrolo nad državo, slednjič je pa nastal boj med državami samimi. Komuniste je označil kot ljudi, ki se pred ničemer ne plašijo in jim pride prav vsako, še tako nasilno sredstvo, dočim se socijalisti ne strinjajo s komunisti ter se nagibajo glede gospodarskih idej k krščanstvu.— Navzlic temu se pa s socijalizmom ne moremo strinjati, ker so njegovi pojmi o človeški družbi v ocividnem hesoglasju s krščanskimi resnicami. trolejskih interesov proti peseti, po sklenjenih špansko-ameriške petrolej ske kupčije. Vrednost španskega denarja (pesete) je namreč zopet padla. MADRID, Španska, 23. maja. — Španski verski položaj je postal danes še bolj zapleten, ker se pričakuje, da bo papeški nuncij zapustil Madrid v par dnevih. Tekom zadnjega tedna je imel Monsignor Tedesch'ni več tajnih konferertc s predsednikom Alcala Zamoro glede protestne poslanice Pija XI. proti zadnjim proti verskim iztjredom in uničenju cerkvene lastnine. V preteklosti so smatrali odpo-tovanje papeškega nuncija za pre^ kin j en je diplomatskih odnoša!jev. Glasi pa se, da bo pustil nuncij tajnika, da načel ju je tukajšnji nun-cij-aturi. Najnovejši razvoji so pokazali, da bo odpravljena rimska nuncija-tura. Številni katoliki smatrajo dekret za direktno kršenje konkordata, ki je foil podpisan leta 1851. Španska vlada ne namerava v sedanjih okoliščinah imenovati naslednika Louisu de Zulusli, ki je bil imenovan poslanikom pri Vatikanski državi, šiljatev. Tovorni promet je do segel s tem svojo najnižjo nižino. Z oziroma na leto 1926 je letos v ameriški industriji zaposlenih le štiriinsedemdeset odstotkov delavcev. Uporaba električne sile neprestano nazaduje. Zdaj znaša le pet i nosemde.se t ostotkov normalne uporabe. Ameriški izvoz je bil meseca aprila nižji kot v kateremkoli mesecu izza leta 1I>14. Te številke jasno dokazujejo, da je nastal zastoj v ameriškem gospodarstvu in glavnih ameriških industrijah ter da zaenkrat ni niti misliti na kako izboljšanje. Navzlic vsem zatrdilom, da se mezde ne sme zmanjšati, vidijo kapitalisti edino rešitev v znižanju plač. K sreči je organizirano delavstvo uvidelo te spletke in nakane ter je začelo precej odločno nastopati proti njim. Zadnji teden je izbruhnilo več štrajkov, in nekateri med njimi so bili sijajno izvojevani. Tudi delavska voditelja Green in Woll sta precej ostro nastopila. Njuna sveta dolžnost bi bila, odločno podpirati La Follettovo zahtevo glede posebnega zasedanja kongresa. Umevno je, da bi kongres ne storil d-osti, četudi bi ga sklical v sedanjem času predsednik Hoover. Dosti bi ne storil, toda nekaj bi moral storiti. ration Day, kateri bo letos v soboto dne 30. maja . Piknik bo na navadnem prostoru v Mentleyevem pašniku. Začetek kadar kdo pride, od poldne naprej. Preskrbljeno bo za lačne in žejne, in kateremu je pri srcu 18., in ga nol:e kršiti, si lahko privošči mrzle studenčnice, katero tam skozi celo leto prešajo. Igrala bo izvrstna godba, tako da se bo lahko zasukal, katerega bi slučajno srbele pete. Kjer je sleherni tukaj-njih rojakov in rojakinj prispeval, da se je ta skromna in potrebna dvorana zgradila, je naša dolžnost, da jo tudi vzdržujemo v kolikor mogoče dobrem stanju, kar ne dela posebno velikih stroškov na leto. Naša. dolžnost je, da se udeležimo v to svrho prirejenih zabav in pomagamo zato izvoljenem direktorjem, da jim bo mogoče poslopje, ki je last nas vseh, v dobrem stanju vzdrževati. Torej ste vabljeni od tukaj in od bližnjih naselbin, da se kar v največjem številu udeležite piknika v soboto dne 30. maja. Pozdrav in nasvidenje! K. Strnisha. Pran Žinger. I ki se je skril v gospodarskem poslopju, še ni popolnoma jasno, kdo vili neki znanci pokojnega tajnika, ki zatrjujejo ,da je bil tajnik umorjen od ljudi, ki so mu že dolgo stregli po življenju. AVSTRIJSKA VLADA POMAGA BANKI DUNAJ, Avstrija, 24. maja. — Akcija vlade, da podpre "Kreditni zavod za trgovino in industrijo", je v finančnih in gospodarskih kro- Krvav konec gostije. 