SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Polštno-čekovnj rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, Via stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Več svobode tisku.
»Trgovski list« prinaša sledeč uvodnik pod gornjim naslovom:
Našemu tisku je treba dati možnost za objektivno in odkrito razpravljanje in treba ga je smatrati kot dragocenega sodelavca v službi državnih interesov. Tudi že pred časom so nekateri poslanci poudarjali nujno potrebo, da se da večja svoboda tisku, ker je zlasti v boju proti korupciji tisk najmočnejši in najbolj uspešni zaveznik. Ali it»«.« tega še vedno nočejo uvideti, iker j>im je še preveč v ušesih oni šum in oni krik, iki so ga povzročali listi v do skrajnosti razpaljeni strankarski l>orbi. Toda ti časi najtežjih strankarskih bojev so minuli in ^¿r» ^ -jr lic'i ¡r	na:	iU^ cfiliv-
e { a -ib*!Mi Tako so danes zopet dovoljene nove politične stranke, zopet so mogoča politična zborovanja in ustavno življenje se je začelo na celi črti. — Tolmač vsega ustavnega življenja, njegova živa slika pa je časo-ipisje in zato mora tudi ono dobiti nazaj vsaj toliko svobode, ki je potrebna z ozirom na novo ustavno življenje. Saj ni prav nobena "težava, da se preprečijo nekdanji izrodki časopisnega ;l>oja, a da se vendar omogoči časopisju, da ostane aktiven soborec za zboljšanje razmer. Zlasti pa je to potrebno v času, kp se tudi z najvišjih mest poudarja potreba odločnega boja proti korupciji. Brez aktivne pomoči časopisja je pač ta boj več kot problematik
Odstopli in zopet upostavljeni španski ministrski predsednik Lerroux.
čen, kajti šele s tem, ko daje časopisje v javnosti temu boju potreben poudarek, je tudi njegov izid nedvomno docela zmagovit. Več svobode tiska je zato prav tako nujna potreba, ko boj proti korupciji, ker ie-oboje neločljivo zvezano. Skupščina, ki je že v celi vrsti govorov to misel tudi izrekla, naj gre v tej stvari do konca in napravila bo v resnici veliko delo. Za konstruktivno kritiko mora biti vedno mesta in zato naj se uresniči predlog, da treba dati tisku možnost za odkrito in objektivno kritiko.
iz	1 iM.?',t«S, t* rK 1 ««-i
vJ-iJM. Hl»4a#fSST~Na Francoskem so ravno časopisi razkrili velike denarne škandale in ves francoski narod je zelo hvaležen svobodnemu tisku, da je neusmiljeno razkrinkal narodno pijavko, ki je imela 3io glav in tisoče rok, 'ki so grabile in ropale narodno premoženje na vseh mestih, in tudi iz ministrskih sedežev. Enako hočejo narodi tudi v drugih državah, da potom časopisja izvedo, kar imajo pravico izvedeti. Po naši ustavi je tisk svoboden. Prav je, ako so se pojavile zahteve, da se naj ustavo v tem oziru spoštuje!
V NAŠI DRŽAVI.
V naši narodni skupščini sd obravnavali minuli teden državni proračun. Nastopilo je več govornikov, med drugimi tudi skoro vsi poslanci iz Slove,-nije.
Šolninska taksa. Po novih določilih ■prosvetnega ministrstva bode znašala šolnina za učiteljišča, tehnične šole, višje obrtne šole, trgovske in pomorske akademije, bogoslovne šole, želez-niško-prometne šole, šole za dojilje, trgovske šole, logarske šole, šole za babice in za vse ostale šole, kakor za srednje šole in sicer: v I. in II. letu 250 Din, v III. in IV. letu 300 Din. Če pa v kateri teh šol traja pouk dve leti, se v prvem letu plača šolnina 250 Din, v drugem letu pa 300 Din. V strokovnih deških in ženskih obrtnih šolali ter na meščanskih šolah, če traja učna doba štiri leta, se plača v pripravljalnem razredu ter v prvem in drugem letu polovico takse,..ki so določene za srednje šole, to je 75 Din, v tretjem in četrtem letu pa 100 Din. Če pa pouk traja dve leti, se plača v pripravljalnem razredu in prvem letu pol takse, to je 75 Din, v drugem pa tudi nol takse, to je 100 Din.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Po časopisju še vedno straši nevarnost Habsburžanov, ki bi naj zasedli avstro-ogrski prestol in bi naj postal vladar Oton Habsburški. Koliko je na celi zadevi resnice, se ne da reči, vsekakor so odločno proti nekatere velesile in Mala antanta.
Iz nemirne Španije. Španija zopet doživlja prav resne delavske nemire. Širi se propaganda za splošno stavko. Da se prepreči splošna stavka, je proglasila vlada obsedno stanje za celo državo. Notranje ministrstvo je razpustilo komunistične in fašistične strokovne zveze in socijalistične mladinske organizacije. Z ozirom na izjemno stanje so prepovedana vsa politična zborovanja ter obhodi.
Oton Habsburški, katerega poriva ča-i sopisje na avstro-ogrski -prestol.
Japonska in Amerika na morju. —
Novi ameriški, mornariški gradbeni program ja zelo vznemiril Japonce. Japonski mornariški minister je izjavil, da bo z novim ameriškim programom povečana ameriška vojna mornarica imela leta 1939 tako vojno brodovje, da bo japonsko obsegalo komaj 60 odstotkov ameriškega. Zato mora Japonska graditi nove vojne ladje. Podrobnosti programa še niso znane. Graditi pa bodo začeli Japonci takoj, ko bodo gotove sedaj v gradbi se nahajajoče edi-nice, iki jih potrebujejo za nadomestilo starih ladij. Z ozirom na vznemirjenje, ki je nastalo na Japonskem radi ameriškega gradbenega programa, je izja-
Za spomladansko zdravljenje
čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA
ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:
1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka M. Baho-v e c, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran.
Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi:
PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC iz Ljubljane.
vil predsednik pomorske komisije ameriškega senata Wilson, da je ameriški gradbeni načrt v popolnem soglasju s pogodbami Združenih držav in da novi program nima nobenih nadaljnjih ciljev.
Najnovejši svetniki(ce). V svetem letu, ki se bo končalo na veliki ponde-Ijek, 2. aprila 1934, je sv. Oče izvršil več proglasitev za svetnike, odn. blažene. Nekatere bomo v naslednjem najedli. Praznik Brezmadežne, 8. december 1933, je papež Pij XI. porabil kot nekako zaključno svečanost 751etnice Marijinih prikazni v Lurdu ter je ob tej priliki proglasil blaženo Bernardi-iko Soubirous, ki se ji je Marija prikazala v lurški votlini, za svetnico. Prvo nedeljo v marcu, 4. marca 1934, je bila za svetnico proglašena blažena Marija Mihaela, ustanoviteljica reda »Služabnic zakramenta sv. Rešnjega Telesa in ljubezni«. Rojena je bila v Španiji iz plemiške rodbine, ki je spadala med najvišje špansko plemstvo ter se je imenovala Marija Mihaela Lopez de Castillo. Že kot deklica je skazovala ubogim veliko ljubezen. Ko je dorasla, je sklenila ostati neomožena, da bi mogla Bogu ložje služiti. Ko je njen brat bil imenovan za španskega poslanika v Parizu, se je z njim preselila tjekaj. Njena vsakdanja pot je bila v cerkev ik obhajilni mizi ter v hiše bolnih in siromakov. Ko je bil brat prestavljen v Bruselj (v Belgijo), mu je tudi tje sledila. Ko se je vrnila v Madrid, je sklenila ustanoviti nov cerkveni red, ki naj bi imel nalogo, poleg če-Ščenja presv. Rešnjega Telesa izvrševati dobrodelnost iz krščanske ljubezni do bližnjega. Pri tem jo je podpiral njen spovednik nadškof Anton Claret, ki je bil 1. 1925 proglašen za blaženega. Ko je 1. 1865 šlo v Rimu za to, ali naj se potrdi nov red na osnovi od nje predloženih pravil, je sama hotela potovati v Rim. Naenkrat pa sliši, da je v mestu Valenciji izbruhnila kuga. Takoj gre v Valencijo ter z največjo ljubeznijo streže bolnikom. Naleze se sama te bolezni ter umre dne 24. avgusta 1865 v resnici kot 1. »služabnica zakramenta sv. Rešnjega Telesa in ljubezni«. O Veliki noči 1934 pa se bo kot svečan zaključek svetega leta vršila proglasitev za svetnika po vsem svetu v svojih duhovnih sinovih in njihovih delih slovitega blaženega Don Bosca, ustanovitelja salezijancev.