4. februarja je bila v Lopemicah pri Ormožu gostija, na kateri je prišlo do hudega prepira med kmečkimi fanti. Najbolj sta se spoprijela France Jurkovič in Maiti ja Šu- j se z&raža na dkrvavim dogodkom, ki 1-ek. Jurkovič je v divji jezi šuleku j ga je brez dvoma zakrivil šmarnič-zaklical, da ga .bo ustrelil, vendar j ni strup. Bilo bi dobro, če bi oblast so ju pametni možje končno pomi-i prepovedala vinotoče pod vejo, v rili. katerih se toči strupena šmarnica. Časopisje je objavilo te dni dolg članek o Fordu in njegovih navadah. Iz članka je razvidno, da ima Ford precej čudnih navad. Večkrat so ga že presenetili, ko je jedel surovo repa. Njegovo življensko pravilo je, da se ne sme človek nikdar razjeziti. Najbrž noče dati b tem nekak vzgled svojim delavcem, dabise namreč s surovo repo zadovoljil in da bi se ne razjezili, magari, te bi Jim še tako malo plačal. Nadalje porolča časopisje, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini padel s konja. Malo se je opraskal, sicer se mu pa ni nič hudega zgodilo. Vse drugačen štrbunk bo tedaj, ko bo padel iz vladnega sedla. Sladka ženica, je nenadoma iz)gi-nila. Dva, tri dni je ni bilo na iz-pregled. Šele čeCrtega dne je prišla, precej izdedana. In je rekla, kot ponavadi pravijo, da 'je bila pri svoji prijateljici. — Gotovo si se bal, kaj ne? — Da, — je odvrnil mož. — Strašno sem se bal, in moja bojazen se gih vzbudila največje presenečenje. je zabodel Lipnika. Žalski orožniki j Splošno pa izjavljajo, da je z nači-___________ so bili že na vse zgodaj v Britnih \nom, kakor je vlada odpravila te- '^uresničila. — Kakšna Je pa bila tista bojazen? — Bal sem se da boš prišla domov, pa si res prišla. Že zdavnaj sem rekel, da nimam nikake sreče. gična preiskava izsledila ubijalca. Naše kmečko in delavsko ljudstvo Iz Jugoslavije. šalih in upajmo, da bo njihova ener- »ž*ve banke, odstranjena vsaka ne varndst in vsak vzrok za vznemirjenje. V krogih malih varčevalcev je vest povzročila, da je bdi danes ves dan pri glavnem zavodu in pri podružnicah v mestu kakor tudi na deželi velik naval vlagateljev, ki so dvigali svoj denar. Vodstvo kreditnega zavodi, je izjavilo, da je pripravljeno tudi preko normalnih blagajniških ur izplačevati vse zneske. Zagoneten umor in samomor v Zagrebu. 9. maja zvečer se je dogodil v Zaferebu zločin, o katerem vse preiskave doslej še niso mogle ugoto- I. ženski .gimnaziji službo nov profesor veronauka. Ko je izpraševal v 8. razredu, so dijakinje, kakor se v šolali večkrat dogodi, izkoristile okoliščino, da jih profesor še ni poznal. Ko je poklical neko dijakinjo, ki ni viti pravega vzroka. Ob 21. je šelj^ na sMnja pplpiuvljena, je mani drogerist Ante Kovač proti ;namesto nje vstalaj ^^ ter prido. svojemu domu v Kačičevi ulici št. 6. Stopal je počasi in pregledoval "Novosti". Blizu doma pa mu je stopil nasproti elegatno oblečen mlajši moški ter brez besede ustrelil vanj z revolverjem. Kovač je bil zadet naravnost v srce in se je takoj zgrudil mrtev. Morilec se je obrnil Special Interest Accounts .Vsak, kdor še nima vloge pri nas je rabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo~ re vsak vlagatelj: dvigniti vsaki cas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank ♦ K, MPOIITOIY O* THK «TATB Of NSW YORK NKW YOU, H. T. POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 62 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov Je: "GLAS NARODA 216 West nth St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre- bila svoji sošolki dobre red. V isti uri je storila to uslugo še neki drugi, slednjič pa je zaklical profesor tudi — njeno ime. Da bi nastopila, še enkrat pod svojim imenom, ji ni kazalo, ker bi profesor takoj odkril prevaro. Enostavno je obsedela in nekatere sošolske so izjavile, da in stekel po Deželičevi ulici. Za njim ! ^^ A^onovičeve ni v šoli. Profe-se je spustil v tek policist, ki je vt- |sorju pa ^ je adeka stvar sumljiva sil službo v tem rajonu. Ko je mo-:in Z3Čel je klicati vse dijakinje po rilec slišal, da ga zasleduje se je kataiogu. število vpisanih in navzo-okrenil ter oddal na policista dva;člh ajakinj se Je vjemalo in tako strela. Obakrat je zgrešil in tekel | je bih> vge ^^^ naprej. Obrnil se je proti univerzi, - tu pa mu je pritekel nasproti drugi i Profesor je zadevo prijavil rav-polidst, ki je bil slišal strele. Tudi nateljstvu in profesorska konieren- Uprava. nanj je streljal morilec in pozneje Se na upokojenega .učitelja Filipa Jorgo, ki mu je skušal zastaviti pot. Policist Blaškovič, ki je morilca od začetka zasledorcal, ni hotel rabiti orožja, ker je toil prepričan, da feia bo dohitel. Ko je morilec u videl, da mu ne more uteči, si je pognal krogo v glavo. Bil je takoj mrtev. Življenje si je vzel z zadnjim nabojem. Divja gonja je trajala samo par minut in je (čudno, da morilec ni nikogar zadel Pri njem so našli listine na ime Anton Martin Čeroul, rojen 1907 v Ptuju v Lrtri. po poklicu optik. černul je prišel kot begunec iz Italije letos 9. maja v Split, v Zagrebu pa sptoh ni bil policijsko prijavljen. ^ Umorjeni Kovač 'je foil celo dober in miren človek, ki ae je brigal samo aa svojo obrt in za svojo rodbino. V družbe ni zahajal, najmanj pa je imel znana tvo s kakimi emigranti aH pa s političnimi krogi, da bi se lahko mislilo na umor iz maščevanja ali pa iz političnih razlogov. Morilec je najbrfc -zasledoval nekega drugega, ki j« Kovaču zelo podoben in ki tudi stanuje v Kačičevi ulici. T smrt po modni uri verouka. V Beogradu se je vrgla pod Vlak dijakinja 8. razreda ženske gimnazije Anka AmtaBovlčera. Truplo je bila strašno razanesaceno. Policija Je kmalu ugotovila identiteto in do-wuit ®e Je tndt psrail aferaJnflga či— S« ca je sklenila strogo kazen, da se v bodoče ne bi ja vili >taki primeri. Anka je bila izključena iz zayoda za celo leto. Ko so ji to kazen sporočili pred celim razredom, je bila videti popolnoma mirna in sošolkam, je še dejala, <3a se zaradi kazni ne sramuje, ker ni zagrešila nikakega nečednega dejanja in da se bo skušala vpisati na kako drugo gimnazijo. da ne bi izgubila šolskega leta. Kako je pozneje mislila o kazni, ki jo je zadala, to skrivnost je od- KDO BO ZASEDEL MADŽARSKI PRESTOL? BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 24. maja. — V zadnjem času se v inozemskem tisku zopet širijo vesti o zasedbi madžarskega prestola. Zato so seda'j izdali poluradno poročilo, da vprašanje madžarskega kralja še vedno ni ♦aktualno. Predsednik