Slovenski misijonarji. Naš narod je številčno majhen, pa vendar ima veli-
ko sinov in hčera, ki posvečujejo svoje življenje in svoje delo visokim ciljem katoliškega misijonstva med pogani. V raznih delih sveta delujejo kot misijonarji in misijonarke otroci našega naroda, ki s tem dokazuje, da je v njegovih vrstah obilno krščanskega idealizma in mnogo sebe darujoče ljubezni do bližnjega. Zadnji čas je zopet kar pet oseb iz Slovenije odšlo v poganske pokrajine, in sicer v Afriko, Kitajsko in Japonsko vršit službo krščanske resnice in ljubezni. Misijonski brat A. Kramberger, ki je znan našim bralcem po svojem zanimivem potopisu, je dospel koncem lanskega leta v Belgijski Kongo (v srednji Afriki) ter je dodeljen misijonski postaji Lukolela. Z njim je dopotoval v Kongo drugi Slovenec, misijonski brat Marcel Kerševan ter je prideljen postaji v Irebu. V septembru lanskega leta so odšle v poganske mi-sijone 1 frančiškanska sestra Marija Luževič in 2 slovenski usmiljenki iz družbe sv. Vincencija Pavelskega, in sicer sestra Agneza Jančar in s. Jože-fina Zupančič, koje dve sestri sta tudi usmiljenki in sicer deluje ena v Beogradu, druga pa v Egiptu. S. Jožefina Zupančič je odpotovala v Japonsko. S potovanja je pisala svoji sestri v Beograd. V svojem pismu opisuje, kako je v mestu Port Saidu (ob Sredozemskem morju na meji Egipta) se sestala s svojo sestro (usmiljenko), katere ni poznala, ona pa nje ne. Ko se je motorni čoln z 2 sestrama usmiljenkama ustavil ob ladji, ki se je na njej vozila sestra Zupančič, sta sestri vstopile na ladjo in ena izmed obeh je stopila k njej ter jo slc /ensko vprašala: »Ali si ti, Lojzka?« Tako sta se spoznali. Sestra Zupančič in njenih pet tovarišic so sploh prve usmiljenke na Japonskem. Ustanovile so kar 2 naselbini: 3 so odšle v mesto Osako, 3 (med njimi tudi sestra Zupančič) pa v Fukuoki. Odkar je g. Alojzij Floran odšel v Hongkong (na Kitajsko), je setra Zupančič edina zastopnica slovenskih misijonarjev na Japonskem. Usmiljenka sestra Agneza Jančar in frančiškanka Marija Luževič sta dopotovali na Kitajsko, kjer vršita svoj težak poklic v službi ljubezni do bližnjega. Slovenski misijonarji in misijonarke nosijo luč krščanske kulture v poganske kraje ter tako dokazujejo svetu, da so sinovi in hčere slovenskega naroda, ki je tudi vsled svoje udeležbe v misijonstvu uvrščen med kulturne narode. Razveseljivo in za
naš narod častno dejstvo je, da se vsako leto, da skoro vsak mesec množi števalo slovenskih sinov, ki so se odločili za misijonski poklic. V tem mesecu so odpotovali iz trapistovskega samostana v Rajhenburgu 2 patra (o. Robert Kukovičič in o. Krizostom Zem-Ijak, 1 pater je že prej odpotoval) in 2 brata (Marijan Zakrajšek in Gregor Bevc) v severno Afriko na misijonsko delo. V alžirski nadškofiji, 75 km od mestu Alžir, na gorovju Atlas, v višini 1100 m, si ustanovijo novo trapistov-Sko naselbino, kjer bodo z molitvijo, spokornim življenjem, dobrodelnostjo in z zgledom krščanskega življenja širili krščanstvo. Naj bi molitev slovenskega ljudstva spremljala delo slovenskih misijonarjev ter jim zajamčevala božji blagoslov!
BIRMOVANJE V LETU 1934,
I.	v dekaniji Dravsko polje:
1. v nedeljo dne 29. aprila pri Sv. Juriju v Iločah, 2. v pondeljek dne 30. aprila pri Sv. Mariji v Slivnici, 3. v torek dne 1. maja pri Sv. Ani v Framu, 4. v sredo dne 2. maja pri Sv. Mariji v Cirkovcah, 5. v četrtek dne 3. maja pri Sv. Mariji na Ptujski gori, 6.. v soboto dne 5. maja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in 7. v nedeljo dne 6. maja pri Št. Janžu na Dravskem polju.
II.	V dekaniji Novacerkev:
1. v četrtek dne 10. maja pri Sv. Lenartu V Novicerkvi, 2. v soboto dne 12. maja pri Sv. Petru in Pavlu v Vitanju, 3. v nedeljo dne 13. maja pri Sv. Jerneju v Vojniku, 4. v pondeljek dne 14. maja pri Sv. Mariji v Črešnjicah,
5.	v torek dne 15. maja pri Sv. Jožefu na Frankolovem, 6. v sredo dne 16. maja pri Sv. Mariji na Dobrni in 7. v četrtek dne 17. maja
pri Sv. Martinu v Rožni dolini.
III. V dekaniji Murska Sobota:
1. v torek dne 22. maja pri Sv. Nokolaju v Murski Soboti, 2. v sredo dne 23. maja pri Sv. Martinu v Martjancih, 3. v četrtek dne 24. maja pri Sv. Nikolaju v Vel. Dolencih". 4. v soboto dne 26. maja pri Sv. Mariji v Gornji Lendavi, 5. v nedeljo dne 27. maja pri Sv. Juriju v Prekmurju, 6. v pondeljek dne 28. maja pri Sv. Heleni v Pertoči, 7. v torek" dne 29. maja pri Sv. Jožefu v Cankovi, 8. v sredo dne 30. maja pri Sv. Mariji v Tišini.
IV. V dekaniji šaleška dolina:
1. v nedeljo dne 3. junija pri Sv. Juriju v Škalah, 2. v pondeljek dne 4. junija pri Sv. Martinu pri Šaleku, 3. v torek dne 5. junija1 pri Št. Janžu na Vinski gori, 4. v sredo dne
6.	junija pri Sv. Pankraciju na Gornji Ponikvi, 5. v četrtek dne 7. junija pri Sv. Ilju pri Velenju, 7. v soboto dne 9. junija pri Sv. Andreju v Belihvodah, 8. v nedeljo dne 10. junija pri Sv. Mihaelu v Šoštanju in 9. v ponj deljek dne 11. junija pri Sv. Petru v Za-'
vodnjem.
V.	V dekaniji Ljutomer:
1. v nedeljo dne 17. junija pri Sv. Križu pri Ljutomeru, 2. v pondeljek dne 18. junija pri Sv. Mihaelu v Veržeju, 3. v torek dne 19. junija pri Sv. Janezu Krstniku v Ljutomeru, 4. v sredo dne 20. junija pri Sv. Roku in Se-bastijanu v Cezanjevcih, 5. v četrtek dne 21. junija pri Sv. Trojici v Mali Nedelji, 6. v soboto dne 23. junija pri Sv. Juriju ob Ščav-nici, 7. v nedeljo dne 24. junija pri Sv. Magdaleni v Kapeli, 8 v pondeljek dne 25. junija pri Sv. Petru v Gornji Radgoni in 9. v torek dne 26. junija pri Sv. Mariji v Apačah.
VI.	V mariborski stolnici:
bo sv. birma na binkoštno nedeljo dne 20. maja 1934.
črni Hviicnto.
Da je tuzemsko življenje le trudapol-na pot skozi dolino solz in gorja, čutimo z dneva v dan močneje. Kot postaje križevega pota pa so v življenju trenutki, ko nam božja dekla smrt iztrga sedaj očeta ali mater, sedaj sestro ali brata, sedaj spet morda ljubljenega otroka.
Bolj kot kdajkoli nam je ob takih prilikah dobro pravo prijateljstvo in dejanska nesebična pomoč. Da nam ti črni dnevi v življenju ne bi prizadevali pretežkih ran, je naša domača Vzajemna zavarovalnica organizirala posebno posmrtninsko zavarovanje »K a r i-t a s«. Okrog te ljudske ustanove naj
Osebne vesti.
Duhovniške vesti. Doktorat iz bogoslovja je prejel na ljubljanskem vseučilišču g. Rudolf Hanželič, veroučitelj na državni realni gimnaziji v Celju. G. Jurij Guzej, kaplan pri Sv. Martinu p. Velenju, je nastopil službo hišnega duhovnika v bolnici v Slovenjgradcu. G. Ignacij Godina, kaplan v Dolnji Lendavi, je prestavljen v Turnišče.
Umrl je v Mariboru v starosti 73 let g. Tomaž Stranjšak, bivši poštni pod-uradnik, doma od Sv. Jurija ob Ščav-nici. Veliko dobrega je storil kot katoličan po srcu in v dejanjih posebno še za razširjenje Mohorjeve družbe in sploh dobrega časopisja. Bodi mu Vsemogočni plačnik za obilna dobra dela!
Nesreče.
Strahovito se je opekel z vrelo barvo
.za barvanje platna v predilnici Zelen-ka in drug v Mariboru 231etni delavec Alojzij Letnik.
Dva posestnika pogorela. V Vrhov-dolu pri Limbušu pri Mariboru je upe-pelil ogenj stanovanjsko hišo posestnika Mihaela Bezenšeka. V Framu je zgorelo posestniku Jožefu Španingerju gospodarsko poslopje, krma in razno orodje. Pri obeh požarih pade sum na zlobno roko.
Nesreča z orožjem se je dogodila v Marenbergu. V torek dne 6. marca, ob sedmih zvečer, so učenci in učenke na-
V. I.i .RIGEFA« k. d., 2afreb. Gaieva 32. Orias ie rejistr. tod S. br. 437 od 10. I. 1934,:
bi se zbral ves naš narod ter z majhnimi mesečnimi prispevki lajšal težo svojih žalnih dni.
»K a r i t a s« je povsem pošten način ljudskega zavarovanja. Zato je že v najkrajšem času dosegla nepričakovano lepe uspehe. Naše dobre družine naj bi ne pomišljale, temveč čimpreje pristopile k »K a r i t a s«. — Zastopniki Vzajemne zavarovalnice in »K a rita s« so v sleherni župniji.
še obrtne nadaljevalne šole odhajali iz šole. Naenkrat pa se je krojaškemu vajencu C. sprožil čisto kratek flobert, ki ga je držal v roki in krogla je šla dimnikarskemu vajencu Henriku See-baherju v pljuča. Fanta so takoj odvedli k domačemu zdravniku, nato pa v slovenjgraško bolnico.
Požar je uničil v Racali pri Prager-skem gospodarsko po§]opje posestnice Katarine Kozoderc. S poslopjem je zgorela krma, gospodarsko orodje in znaša škoda 45.000 Din.