vlade grof Bethlen je pred kratkim izjavil, da bo to vprašanje rešil madžarski parlament takrat ko bo Madžarska zunanje-politično popolnoma nezavistna. Dokler diplomacija ne bd pripravila terena vprašanja o zasedbi madžarksega prestola tudi madžarski parlament no znorc i siti. PODJETNA ŽENA. Miss Biddy Mont ague v Londo n u je bila pred devetimi leti še skromna strojepiska; danes je šef delavske posredovalnice za trgwske u-službenke. V njenem podjetju je zaposlenih nič manj ne/go sto uradnic in ima povpreično 30,000 klijentk v letu. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 43 let, dva otroka, fant 12 in, dekle pa 17 let stara, želi dobro gospodinjo, ki zna kuhati in peči ter ima nekaj prihrankov, od 25 do 35 let stai-a, katero veseli delati na farmi sadja in imeti izvrsten dom; tudi lahko vdova z enim otrokom. Pišite in pošljite sliko na: "Ženin", cjo Glas Naroda, 316 W. 18th St., New York, N. T. Ox 23,25&26) Mali Oglasi imajo velik uspeh 0 =i Še eno o mladi ženici. — Veš, — je pripovedovala svoji prijateljici — moj mož je moral iti kmalu po poroki v stari kraj. Šest mesecev je bil tam. Lahko si misliš, kako težko sva se ločila. Toda v času, ko je bil on v starem kraju, nisem držala rok križem. Še malo ne. Naročila sem velike kuharske bukve ln se začela učiti kuhati. Celih šest mesecev sem se edinole s kuho pečala. In ko se je vrnil, sem mu skuhala naravnost kraljevsko večerjo. Mcju kuharska umetnost ga je tako presenetila, da niti jesti ni mogel. — Kaj je pa storil? — jo je vprašala prijateljica. — O nič, — je odvrnila ženica, — koj naslednjega dne je zopet odpotoval za šest mesecev. Novi sosed je prišel ves razburjen k svojemu sosedu. — No, kaj bo dobrega? — ga je vprašal slednji. — Kaj bi bilo dobrega? Po odškodnino sem prišel. — Po kakšno odškodnino? — Vaš pes je V^riznil mojega o-troka. — To je nemogoče. -t- Zakaj Ibi ne bilo mogoče? — Prv2e zato ne, ker pes nima zob, drutgič za to ne, ker ne grize, tretjič zato ne, ker grize le odrasle ljudi, ne pa otrok, in četrtič zaiio ne, ker nimam psa, pač pa le mačko. * • Ko se «je rojak odpravljal v Ameriko, mu je dejal star Amerifcanec: — Veš, Amerika je taka dežela, da je tam noč, ko je tukaj pri vas dan. Rojak se je potolažil z besedami: — Ah, lolovek se vsemu privadi, tudi temu se bom. Izkušen rojak je pripovedoval: — Jaz sem vedno zagovarjal in bona zagovarjal dolgo zaroko. Po mojem mnenju nikakor ni prav, Če sta fahit in defele komaj par tednov zaročena, nato se pa poročita. Cimdaljš-a je zaroka, tembolj spo-zrrajta drug drugega. Jaz naprimer, sem bil celih, sedem let aarqeen. — Pa si zdaj srečen v zakonu? — V kakšnem zakonu? Saj sem še vedno samec. V sedmih letih sem jo nartančno spoznal ter prišel do zaključka, da je najboljše če se ne poročim. * Pred kratkim je pisal neki zdravnik: — Naravnost presenetljivo je, koliko moških je dandanašnjih plešastih ah pa sivolasih. Plešo oeiro-ma sive lase povzročajo moškim klobuki. Jaz bi k «tej ugotovitvi dostavil: . — Toda ne moški klobuki pač pa tisti, ki jih motajo moški svojim fcenam kupovati., ,__t , f tu 111 o i r NEW YOU, MONDAY, MAT 25, 1931 LARGEST BLOVWi DAIL? ill L\ 5. A. N.: MAJ "Prokleto," je zarenčal večni študent MIlan Razpotnik In dvignil glavo izpod odeje, — kaj pa že zopet hoče ta prokleta babnica? Na vrata je potrkalo vnovič. — Gospod doktor! — Doktor, doktor, — se je hudobno režal študent. — T« osli, Kakor, da je samo doktor dostojen človek. Tak, kaj pa Je, tristo hudičev, — je zakričal, ko je še enkrat potrkalo. — Rekomandirano pismo, gospod doktor. Blsmonoša je tudi že trkal. — Tak dajte ga notri, hudiča, kaj pa čepite na nJem, če Je res pismo. -r- Ko ste pa zaklenili, gospod doktor. A tako. Potem pa že mora ven iz gorke postelje. Kdaj, hudiča, je pa zopet zaklenil? Saj je že enkrat odklenil, ko mu je gospodinja prinesla kave. Tamle stoji še na nočni omarici, že mrzla, nekoliko upadla, tako da obkroža neajfetiten. rjavkast rob skodelico in se je nabrala na površin" skremžena skorjica. Poleg je ležala žepna ura, zamaščena črna listnica, pomečkana kravata in ničvreden ovratnik — Ceremonija £ pismom je bila naglo končana in študent Razpotnlk je taval nazaj k postelji. Saj je b i čeden fatit, ampak že dolgo neobrit in Bog se usmili, saj se je vlegel menda kar v telovniku, ko je prišel menda že skoro ob svitanju domov. Pismo je bilo od doma. Saj doma ni b.lo nikogar več, ki bi mu delal sitnosti. Odkar je pred petimi leti umrla še mati. ni bilo nikegar, ki bi mu smel kaj reči. Kaj šele reko-mandirana pisma pošiljati, pisma s samimi sitnostmi. Kaj neki hodi Lipetu na misel? Kaj mu pisari? Denar naj pošlje, tisto naj naredi, kar mu je naročil, in naj molči. No, saj denar je včeraj prišel. Kaj pa zdaj še hoče starec. Hotel pa je tole stari Lipe, ki j* bil 7da j za hlapca in oskrbn.ka na Raapotnikovem. Tistih volov da ne bo prodal, je pisal, tistega zadnjega para, kako pa bo oral in seno vo-7il? In preje, da je stalo po hlevih šestero volov in pa dva para konj, pa še koblica je bila eno leto v hlevu za v koleselj. Volov da za enkrat ne bo prodal, in tistih dva tisoč, ki jih je poslal, da dal iz svojega, in da si bo že nazaj vzel, ko bo odprodal kaj mrve. Čemu pa bo mrva, ko so štale pralne — Resi pekočine mehurja 81abe oblntl nil mehurne iwltoOin«* »e ra«vU«*Jo v nevarne lw»lKin«, ako ne tega m- prepreči in vfedi. Nu(?a-Tonc ofi-Htf telo bolezenskih glivic, katere slabe organe in povzročajo bolečine v živcih, mišicah in sklepih. Potem ko ste jemali nekaj ča*a Nuga-Tone, pričnete počutili bolje, močnejši in vaSe spanje postane poC-ltno in osvriujoče in vi bodete veselo vlivali vale ilvljenje. Preskrbite si steklenico Nuga-Tone brez ortlaiianja. Je na proubše dete in da je Jurij tudi vesel, da jo je izgubil. Moja tašča ne bo ravno vesela, ko ji bo Jurij predstavil mene kot svojo nevesto, ne pa Ruth. Moj Bog, če bi mi ne bilo treba skrbeti za prehrano! Raj še bi se takoj poslovila danes kot pa jutri! Ah, Berlin, in Kurt Sal Len! Skoda res, da je tu teta Frieda tako bogata! Sicer bi si drugače ustvarila vse življenje! Tako so bile tajne misli Ellen. Heinz in Trudi sta se skrivaj odstranila ter nastopila svoje poročno potovanje. Gosti pa so ostali do polnoči. Med zadnjimi, ki so odšli, je bila Frieda. Štiri dame. so se peljale v vozu domov. Liza, ki se je izvrstno zabavala, je kramljala z Ellen. Frieda in Ruth sta sedeli tiho skupaj ter se držali za roke. Bilo Je drugi dan po poroki. Po viharju je nastopil konečno mir. Jutri zjutraj naj bi razposlali zaročno naznanilo Ellen in Jurija, ki Je bilo naročeno. Ellen pa je morahi misliti tudi na to, kako bi razdrla svoje odnošaje s Kurtom ter mu sporočila svojo zareko. Gospa Liza je spala dotični dan posebno dolgi da se okrepi od muk zabav. Ellen je odšla z mapo pisalnih listov v vrtno lopo. Ruth in Frieda, ki sta ravno hoteli iti v hladilni prostor, sta jo srečali pri vratih. — Kam pa