Otrok smrtno ponesrečil. Trije otroci čevljarja Bergleza iz Prešernove ulice v Celju so se dne 7. marca igrali na prostoru zadaj za starim okrožnim sodiščem. Nenadno so prevrnili trugo za gramoz, ki je padla na triletnega Ton-čeka, ga zadela na desno sence ter mu zlomila desno i'oko. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil otrok že mrtev.
Dva delavca — žrtvi zastrupljenja. V Žalcu se je pripetila dne 9. marca nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Posestnik Rudolf Janič iz Žalca ima na svojem posestvu 3 m globoko betonsko jamo, katero je napolnil na jesen s tropinami, da bi izdelal iz njih kis. Polovico tropin je že bil spravil iz jame. Dne 9. marca bi se naj delo izpraz-nj2vanja nadaljevalo. Po lestvi je splezal v jamo 251etni brezposelni delavec Franc Rozman iz Dol pri Brežicah. Ogljikov dvokis ga je takoj omamil. Na polnoč mu je priskočil 671etni Žgank Franc, uslužben pri Janiču, ki se je tudi zgrudil nezavesten. Onesvestili so se šo trije, ki so hoteli pomagati. Uspešno se je oprijel rešilnega dela še le 241etni šofer Anton Ledinek, ki se je
spustil v jamo z mokro brisačo Okrog ust. Na mesto nesreče pribrzeli zdravnik je rešil življenje dvema iz jame prinešenema, dvema in sicer Žganku in Rožmanu, ni bilo mogoče več pomagati, iker sta bila mrtva.
Ogenj uničil gospodarsko poslopje.
V noči na 7. marca je popolnoma upe-pelil požar leseno gospodarsko poslopje posestniku Francu Urbancu na Je-žici na Kranjskem. Zgorela je tudi krma, orodje in kokoši. V nevarnosti sta bili zraven stoječa hiša ter gostilna.
Smri otroka vsled opeklin. V Reštaj-nu pri Rajhenburgu je padla 2inpollet-na rudarjeva hčerkica na razbeljen štedilnik ter se tako opekla, da je umrla koj po prepeljavi v bolnico.
Vlak mu je odrezal obe nogi. Finančni starešina Franc Fugger, stanujoč v Domžalah, je bil zaposlen na carinarnici v Ljubljani. Dne 5. marca se je pripeljal z dopoldanskim vlakom na dom, a vlak nazaj v Ljubljano je toliko zamudil, da je ta že bil v teku, ko se je nanj pognal g. Fugger. Skok je bil tako nesrečen, da je ubogi oče sedmero otrok padel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. V groznem položaju so prepeljali reveža v ljubljansko bolnišnico.
Razne novice.
Deli monštrance in patene v ribniku.
Te dni je šla delavska žena s svojimi otroci nabirat dračje v Betnavski gozd pri Mariboru. Njen štiriletni sinček je zapazil v ribniku svetlikajoč« se predmete. Prišel je še zraven en delavec, ki je privlekel iz ribnika s kolom razbite svetle dele, ki so še bili povrb okrašeni s pisanimi kamenčki. Najdeno je dobil v roke mariborski pasar g. K. Tratnik. G. Tratnik je koj spoznal da gre za dele monštrance in patene Policija je najdeno zaplenila. Brž se jc zvedelo, da so najdeni predmeti od patene in monštrance, ki sta bili vkrade-ni pred kratkem iz farne cerkve v Rušah. Vlomilci so mislili, da je vse zlato, a je le iz medi in -pozlačeno. Ko so se prepričali, da po vlomu odnešeno
nima zlate vrednosti, so pometali posamezne zvite- ter zbite kose v ribnik.
Ponosen svinjerejec. Posestnik Riž-ner iz Bresternice pri Mariboru je zredil triletno svinjo, ki tehta 450 kg.
Divji prašič ustreljen. V loviščih grofa Attemsa pri Slov. Bistrici je ustrelil lovec 165 kg težkega divjega prašiča.
Mrtvo so našli v gozdu pri Majšper-gu 701etno neznanko, katero je zadela srčna kap. Domačini je niso mogli prepoznati, radi tega je gotovo iz drugih krajev.
Na praznik sv. Jožeia dne 19. marca bodo trgovine v Mariboru dopoldne odprte. Združenje trgovcev v Mariboru.
V Južni Afriki je našel farmer dija-mant v vrednosti 75.000 angleških funtov. Slika nam kaže velikost dijaman-ta v primeri z jajcem.
Obžalovanja vredni slučaji.
Ponarejevalca 10- in 20dinarskih kovancev, ki so krožili po mariborski okolici, so prijeli orožniki in ju izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Gre za dva viničarja, ki sta kazala v potvorbah precej spretnosti.
Ustrelil se je v srce v Svečini ob severni meji 211etni trgovski pomočnik Robert Albreht. Nesrečnež je bi pri priči mrtev.
Vlomilci napravili kar.4 nezaželjene obiske. Krog Ptuja ter po Halozah se klati vlomilska družba, ki vlamlja ter odnaša, kar ima količkaj vrednosti. Posestnici Heleni Kodrič v Vel. Okiču jV Halozah je bilo odnešeno s podstrešja: meso, žganje ter razna obleka. Posestnikoma Juriju Belšaku in Antonu Krajncu so odnesli nočni vlomilci vina, žganja ter masti za 1300 Din. Po-sestnico Ano Emeršič je oškodovala tatinska roka za 500 Din.
Obsodba za zavraten umor. Precej smo že pisali lani, kako je zastrupila Kristina Divjak ob severni meji pri G. Sv. Kungoti dogovorjeno s svojim ljubimcem Antonom Kaiserjem svojega moža in sta nato oba pobegnila v Avstrijo. Mariborsko sodišče je obsodilo dne 9. marca Kristino Divjakovo na
Novo kronani mandžurski cesar Puji.
20 let ječe, Kaiserja pa na dosmrtno ječo.
Za smrtonosen zabodljaj z nožem 2 leti ječe. Lani dne 23. avgusta popoldne je sunil 221etni posestniški sin Iv. Perko iz Žerovincev v prepiru z nožem krojaškega pomočnika Maksa Kegla. Prizadjal mu je smrtno rano na vratu, radi katere je Kegl umrl. Dne 8. marca je bil Perko obsojen od maribors-skega sodišča na dve leti ječe.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa. V Strugah, občina Makole, je bil smrtno zaboden z nožem 291etni delavec C. Širec. Radi suma uboja je bil aretiran Franc Babšek.
Vlomilci odnesli priboljške. V noči na 6. marec je bilo na Bledu vlomljeno v delikatesnico Albina Izlaker, lastnika kina »Bled«. Denarja ni bilo, so pač odnesli vina, konjaka ter drugih dobrih reči za 4000 Din. Krog Bleda se že precej časa klati dobro organizirana vlomilska tolpa.
Velik plen iz blagajne. V noči 7. marca so se spravili še neodkriti zlikovci nad blagajno lesnega veletrgovca Jos. Kunstlja v Vrhniki. Odnesli so v našem denarju 30.000 Din, okoli 2000 lir in nekaj šilingov. Vlom je bil izvršen po polnoči. Ob 5. uri zjutraj so našle služ-
kinje odprta glavna vrata, pisarniške sobe pa v neredu. Čez polovico okna in hišno ograjo je bila položena 4 m dolga deska in to pokladanje deske da sklepati, da sta bila na delu dva.
Eden obsojen, drugi oproščen. Dne 6. marca sta dajala odgovor pred sod-nijo v Novem mestu 291etni Jožef Žgaj-nar in 231etni Janez Strnad iz Ceste pri Dobrepoljah. Obtožena sta bila, da sta v noči 24. oktobra 1932 v Zdenski vasi pri Dobrepoljah vsak s svojim kolom poškodovala po glavi Ignacija Strna-da, kateremu se je udrla lobanja in je ta umrl vsled otrpnenja možganov. J. Žgajnar je bil obsojen na 3 leta robije, Janez Strnad pa oproščen vsake krivde.
Po poneverbi samomor. V gozdu pri Karlovcu so našli obešenega Franca1 Ivuševiča, bivšega mestnega svetnika in podpredsednika trgovske zadruge. Samomorilec je poneveril zadrugi 80 tisoč dinarjev.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23 58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Cernič.	867;
Hranilne knjižice Spodnještajerske posojilnice v Mariboru se sprejmejo v polni vrednosti bri nakupu blaga v trgovini Anton Macun,' Maribor, Gosposka ulica. 8—10.	192
Velika izbira manufakturnega blaga v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospodarja«.
Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar« sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg.
Za sveti postni čas priporočamo knjigo: »Na Kalvarijo«, kfr obsega različne obrazce za' opravljanje molitve križevega pota, Ker obsega knjiga tudi zgodovino te molitve ;n postnih pobožnosti, bo gotovo vsem prav dobro-cTošla. Gospode duhovnike prosimo, da ljudi' opozorijo na to knjigo. Cena v platno vezani' knjigi je 25 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Za gospode duhovnike! Imamo posebno knjižico za postni čas »Na Kalvarijo«. Knjiga stane v celoplatno vezana samo 5 Din, Vsakemu g. duhovniku bo dobro služila tudi pri postnih pridigah. Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru.
Premišljujte Jezusovo življenje vsaki dan vsaj pet minut! Kdor hoče Jezusa poznati, mora o Njem premišljevati. Premišljujmo s pomočjo znamenite knjige Veracruysse »Premišljevanja o življenja Jezus« Krišiusa za vsaki dan v Ieio«= Delo obsega dve knjigi, nad 1100 strani, knjigi sta vezani v celoplatno ki staneta obe skupaj samo 44 Din. Dobite jih povsod, naročite jih najlažje iz Tiskarne sv. Ciirila v Mariboru
Za masiranje pri prehlajenju, lenem krv-jiem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodi-šeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 D, dvojna steklenica. 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 58 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, El-
satrg 341, Savska banovina.