greš, Ellen? — Moram pisati pisma prijateljicam! Storila bom to v lopi. V sobi Je prevroče! Prikimala je obema ter odkoraka>a lahkih nog. Nekako eno uro pozneje je šla Frieda preko dvorišča, ko je prišel sel iz vile Volkrnarjevih ter prinesel pismo za Ellen. Ker ni bilo treba nikakega odgovora, je vzela Frieda pismo, ki je no-tilo pisuvo Jurija, da ga ji sama izroči. Ta Je še sedela v lopi. Ko je teta Frieda nenadno vstopila, je s strahom zaprla svojo mapo. To se je zgodilo tako hitro, da je zletel omet ven ter padel pod nogi Friede. Elen 'je hitro poskočila ter hotela pobrati pismo. Frieda pa je bila bolj hitro ter se sklonila nad pism6, kjer je čitala: * — Poro miku Kurt von Saltenu! Kot blisk je preeunil Friedo naenkrat spomin na trenotek na kolodvoru, ko je Ellen z nekim (gospodom Saltenom menjala nežne poglede. Ozrla se je motreče v presenečesni obraz Ellen. Vedela je natančno, za kaj gre pri tem. Bilo je čudno, da je izgledala tako brez tolažbe. — Prosim, daj mi pismo nazaj, teta Frieda! — je rekla Ellen urno ter posegla po pisanju. Frieda je zadržala roko. Bila je neprostovoljna poteza vsled katere se je braniki U?oditi želji Ellen. — Jaz sem mislila, da hočeš pisati prijateljici, Ellen! To pismo pa je naslovljeno na poročnika! Ellen Ji je vrgla strupen pogled ter rekla urno: — Daj mi ga nazaj. Jaz upam, da ne boš radovedna! Frieda pa je tesneje stisnila pismo. — Kaj imaš pisati temu poročniku Saltenu? — je vprašala strogo in v njenem srcu je vstalo nemirno upanje, da je napravila dragoceno najdbo. Ellen pa se je pomirila ter skomignila z ramami. — Gospod Salten je dober prijatelj H ansa ter občuje crl nas. Jaz sem mu sporočila svojo zaroko! FYieda se ni pustila motiti od tega brzebrižnega tona. Naenkrat je nekaj vzkliknilo v njej: — To je migljaj usode! s tem pismom imam mogoče v svojih rokah usodo človeka! Sklenila je pismo pridržati. Njene poteze so postale trde in odločne. Skrila je pismo v svoji obleki. — Precej razburjena si, Ellen! Ali ni zelo mučno, da je padlo pismo ravno meni pred noge? Tukaj imam pismo tvojega zaročenca. Čitaj ga najprej za slučaj, če se mudi. Potem bomo govorih o pisanju v mojem iepu. Ellen je jezno udarila z nogo ter vzela pismo, katero ji je Frieda izročila. Njeni nogi sta se tresli, ko je odprla omot. Prečitala Je s temnim izrazom par besed, katere ji je pisal. Nato je vrgla na mizo pimo ter imela medtem časa, da se pomiri. Zatem se je obrnila k teti Friedi, ki je sedla v pleten stol. — Jurij mi piše, da bo prišel ob potih mesto ob štirih! Sedaj pa konec neumnosti, teta in daj mi pismo nazaj! Frieda je bila na bojni poti. Sla je po poti, ki je bila sicer zoperna njeni poštenosti ter igrala ulogo preiskovalnega sodnika. — Meni ni ta zadeva prav nič smešna, Ellen. Fredno pa ti izročim pilimo, mi moraš odgovoriti na par vprašanj. x — Ali ve tvoja mati, da stojiš v pismeni zvezi s poročnikom von Sal-tenoen? Ellen Jo je jezno pogledala? — Mama se ne briga za moja pisma! — To se mi zdi vrjetno! — Ali pa ve tvoj zaročenec za to? — Ne, seveda ne! . (Dalje prihodnjič.) posebne Sole v berlinu Mnogo tega, kar vidimo v navadnem življenju, se nam zdi razumljivo kar samoposebi in mi mislimo, da to ali to sploh drugače biti ne more. Mi se nič ne čudimo, če se nam prodajalke prijazno smehljajo, da služabniki molče itd. — mislimo, da mora vse to že tako biti. Mnogo tega je res samoposebi razumljivo, mnogo je pa tudi stvari, ki se jih moraš priučiti popolnoma, če hočeš, da nihče ne razločuje na tebi tega, kar si se naučil od tvoje narave. V Berlinu imajo n. pr. posebno "šolo za smehljanje". Tam se uče prodajalke, vajenke in ženske sorodnih poklicev, kako se morajo kupcem pravilno nesmehljati, da napravijo nanje dober in ugoden vtis. To šolo obiskujejo večinoma 14 do 17 let stare deklice, kjer se uče pravilno prodajati. Prodajalka mora znati biti vljudna, mora prijazno kazati vse blago in zavoj lepo zaviti. Predvsem pa se morajo naučiti prijaznega smehljanja, da "pali". Posebno šolo je ustanovila tudi neka gramofonska tvrdka za svoje prodajalke. Tam se dekleta uče, da gramofonska plošča ni navadna plošča, ki toliko in toliko stane, ampak prodajalka mora znati dajati kupcem vsa potrebna pojasnila o tem, kdo je komad zložil, kaj je dotični skladatelj še zložil, kakšni plesi so moderni, iz katere opere ali operete je ta aLi oni komad itd. Posebne šole imajo v Berlinu tudi za prodajalce raznega blaga po ulicah. Tam se uče, kako je treba kričati in,kdaj in kako je treba blago hvaliti, da privabijo kupce. Tudi za ljudi, ki bi radi postali dobri govorniki, imajo več govorniških šol. Te šole obiskujejo šolarji in šolarice in delavci in trgovci. Va: ti ljudje, ki vedo ceniti vrednost lepega in spretnega govora, prav radi obiskujejo te šole. Dobro je obiskana tudi šola za služabnike in služabnice vseh vrst. Tečaji trajajo po pol leta, gojenci pa se uče, kako se pravilno čistijo obleke in čevlji, kako morajo biti pospravljene razne sobe, kako je treba zlagati za potovanje potrebne stvari v kovčege in sploh vse, kar radi dober "sluga imenitnega gospoda" ali pa komornica razvajene pevke. Za ljudi ,ki bi rad dobil službo v barih, obstoji šola za mešanje raznega žganja. Te ljudi pravi dobro plačujejo. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 44 99 BAZNE POVESTI in BOMANI: Ana Kamina (lota«J) zanimivi roman <2 zrezka). .15.50 Amerika, •CTud rit^rt^ fan najbolje .................................05 Agitator (Kersnik* bro^ ...... JO Andrej Hofer................... ii Beneška nMenlkt ........... JS Belgrajakl biser ................ M Bell meče sen •....•••....••..... Bele noti, mali Jumk .......... JO Balkanako.Turška vojaka ...... JO Bal kanaka vojaka, o slikami____ .25 Boj !a immtrn, pon.............. 20 Blaeajn« Velikega vojvode...... .00 Belfegor ............................................ .80 Boy, roman .................... .4(5 Burska vojska...................4« Beatin dnevnik .................00 Božični darovi.................. js Božja pot na Bledo ............ Jtk Božja pot na Šmarni gori ________ JO Cankar: Grefinlk Leonard. bro4... .9« Mimo življenja ............JO Mrtvo mesto .................15 Romantične duše...........60 DVA VELIKA SKUPNA IZLETA PO FRANCOSKI PROGI 5. Junija in 1. Julija PRVI IZLET ' ~ 7 se bo vršil dne 5. junija s parnikom "ILE DE FRANCE" in tedaj bo potnike spremljal Slovenec g. J. VOLEK, ravnatelj HI razreda pri tukajšnjem glavnem uradu francoske parobrodne družbe in bo skrbel, da bodo potniki nastanjeni v zračnih prostornih kabinah, da se bo serviralo okusno hrano, da bodo deležni dobre postrežbe in da bodo ime'i dovolj zabave itd m da se bo hitro in udobno potovalo po evropskih železnicah. DRUGI IZLET se bo vršil na 1. julija s parnikom "PARIS" in bodo izletniki tudi to pot imeli spremljevalca Slovenca, ki jih bo spremljal skozi do Ljubljane. NADALJNI IZLET po COSULICH PROGI se bo vršil na 30. JULUA z ladjo