*
lažno Iz Prekmuria.
Dolga vas. Pred dnevi so ponoči in sicer skozi okno vdrli neznani nepovabljeni gostje v gostilno g. Š. ter so mu odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Denarja niso našli več kot 170 Din, a občutno škodo trpi radi trafike, v kateri je imel blaga v vrednosti 2500 Din. Zli-kovcem še niso prišli na sled.
Turnišče. V nedeljo dne 4. marca je imel pozdravni govor g. kaplan Godina Ignacij, ki je bil premeščen iz Dolnje Lendave. Ljudstvo je domačega g. kaplana z veseljem sprejelo. Njegove priproste domače besede so napravile na vernike globok vtis in to zlasti na starejše ljudi, ki so bili željni slišati božjo besedo v domačem, prekmurskem jeziku. G. kaplan je vsem prinesel nekaka simbolična darila. Mladini bele lilije, poročenim'rdeči nag'6i in starčkom vedno zeleni in dišeči rožmarin. V uvodnih besedah se je g. kaplan oprostil, če bi mu slovenščina delala težkoče, ker že 13 let ni pridigal v domačem jeziku.
Turnišče. Sneg je radi južnih vetrov naglo skopnel, vsled tega je bilo veliko blato in tako je promet radi zelo slabih cest občutno trpel. Ukinjen je bil tudi avtobusni promet skozi Turnišče proti Dolnji Lendavi. Vožnja ni bila mogoča, ker se je avtobusu vdiralo iii so ga celo s kravami morali izvleči iz bla-
ta. Pot se je zadnje dni zelo popravila, zato upajmo, da bo poštni avto prav kmalu vozil.
Turiiišc® Prve dni tega tedna se je v bolj zgodnjih večernih urah mudil v gostilni g. Ružiča ugledni čevijarsk» mojster Štefan Z., doma iz Turnišča. Vračal se je namreč iz D. Lendave, kjer je bil po opravkih. Ker se je malo hotel spočiti, je stopil v gostilno, a kolo je pustil zunaj. Toda na njegovo veliko presenečenje je kolo izginilo in tako se je moral vrniti peš k svoj: družini. Kolo so mu odnesli neznani gospodje, ki si hočejo brezplačno nabaviti vse potrebne stvari za bližajočo se pomlad. Na veliko presenečenje mu je drugo jutro sporočil g. R., da je kolo brez šlauhov v bližnjem gozdičku, Tiloš imenovan. Gospodar ga je vsega razčlenjenega in poškodovanega prinesel domov in celo zadevo prijavil orožnikom, ki storilce pridno zasledujejo in .jim najbrž kmalu pridejo na 'sled.
Gospodarske zanimivosti.
Ali ljudje nič več ne vlagajo?
Zanimivo je v tem oziru poročilo Poštne hranilnice, ki piše "na strani 11, da je Poštna hranilnica morala začeti zavračati vloge, iker ne ve, kam denar na	izposoditi. Ako bi lju-
dje premislili, (kve ** vc^ aj, bi ^¿O* vlagali v naše domače denarne zavode, pa bi denar krožil doma in zopet bi se nove in stare vloge lahko izplačevale. Tudi se od teh vlog v Poštni hranilnici dobi jako malo posojil
in tako je ravno v naših ikra-jili po naši lastni krivdi vedno manj denarja. Ker vsi domači zavodi nove vloge izplačujejo vsak čas v celoti, je prav, ako začno ljudje zopet zaupati svoj denar domačim krajevnim denarnim ustanovam. Denarni zavodi, ki so
Pomladansko priporočilo
mladim in starim.
Naša tako pametna mati narava daje nam ljudem, ki tako radi grešimo proti njej, zlasti spomladi vprav pomemben migljaj s tem, da v tem razdobju obnove budi tudi v nas željo po novi poživitvi. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da so se ljudje kljub temu, da jim prija, ravnati proti naravi, vendarle že znatno poboljšali. Dočim namreč pred nekoliko deset-i letji skoraj nihče ni mislil na to, da bo spo-i mladi kaj ukrenil za obnovo svojega zdravja, za svojo naravno pomladitev, imamo dandanes takozvana »pomladanska zdravljenja«, med katerimi je zlasti znana »Planinka spomladanska kura« že splošno razširjena. Verjetno je, da bo imela prihodnja generacija možnost videti v splošnem več zdravih ljudi, polnih veselja do življenja, kakor pa mi sedaj. Naša današnja generacija se že ob pravem času bori proti staranju, pozna tudi vzroke prezgodnje poapnitve žil, kakor tudi učinek neredne pre-i bave, ki razkraja staničje in skrajšuje življenje in se večinoma povsem dobro zaveda ogromnega pomena, ki ga predstavlja redno čiščenje in obnavljanje krvi. Dandanes na primer se uživa zaradi svoje izredne učinkovitosti ta* ko popularni, iz. skrbno izbranih planinskih zdravilnih zelišč sestavljeni Planinka-čaj Ba-hovec ne samo ob slabi prebavi želodca in napetosti telesa, zgagi, glavobolu, tesnobi, nespečnosti, napihnjeriostj, obolelosti na sečni kislini in hemeroidih, šibkosti in zamaščenosti srca, ledvičnih boleznih, nervoznosti in živčnih boleznih, marveč zlasti tudi ob šest- do dvanajsttedenskih pomladanskih kurah, ki so v številnih rodbinah postale že. pravilo.

v lasti in upravi ljudstva samega, so tako važna gospodarska ustanova, da bi jim bilo treba od strani oblasti in državnih denarnih zavodov iti bolj na roko. Kakor , a vidimo, imajo.'"nekateri interes na tem, da ljudje' v svoji nevednosti pospešujejo likvidacijo lastne denarne organizacije.
Tuj denar osvaja našo industrijo.
»Politika« zaključuje svoj članek o plačilnih načrtih petih največjih zagrebških bank s temi besedami:
»Kakor se vidi, zadoščajo predlagane spremembe samo zahtevam zakonske, uredbg. Gospodarstvo pa bo imelo od tega malo. Nasprotno, tudi po rekonstrukciji se bo naš kapital držal v ozadju, na njegovo mesto pa bo stopil
S plinoma proti škorcem.
Pred 50 leti je prinesel škorce angleški kapitan v Združene države Severne Amerike. Ti ptiči so se razmnožili ' v Severni Ameriki z isto naglico kakor kunei v Avstraliji ter so postali rosna nadloga. V samem AVasliingtonu ckrjg vladnega .poslopja jih cenijo nad 10.000 komadov. Vsa obrambna sredstva, da bi se. skrčilo število škovcev, so se izkazala dosedaj kot nezadostna. Soda i. so poklical: polic.jo in vojaštva, .da napravit? glavni napad na ptičje drzneže. V \Vaihing tonu se bodo 'otlii teh sii-nežev a strupenimi plini.
10. nadaljevanje.
Januš Goleč:
Ljudska povest po zgodovinskih virih.
Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. 2e vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.
Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko', ko je postala učenka haremske prednice. Slednja jfe bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu, Ta je poročal stalno paši o napredku novink.
Kmečko zdravi pameti; res dekliški neizkušenosti inneomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.
Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.
Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.
Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abdv..amana obvestilo o pre-krstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo ' .¿na. je postala po zakonu priznana žena, Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako
tuji kapital. To se dogaja že dve leti. Poleg tega, da jo sedaj tuji kapital de-finitivno osvojil Jugoslovensko udru-ženo banko, osvaja postopoma vedno večje število poslov drugih bank, kajti, dočim imajo naše banke linice zaprte, so odšle industrije k bankam, ki so nemoteno poslovale naprej, a te so bile večinoma podružnice tujega kapitala. Danes našo industrijo vedno bolj financirajo in začenjajo nad njo komandirati. Splošno jugoslovensko bankarsko ak. društvo, ki je dejansko le znani dunajski Wiener Bank-Verein, nadalje Hrvatska sveopšta kreditna banka kot podružnica Kreditne banke Iz Budapešte, in Hrvatska banka, za katero "je Banca Conirnerciale Italiana. Če dodamo k temu še najnovejše stanje Jugoslovenske udružene banke, kateri novi kapital podpisujejo Credit-Anstalt, Banca Commerciale Italiana, Budimpeštanska kreditna banka, Amstel banka, Solway banka in Anglo international Bank, potem dobimo dovolj jasno sliko, v katero smer se bo razvijala naša industrija.
Koliko denarnih zavodov je pod zaščito?
Po par. 5 je 69 denarnih zavodov in po par. 6 pa 20. Do dne 3. marca bi morali vsi ti zavodi javiti, kako se bodo rešili. 64 jih ni odgovorilo. Ostali so le odložili izplačevanja, le 3 so se odločili, da prenehajo. Vsi zavodi, ki delujejo v Sloveniji, pa so se poslužili zaščite, bodo le odložili izplačila.
Občni zbor Narodne banke.
V nedeljo dne 4. marca t. 1. je bil občni zbor Narodne banke, ki je potekel precej burno. Vzroke za razburjenje so dale velike izgube, ki jih je imela Narodna banka v slučaju Matejič, ki je bil član uprave Narodne banke. V dveh letih je odpisala Narodna banka 110 milijonov Din izgub U SLovfiiüji /u j.Dj a üiAxs ata.ioij'Cä fta tu Kj^ik si lr.'ÄX iüVail i?i SfovcmviVt i^J.). Nadaljni vzrok so velikanski upravni stroški.
Glavni ravnatelj in podravnatelj imata plače kot vsi jugoslovanski ministri skupaj. V letu 1931 je odpadlo od i dinarja čistega dobička 1.17 Din na stroške in 0.30 Din na izgube, v letu 1933 pa 2.40 Din na stroške in istotoliko na izgube. Zato ni čuda, da je občni zbor vzel v upravo le tri od prejšnjih, ostale pa vse nove. Tudi iz Slovenije sta
izvoljena dva nova člana: g. Navosič iz Ljubljane in g. dr. Igor Rosina iz Maribora. Upamo, da bo Nar. banka postala res narodna, da bo čimpreje storila kaj za likvidnost denarnih za: vodov, kar je njena poklicna naloga. Vsi, ki bodo v tem zmislu vodili Na= rodno banko, naj potem tudi uživajo zaupanje našega poslovnega sveta!
Pravi razlogi.
(Nepristranske besede z dežele.)
Ako se dogodi med mladino kak obžalovanja vreden slučaj (uboj, samomor), se cerkvi in duhovščini protivni časniki kaj radi obregnejo ob cerkev in njene duhovnike, kakor da bi nje zadela kakšna krivda. Krivda teh nesrečnih dogodkov ni na cerkveni oblasti; ta že izvršuje svojo dolžnost, ko bi jo le stariši in zlasti mladina hoteli poslušati in se po njenih navodilih ravnati. Vzroki tiče čisto nekje drugje, bolj globoko. Predvsem že dandanašnja vzgoja otrok, zlasti deklic, ni pravilna, je premehkužna, ne pozna samo zatajevanja; mladini se vse dovoljuje, in posledica tega je, da vzraste iz- otroka trmast mladenič, svojeglavo in ni-čemerno dekle. Če duhovnik takšno dekle nekoliko posvari zaradi obiskov gostiln in vinotočev, mu takoj javi izstop iz Marijine držbe. — Drugi vzrok je v tem,, ker je v naših družinah premalo žive vere in torej tudi premalo verskega, krščanskega življenja. To pa je povzročil današnji protiverski duh, ki veje po svetu, in zlasti protiversko časopisje, ki se od vseh strani tako vsiljuje tudi v dobre, krščanske hiše. Predvsem je mladina dovzetna za slab vpliv ikvarljivega časopisja. Od tod izvira tudi, da so že ponekod celo otroci, šolarji v verskem oziru neverjetno po-
kvarjeni. Ali je potem Čudno, če mladina, v takem duhu vzgojena, nima nobene moralne moči več, da bi se ustavljala raznim slabim nagonom in zapeljivostim. Če pa ji ne gre vse po volji, če pride kaj navzkriž s svojimi predstojniki, potem pa kar samokres ali vrv v roke, ali strup v želodec. Ako torej stariši hočete obvarovati svoje otroke pred tako nesrečo, vrzite predvsem najhujšega sovražnika vaše družinske sreče: slab, protiverski časopis; iz hiše, naročite si pa dober, krščanski list, ki bo utrjeval dobrega krščanskega duha v vas in v vaših otrokih! Le poglejte ob nedeljah in praznikih med pridigo okrog cerkve, in videli boste nasledke slabega čtiva in slabe družbe! Tukaj bi naj tudi svetna oblast, predvsem občinska, posegla vmes, da se ta škandalozni madež enkrat odpravi, pa bo s tem dosti pripomogla k ver-sko-nravni (moralni) povzdigi naše mladine.
Ko razpravljam o vzrokih žalostnih pojavov med mladino, moram poudariti prepotrebno pomoč od zgoraj, ki nam jo zagotovi molitev rožnega venca, ki je prava družinska molitev, pa žalibog vedno bolj in bolj izginja iz naših družin. Kjer pa se še opravlja, se ji na mnogih krajih umikajo sinovi, na drugih celo posvetne hčerke; nahajajo se tudi družine, v katerih hišni gospodar-oče čita protiverske časopise, med tem ko družina v drugi sobi rožnivenec moli. To ne more voditi drugam, nego v versko mlačnost pri mladini in v nesrečo v družini.
Naj bo dovolj! Hotel sem povedati samo nekaj vzrokov, ki povzročajo da-
vojska na pot preko Madžarske. Kralj Krucev, Eme-rik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.
Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili v strogi rezervni pripravljenosti.
Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naska-kovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica — Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvež-bani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.
Orjaško rusko potniško letalo.
Letalski zavod V Moskvi je dogotovil načrte za novo velikansko potniško letalo. Z gradnjo so že zaJ čeli. S prostovoljnimi darovi so nabrali 5 milijonov rubljev. Novo letalo se bo lotilo prvega poleta 31. maja. Peruti novega zračnega orjaka bosta široki 63 m in dolgi 30 m. Pogon bo oskrbovalo 8 motorjev, ki bodo razvijali 240 km brzine na' uro. Poleg posadke bo imelo v letalu prostora 80 potnikov. V letalu bo dvorana za kino-predstave dn lastna tn skarna. Posebna telefonska centrala bode skrbela za .telefoničnd
noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?
Zgotlllo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.
Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske,
IV
Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko pre-stolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope, Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška
našnje katastrofalne polomije v naših ■nekdaj tako dobrih verskih družinah, in podati nekaj sredstev, katerih naj •se poslužejo starši in vsi vzgojitelji naše mladine. Tisti pa, ki povzročajo in ob raznih prilikah pospešujejo zastrup ljenje naših družin s protiverskim duhom (zlasti z razširjenjem verinasprot-nih časnikov in nemoralnih knjig), naj se zavedajo, da imajo oni na vesti te žalostne dogodke, ki se pojavljajo kot sad njihove setve. Ko se zgražajo nad temi pojavi, pa zahrbtno udarjajo po cerkvi in duhovščini, češ, da tukaj tiči krivda. To je krivično in hinavsko obenem. Ako ima kdo zvezane roke, pa se mu očita: zakaj ne giblješ rok, ali ni to krivično in hinavsko?
Vljudno sporočamo, da nam je davčna oblast obdačila in to po novi zelo občutno zvišani tariii, vse vesti, ki vabijo na razne prireditve, koncerte, družabne večere in občne zbore društev. Uprava teh davkov ne more plačevati. Zato sporGča, da se bodo vse take vesti v bodeče objavile le, ako se plača tozadevni davek. Za običajne notice do 5 vrstic je treba priložiti znamko za Din 1.—, za več kot 5 vrst znamk za Bin 2.50. Večje objavo je plačati že kot inserat.
Uprava »Slov. gospodarja«, i'ar:bor.
Kammca. Dne 25. marca bodo igrali v naši društveni dvorani lepo trodejanko »Trosila bom rože«. Vabljeni domačini in sosedi!-
Cirkovce. Dne 18. marca, popoldne po večerni cah, bodo igrali_ pri nas igro »Guzaj«. Pridite!
Podvinci pri Ptuju. Naše bralno društvo je lansko leto napravili» tudi rekord. Pomislite, v lanskem postnem času smo vprizorili v velikem mestnem gledališču v Ptuju Finžgarjev »Pasijon«. Morali smo ga nič manj kakor 8-krat ponavljati, vsakokrat je bilo gledališče
do zadnjega kotička zasedeno. In mnogi niso še na vrsto prišli. Celi teden so naši fantje trdo delali v tovarnah, delavnicah in na polju, a ob nedeljah, mesto počitka, so igrali »Pasijon«. Letošnji post smo se pa spravili na »Slehernika«, globoko verski misterij, povzet iz človeškega vsakdanjega življenja. Igra mogočno vpliva. Kakor ste nas lani obiskali, tako tudi letos ne izostanite, vračali se boste tudi letos zelo zadovoljni. Prvič bomo vprizorili v nedeljo dne 18. marca, ob treh popoldan, v mestnem gledališču v Ptuju. Ponavljali bomo dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, in dne 25. marca, na praznik Marijinega Ozna nenja.
Št. Janž pri Velenju. V nedeljo dne 18. marca vprizori naše društvo postnemu času primerno pretresljivo igro »Slehernik«. Začetek predstave ob treh popoldne. Vstopnina nizka.
Prijatelji, pridite pogledal ta verski misterij, ki vas bo brezdvomno zadovoljil in pretresel do' dna duše. Ponovitev igre bo na cvetno nedeljo ob istem času.
Sv. Peter pod Sv, gorami. Na tiho nedeljo, to je dne 18. marca, ob treh popoldne, vprizori naša mladina na odru Katoliškega prosvetnega doma« v Sv. Petru moderno igro, misterij »Slehernik«. Zanimanje za to igro je velikansko. Je pa tudi lepa. Že samo nova oderska scenerija, kakršne obiskovalci naših prireditev še niso videli, zbuja občo pozornost. Vsepovsod, kjerkoli so to igro igrali, so želi velike uspehe. Na mnogih krajih so jo morali ponavljati celo po trikrat. Poleg domačinov vabimo tokrat zlasti okoličane iz sosednih župnij — vsakemu bo ostala ta predstava v neizbrisnem spominu!
Marenberg. Pokopali smo Marijo Premig, vdovo po vrvarju, ki je 77 let stara umrla vsled starostne onemoglosti, in Luka Podles-nika, občinskega reveža iz Št. Janža, ki ga je 431etnega zadela srčna kap. — Tudi v naš kraj je za časa avstrijskega puča pribežalo več beguncev, ki so jih od tu spremljali na sresko načelstvo. En Marenebržan pa je pa: del v tej revoluciji. Zadela ga je krogla v glavo, ko je kot orožnik obenem z drugimi orožniki napadal vstaše pri Frohnleitnu. Pokopali so ga v sosednem kraju onstran meje v Ivniku, ker ga čez mejo niso smeli spraviti, Je pa to sin g. Pušnika iz našega trga. — Radi prelahke uteži je bil pri našem sodišču neki gospod obsojen na 200 Din globe. — Tudi v našem kraju namerava znani Bata ustanoviti svojo podružnico, trgovino s čevlji. Kakor se govori, bo ta podružnica najbrž v poslopju restavracije Lukas. — Prvomarčni sejem je bil zelo slabo obiskan. Živine in kupčije je bilo zelo malo. — Tatovi sb že začeli, čeravno so še dateč velikonočni prazniki. Je najbrž prvi signal za praznike. Lotili so se čebel in izpraznili dva čebelnjaka, enega v
trgu, drugega pri Sv. Janezu. Prigodilo se je prve dni marca, da je v neki hlev v trgu pri-romal neki brezposelni. Hlapec, ki je spal v hlevu, ga ni slišal. Preden pa se je ta tujec vlegel, je skrbno preiskal hlapčevo obleko in imetje ter shranil svečo, črnilnik, denarja in drugih stvari pa ni našel. Zjutraj ob petih pa je nekdo od domačih pogledal v hlev, prižgal luč, tedaj pa sta se prebudila hlapec v postelji in tujec v jaslih. Tujec je naglo vstal in ob presenečenju obeh domačih naglo odšel neznano kam.
Sv. Lovrenc na Pohorja. Dne 27. februarja se je vršil pri Sv. Lovrencu na Pohorju občni zbor krajevne protituberkulozne lige, ki je bila tamkaj ustanovljena leta 1930 s požrtvovalnim predsednikom g. šolskim upraviteljem Stankom Lavričem na čalu. Ta dobrodelna akcija se predvsem udejstvuje s. tem, da preskrbuje revnim šolskim otrokom med opoldanskim odmorom mleko in kruh. Razdelilo se je v tekočem šolskem letu do občnega zbora 3651 porcij mleka in kruha. Za to potrebna sredstva zajema liga deloma iz članarine (48 članov), deloma pa iz prispevkov raznih domačih dobrotnikov. V znamenju boja proti jetiki so se vršila tudi predavanja banovin-skega zdravnika g. dr. Pirnata »O jetiki« in »Iligijeni«. Omenjeni g. zdravnik se tudi s posebno ljubeznijo zavzema za slabotno rev-
zvezo med posameznimi prostori v letalu.
Brezvestnost kapitala.
Pomožni odbor za o-iajšanje svetovne bede v Bostonu v Združenih državah Sev. Amerike objavlja poročilo, iz katerega posnemamo samo par številk: Lani je umrlo od lakote na svetu 2.4 mil. ljudi. Zaradi bede je izvršilo samomor 1.2 mil. oseb. Da bi se obdižale visoke cene, pa so uničili: 2.5 mil. kg sladkorja, 400 tisoč vagonov pšenice, 144 tisoč vagonov riža, 207 tisoč vreč kave, 1.4 mil. kg mesa itd. Samo z uničenimi živili bi se lahko dalo rešiti dve tretjini obupanih žrtev!
Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Ver-žeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čo-poro nad Turčina pred Dunaj,
Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.
In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Ver-žejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in pre-
senetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih potur-čencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem —■ groznem poslu.
Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.
To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!
Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržej-
no deco, ki ji nudi v potrebi vsak čas brez-plačno zdravniško pomoč.
Marija Snežna. V »Borbi« z dne 9. februarja t. 1. se je oglasil dopisnik, ki hoče nepoučenim bralcem dokazati, da Sladki vrh mora spadati pod Št. IIj iz gospodarskih in nacijonalnih ozirov. Da ne bode pri bralcih »Borbe« zmote, naj bo sledeče pojasnilo: Bivša občina Sladki vrh je bila prvotno samopo-sebi umevno prideljena občini Velka. Pozneje je bila na začudenje 99 odstotkov občanov dodeljena k Št. 1]ju, kar se pa ni zgodilo iz gospodarskih oz;rov v prid Sladkovršanom. Kar trdi dopisnik glede oddaljenosti Sladkega vrha od Št. Ilja in Velke, da je »skoraj ista«, se morda zavestno moti, ker je v Št. lj vsem občanom precej dalje kakor pa k Mariji Snežni, kjer je sedež občine Velka. Od Marije Snežne najoddaljenejši Sladkovršan ima k Mariji Snežni pet četrt ure, k Št. Ilju pa poldrugo uro. Mariji Snežni najbližji pa ima tušem 20 minut, k Št. Ilju pa dve in pol ure, če gre po bližnjici. Po glavni cesti pa ima Št. Ilju najbližji (Mariji Snežni najoddaljenejši občan) 10 km, k Mariji Snežni pa 5 in pol km. Tako stoji na kilometerskih kamnih. Kar se tiče gospodarske šibkosti ene ali druge občine, se pa Sladkega vrha ni pritegnilo k Št. Ilju, da bi ga tam gospodarsko okrepili, pač pa iz drugih razlogov, ki ne bi smeli odločevati. Pri Velki ne bo slabše izhajal kakor pri Št. Ilju. Pravijo, da še celo lažje. Da gredo Sladkovršani nakupovat v Maribor črez Št. IIj, še ni noben razlog za pritegnitev, ker isto delajo tudi Velčani enako črez Št. IIj, čeravno jim je dalje. Tudi promet ni za Sladkoršane usmerjen v Št. IIj, kar svedoči cesta; ako greste pogosteje po njej, gre pa bolj v nasprotno smer. Da v občini Velka gospodari še v precejšnji meri neki »sovražen duh«, nikakor ne drži, čeravno je priključena občina Trate, o kateri trdi dopisnik, da ni slovenska; ta občina pa je izkazala ob ljudskem štetju 1 Slovenca več kakor Nemcev. Na Gornji Velki so 3 hiše nemške, v Gornji Ploderšnici pa 1. Sedem hiš pa je polovičarskih (oče Nemec, mati Slovenka, ali narobe), v katerih otroci govore po večini slovenski. Dotični Sladkovršani, ki so se potegnili za svoje pravice, še zaradi tega niso nobeni »hujskači«. Odkod pa prihaja hujska-
nja na Sladki vrh, naj blagovoli dopisnik vprašati drugje. Najlepši pa je dopis »Borbe« proti koncu, ko dopisnik izvaja: »Edini razlog za priključitev k Velki bi bila župna cerkev (to je Marija Snežna). Tukaj je pozabil na svoja prejšnja izvajanja ter nehote priznal, da je Sladkovršanom bliže k Mariji Snežni, kakor pa v Št. IIj, kamor ne hodi noben izpolnjevat svoje verske dolžnosti. S tem pa se je sam dopisnik okrenil po zobeh in pobil svoja prejšnja izvajanja. Moral bi torej svoj dopis malo izpremeniti ter zaklučiti takole: Iz tega sledi, da je občina Sladki vrh pravično priključena k Velki, in tako tudi naj bo!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. God farnega patrona sv. Benedikta bomo letos obhajali v sredo dne 21. marca s slovesno rano in pozno službo božjo. Ta dan bo slovesno vpeljana nadbratovščina vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa pod varstvom sv. očaka Benedikta v tolažbo vernim dušam v vicah. Častilci sv. Benedikta, na veselo svidenje!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Žalostna je bila pot, ko smo spremljali v prerani grob našo nadebudno Tinko Žumrovo. Padla je kot žrtev fantovskega vasovanja. V usodni noči je prišel trkat na njeno okno nek fant iz Zupečje vasi in je razbijal po oknu. Ona, ne vedoč, kako bi ga nagnala, je hitela ven z loncem vode, da bi ga polila. Na pomoč ji je prihitela njena mati z metlo. Fantje so zbežali na vas, o"ue pa sta gledali za njimi. V tem trenutku se je obrnila, omahnila ter padla mrtva na tla. Ne ve se pa, kaj ji je bilo, najbrž ji je postalo slabo, da je potem tako nesrečno padla in si-zlomila tilnik, ali jo je pa od razburjenja zadela kap. Ljudje so jo hodili kar trumoma kropit. Njen pogreb je pričal, kako je bila priljubljena. Prihiteli so ljudje tudi iz drugih župnij, da bi zadnjič spremili to mlado žrtev. Nosila so jo belo oblečena dekleta. Vsi plakamo za Teboj, draga Tinika, ter Ti kličemo: sladko spavaj! Ostalim naše iskreno sožalje!
Gornja Radgona. Tekom zadnjih dveh mesecev je pristopilo k protituberkulozni ligi, na novo poživljeni dne 31. 12. 1933, do 400 članov, predvsem iz kmečkih in delavskih slojev. V vsaki župniji obstoja poseben pododbor, ki pojasnjuje v svojem okolišu namen te človekoljubne ustanove, in sprejema nove
člane (članarina je 20 Din letno), zlasti še, ker je osrednje vodstvo Lige s sodelovanjem naših zdravnikov priredilo med narodom, po posameznih vaseh več predavanj. Ljudstvo z odobravanjem pozdravlja načrt, da se v našem okraju zgradi zavetišče za bolne na pljučih. Ta misel pa se more uresničiti le tedaj, če vsi sloji brez izjeme store svojo dolžnost zlasti s tem, da pristopajo k Ligi z ljubeznijo, ki ne misli samo na lastno ugodje, temveč je pripravljena se žrtvovait za brata in sestro, ki sta v nevarnosti za zdravje in zd življenje.
Bukovci. Kriza, ta šmentana kriza! Ne du-šimo mi nje, ampak ona duši nas. Ne da nam cvenka, zato nam peša živinca, slabijo njive, travniki, se krčijo gozdovi. Danes že na dobrih kmetijah nista posestnika premičnine in živine sama mož in žena, vrinil se je še tretji z imenom rubež. Kaj bomo z zemljo brez živine in orodja? Jaz sem eden iz tiste velike množice, ki si menda ne bom mogel več kupiti obleke za potrebno kritje svojega telesa, zato pa rad pogledam v reklamo s slikami moških oblek, da vsaj tistikrat mislim, da nekaj imam. Tako sem videl reklamo modernih pariških možkrh oblek in to popolnoma brez žepov. Dragi sotrpin! Če si želiš kupiti obleko, pomni, da je manufaktura draga, krojač ni poceni in naposled: prazni žepi niso luksus. Gospod urednik! Odlašal sem z dopisom, ker hotel sem vam povedati, kako je prezimila naša ozimina. Vedite: trebušni pas bomo morali pritegniti več kot za eno luknjo, Še narava krizo podpira!
Ljutomer. Smrt kosi. Pred par dnevi je umrla na Cvenu pri Ljutomeru gospa Jožefa Rus, mati 11, deloma nepreskrbljenih otrok. Imela je jetiko v grlu. Na Kamenšaku pri Ljatomeru pa je umrl g. Matija Pušenjak, oče ljutomerskega trgovca g. Rudolfa Puše-njaka. Naj uživajo večni mir! Naše sožalje! — Šolsko kuhinjo za revno deco je otvoril letos pomožni odbor v poslopju ljudske šole. Revna deca dobijo vsaki dan nekaj toplega. Kuhajo ljutomerske go^pe, katerim velja vsa pohvala! — Sneg je komaj te dni skopnel, žitna polja so precej trpela vsled dolge zime. delo v vinogradih se je pričelo, za vino ni zaenkrat nobenega povpraševanja, denarna kriza pa je vedno hujša. — Osebne vesti: gospa
cem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad ^ vso tolovajsko razuzdanostjo..
Je minilu nekaj .dni ter noči, predno je popustil i jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave ' - pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! i ~rol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptmati« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.
Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji, Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na
Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.
Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.
Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucev-ske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.	(Dalje sledi.)
Širile „Slov. gospodarja"!
mmmmr^KT
Lepe Mmm
za trgovce, obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna su. Cirila
y Mariboru
Koroška c, S
Čekov, račun štev. 10.602
Telefon interurb.št.2113
0000012302010001020000000201000201000200010001535323535300020002000248482353482353534823482302010223
Lubejeva, učiteljica osnovne šole, je prestavljena v Ljubljano. Na njeno mesto pride gdč. Vodenikova iz Maribora, G. Anton Simonič, preglednik finančni kontrole v Ljutomeru, je imenovan za starešina finančne kontrole v Št. Lenartu v Slov. goricah. Ko ozdravi, nahaja se v mariborski bolnišnici, se poslovi iz Ljutomera.
Veržej. Mladina, zlasti vsestransko izobra-Seni fantje, so v veselje in ponos vsaki župniji. Ker želimo imeti mnogo takih fantov, poučenih o današnjih nalogah življenja, zato bodo v naši župnijski cerkvi od 14. do 17. t. m., zjutraj ob šestih in zvečer ob po lsedmih, govori, v katerih bo ravnatelj »Marijanišča« našim fantom mnogo lepega povedal. Ze lani ste se z velikim veseljem udeležili podobnih govorov, letos pa se jih s še večjim, ker bodo samo za vas, fantje! Za može bodo o drugi priliki. Spomnili se bomo tudi dragega tovariša Frančeka Gabrca, ki mu je včeraj (te dni) Mura tako nahitro ukradla življenje, ki ga je komaj pričel živeti. Naj ti bo večnost srečnejša!
Veržej. Pri selitvi mlina posestnika Galun-dra iz Veržeja je v petek dne 2. t, m. utonil v Muri posestniški sin Franc Gaberc. Nesrečnega utopljenca se še do sedaj ni našlo. Težko prizadeti ugledni družini naše iskreno sožalje!
Dobrna. Dne 17. febf-uarja se je po kratki In mučni bolezni, sprevidena s sv. tolažili, od nas ločila Rezika Vihar, rojena Božnik, v starosti 24 let. Prišla je iz Št. Janža k starišem na svoj rojstni dom, kjer je tudi umrla. Bila je mati enega otroka, skrbna gospodinja, do bra svojemu možu in ubogim ljudem. Videti jo je bilo vsak prvi petek pri mizi Gospodovi. Pogreb rajne je bil dne 21. februarja. Vodil ga je g. župnik Weiss Matej iz Št. Janža pri Velenju ob asistenci domačega g. župnika Ur-leba. Pogrebno sv. mašo je daroval šentjan-ški g. župnik, kateri se je tudi ob grobu z ganljivimi besedami poslovil od rajne Rezike. Na domu žalosti je zapelo peivsko društvo »Venče.k« moški zbor »Spomladi«, v cerkvi po sv. maši mešan zbor »Končano je življenje« in na pokopališču je zopet zapel moški zbor »Vigred«. Rajni bodi Bog milostljiv sodnik! Preostalim naše sožalje!
Dobrna. Dne 24. februarja smo spremTIFk večnemu počitku daleč poznatega hotelirja restavraterja Zdrav, doma g. Franca Rožanca. Pogreb je. bil dne 24. 2. popoldan ob štirih. Vodil ga je dekan Pavel Žagar iz Novecerkve ob asistenci domačega g. župnika Urleba in g. župnika Miloša Čarfa s Sv. Jošta. Rajnega so na poslednji poti spremljale sledeče kor-poracije: lovsko društvo iz Celja in Dobrne, streljačka družina iz Dobrne, gostilničarski klub Vojnik-Dobrna, pevsko društvo »Lira« iz Vojnika, pevsko društvo »Venček« na Dobrni, gasilna četa iz Dobrne in šolska mladina iz Dobrne. Pri Zdrav, domu, kjer je ležal rajni na odru, je zapelo pevsko društvo »Lira« iz Vojnika »Vigred«, v cerkvi po »Liberi« pa je zapelo pevsko društvo »Venček« mešani zbor »Končano je življenje«, na pokopališču zopet društvo »Venček« moški zbor »Z Bogom!«. N. v m. p.!
Prevorje. Žalostno so zadoneli farni zvonovi in zvonovi podružnice sv. Ožbalta v Dobju 1. marca in naznanili tužno vest, da je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, mož, oče, ded in praded Martin Lah. Rajni je bil dober katoličan, dolgo let cerkveni ključar podružnice sv. Ožbalta, priden družinski bče, ki je predvsem gledal na to, da je otrobom vcepil globoko yernost, potem pa je tudi
vse pošteno preskrbel in jim še tudi pozneje po svojih močeh pomagal. Vestno je sam izpolnjeval četrto božjo zapoved in isto navadil tudi svoje otroke. Zato je Bog izpolnil nad njim svojo obljubo: »Da boš dolgo živel«; dočakal je namreč starost nad 82 let. Obhajal je dne 29. februarja t. 1. s svojo dve leti mlajšo ženo Marijo biserno poroko. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb, katerega so se udeležili razven domačih vaščanov ter faranov, g. Jakob Vrečko, svak in vpokojeni poštili inšpektor v Ljubljani, g. Martin Vrečko, nečak in šolski upravitelj v Šoštanju, gospa Cilka Gračnar, soproga g. Ivana Gračna;*,-uradnika pri ban, upravi v Ljubljani, gospa Julka Jazbec, nečakinja in gostilničarka v Pilštanju, sinovi, hčere in drugi sorodniki. Rajnemu večni mir in pokoj, ostalim naše sožalje!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Pred par dnevi je na tih in skromen način, v krogu svoje družine praznoval 801etnico življenja tukajšnji dolgoletni organist ter občinski tajnik g. Jože Novak. Skoraj 60 let je pel in orgljal v slavo božjo in opravljal službo občinskega tajnika nad 50 let. Sedaj so mu moči odpovedale. S 1 .marcem se je odpovedal službi organista in občinskega tajnika. .Vemo, da mu je bilo težko slovo od orgelj in cerkvene službe, y kateri je iz golega idealizma vztrajal skoraj 60 let. In nič lažje mu ni bilo slovo od občinskega tajništva, ki ga je opravljal nad pol stoletja. Vsak župljan, oziroma občan spozna, da z njegovim izstopom iz javnega življenja izgubimo mnogo. Slehernemu, ki je na občinskem uradu iskal pomoči, je šel l.jubeznjivo na roko, mu bil pomočnik, svetovalec in vodnik. Zato je vrzel, ki jo je bil prisiljen napraviti, za nas vse nenadomestna izguba. Želimo, da bi mu Vsemogočni, kateremu je v čast in slavo pel do sive starosti, sladil večer njegovega življenja in da bi ga Svetogorska Kraljica, kateri je zložil in posvetil na stotine pesmic, nagradila še z nekaj leti mirnega, zadovoljnega in zasluženega pokoja.
Iz laškega okraja. Proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1934 je od 4. do 17. mar-ca^v pisarni v Laškem razgrnjen davkoplačevalcem na vpogled. Doklade. za leto 1932 so znašale 9%, leta 1933 so se zvišale na 15%, a za leto 1934 bodo znašale baje preko 40%, kar smatramo z ozirom na težko stanje naših davkoplačevalcev kmetov in obrtnikov za preobčutno zvišanje. Saj za banovinske ceste itak banovina pobira 25% doklado. Za preureditev in obnovitev cest je določenih 282 tisoč Din. Za nove zgradbe in preložitve ba-novinskih cest pa 555.000 Din. Gotovo so ta dela potrebna, predvsem razširitev ceste Zi-danimost—Laško, vendar smo mnenja in tega je tudi večina davkoplačevalcev, da bi se tako delo izvršilo postopoma v daljšem razdobju let, oziroma naj bi se delale s prispevki banovine in tudi s prispevki bednostnega fonda. Pripomnimo še, da je zelo lepo razširjena cesta iz Laškega proti Celju, sedaj pa je ukinjena avtobusna vožnja iz Celja v Laško.
Sv. Miklavž nad Laškim. Redek slučaj se je dogodil v naši župniji. V vasi Dol sta na srednjevelikem posestvu živela pridna, varčna zakonca Miha in Ana Brečko. Otrok nista imela. Žena Ana je že dalje časa bolehala za oslabelostjo srca. Dne 23. februarja je, previ-dena s sv. zakramenti, v 62. letu starosti preminula. Isti dan, ko je žena umrla, je šel mož v Laško nakupovat razne potrebščine. Gredoč domov se je prehladil, moral je takoj v postelj, iz katere ni več vstal, tako da se v nedeljo dne 25 .februarja ni mogel udeležiti po-
greba svoje žene. Zbolel je za pljučnico in 7. dan po smrti svoje žene je, previden s sv. zakramenti, umrl tudi mož. Rajna sta že več let naročnika »Slovenskega gospodarja« in sta pred leti dala poleg hiše postaviti lično kapelico. Svetila jima večna luči
Zagreb. Nam zagrebškim Slovencem je sedaj posebno v mislih misijon, ki je že pred vrati. Dne 15. marca, ob Ji na 8 zvečer, začne in bo ob tej uri skozi deset dni vsak večer misijonski govor v cerkvi Sv. Katarine na Gornjem gradu, zjutraj pa ob pol šestih. Če imate znane ljudi v Zagrebu, kar hitro kartici y roke, pa jih spomnite, naj ne zamudijo te lepe prilike. Saj veste, da takšen pozdrav po pošti, posebno od mamice, najvei 7Cilj-- " Imamo tudi svoje jubileje tukaj. Monsignor kanonik Janez Barle, ravnatelj škofijske pisarne, dela že 40 let med Hrvati; bil je kaplan, potem nadškofov tajnik, sedaj 23 let že ravnatelj škofove pisarne. Mnogo je Hrvatom napisal učenega in lepega, pa tega ni pozabil, da je Slovenec, zato smo v nedeljo proslavili njegovo 651etnico. Malo zapeli smo mu. Kaj bi tudi drugega lepšega napravili, ker vemo, da je naša slovenska pesmica kakor lep praznik, a še lepša je naša pesem daleč od doma. Zato smo mu zapeli in igro zaigrali: »Miklo-: vo Zalo«. — »Naš dom«, dekliški dom aa dekleta, ki službe iščejo, je imel tudi v nedeljo svoj občni zbor. Lepa ustanova je to, namenjena temu, da bi dekleta, ki iščejo službe, obvarovala v času, ko so »na cesti«, in ji po-: magala v primerno službo.
lazvtijavliciie oiicinshe volitve.
A 424/33 12
Odločba:
Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Slovenja vas, srez ptujski, se je v volilnem imeniku vpisani Jo-< sip Hertiš s tovariši, dne 20. oktobra 1933, to-i rej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po par. 50 zakona o obr činah v nejavni seji odločilo:
Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po par. 50, odstavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi:
Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volilnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za ob-* činski odbor zgoraj imenovane občine dogodile sledeče nepravilnosti:
Pritožitelji trdijo med drugim, da je 17 vch lilcev glaslovalo po pooblaščencu (pritožitelji navajajo deloma pooblaščence, deloma poob-: lastitelje), da sta dva volilca glasovala dva-; krat (pritožitelji navajajo imena) in da so gla« sovale tri osebe, ki sploh niso bile vpisane y. volilni imenik (pritožitelji navajajo mena).
Upravno sodišče je na podstavi volilnih spi-c sov in azpovedb, ki so jih podale prizadete osebe pod prisego pri sreskem sodišču v Ptu-* ju, ugotovilo, da so trditve pritožiteljev deloma resnične in da je 10 volilcev glasovalo po pooblaščencu, da sta dva volilca glasovala dvakrat in da je glasovala ena oseba, kii sploh' ni vpisana v volilni imenik.
I. Volilci, ki so glasovali po pooblaščencu* so naslednji i/
1.	Petek Martin, prevžitkar v Staršah štev. 50, je glasoval po pooblaščencu Gojčiču Francu za listo Lešniki Frica pod štev. 297.
2.	Kac Janez iz Loke štev. 36 je glasoval po pooblaščencu Gojčiču Francu za Lešnikovo listo pod štev. 296.
3.	Babič Janez iz Loke štev. 26 je glasoval po Gojčiču Francu za Lešnikovo listo pod ptev. 300.
4.	Koren Tomaž iz Loke št. 16 je glasoval po Gojčiču Francu za Lešnikovo listo pod štev. 298.
5.	Sel Jožef, prevžitkar v Staršah, je glasoval po svojem sinu Selu Romanu za Lešnikovo listo pod štev. 278.
£ C- Pulko Franc, posestnik v Zlatoličju 64, •je glasoval po Dobniku Janezu za Lešnikovo listo pod št. 304.
z 7. Pesek Franc, posestnik v Zlatoličju, je 'glasoval po pooblaščencu Golobu Jakobu za Lešnikovo listo pod št. 281. ^ 8. Tement Janez iz Zlatoličja je glasoval po pooblaščencu Kirbišu Francu za Lešnikovo listo pod št. 144.
9.	Premrl Janez, posestnik v Staršah, je glasoval po pooblaščencu Golobu Jakobu za Lešnikovo listo pod št. 282.
10.	Selinšek Jurij, posestnik v Staršah, je glasoval po pooblaščencu Golobu Jakobu za Lešnikovo listo pod št. 229.
Glasovi teh 10 volilcev so neveljavni. Po par. 35 zakona o občinah smejo volilci glasovati samo osebno. Po par, 22 banovi.nske volilne uredbe sme volilec, ki radi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na v par. 20 predpisani način, privesti pred volilni odbor pooblaščenca, ki glasuje mesto njega. V predmetnem primeru pa nobeden teh 10 volilcev po lastni izpovedbi ni osebno prišel na volišče.
11.	Volilca, ki sta glasovala dvakrat, sta naslednja:
1.	Žerak Franc, trgovec v Ilajdošah, je prvič glasoval za listo Zupaniča Franceta pod štev, 170, a drugič za Lešnikovo listo pod štev. 205. To se tudi vidi iz splošnega seznama glasovalcev. Pri štev. 290 tega splošnega seznama in pri štev. 170 seznama za Zupaničevo listo je .prečrtano Žerakovo ime in napisano drugo ime. Pri štev. 4&4 splošnega seznama glasa-.
. valcav pa je ponovno napisano Žerakovo ime in jireneseno v seznam za Lešnikovo listo pod štev. 205. Iz tega izvira, da je Žerak Franc prvotno glasoval za Zupaničevo listo, da je pozneje ta svoj glas preklical in glasoval za Lešnikovo listo. Tako postopanje pa nasprotuje določilu par. 35 zakona o občinah, po katerem smejo volilci glasovati vsak samo enkr&t. Zato se mora smatrati, da je Žerakov glas »cldan za Zupanjčevo listo, a ne za Lešnikovo.
2.	Pulko Franc iz Zlatolič, ki je vpisan v volilnem imeniku pod tek. štev. 83, je glasoval dvakrat za Lešnikovo listo; prvič pod tek. štev. 223, a drugič pod tek. štev. 266 posebnega seznama te liste. V smislu navedenega določila par. 35 zakona o občinah je drugič oddani glas Pulka Franceta neveljaven.
III. Iioletnik Jurij iz Zlatolič ni vpisan v volilni imenik, a je kljub temu bil pripuščen h glasovanju in je glasoval za Lešnikovo listo pod tek. štev. 267. Koletnikov glas je neveljaven, ker imajo v smislu par. 26 zakona o občinah volilno sposobnost samo osebe, ki so vpisane v volilni imenik občine po zakonu o volilnih imenikih.
Če se neveljavni glasovi pod točkami I, II. in" HI, ki so se vsi prišteli Lešnikovi listi, odštejejo od te liste, bi imela ta lista 298 glasov
(311 — 13 = 298). /upaničeva lista pa bi imela, če sc ji prišteje glas Žeraka Franceta (glej točko III 1), 301 glas,- Glasom uradnega izida volitev pa je glasovalo za Lešnikovo listo 311 volilcev .in za Zupaničevo listo 300 volilcev.
Ker so torej ravedene nepravilnosti bistveno -vplivale na izid volitev, je moralo upravno sodišče pritožbi ugoditi in občinske volitve razveljaviti, ne da bi se bavilo z drugimi pritožnimi točkami, ki so podrejenega pomena.
Celje, dne 27. januarja 1934.
Posictiitfc vesti.
Domače novice.
Obsodbe verdno krvavo dejanje. Dne 12. t.
m. se je zgodilo v Celju v gozdu nad gozdno restavracijo krvavo dejanje, ki je zahtevalo eno smrtno žrtev, druga pa je v opasnem stanju. Slikarski pomočnik Zmago Bevc se je podal po kosilu s svojo zaročenko na sprehod skozi mestni park proti Liscam. V gozdu nad gozdno restavracijo je rekel spremljevalki, naj sede in se odpočije. Bevc je potegnil iz žepa samokres, ga naperil proti dekletu, sprožil in krogla jo je nevarno zadela med desnim očesom in obtičala v čelu. Samega sebe je nesrečnež usmrtil z dvema streloma. Ljudje, ki so culi strele, so prihiteli pogledat in nudil se jim je žalosten prizor. Bevc je ležal mrtev, njegova zaročenka pa brezzavestna na tleh. Smrtnonevarno ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Pri mladeniču so našli pismo, v katerem razlaga, da si je izbral prostovoljno smrt radi zaprek, ki so se pojavile na poti njegovega življenja. it
Prireditve in dopisi.
.'.■ vi./»rmiiiS	■•-iS-:-'.. i>,;>4< ■
Proslava 121etmc« papeževega kronanja. Na
praznik sv. Jožefa, zaščitnika sv. Cerkve, 19. marca, prp^laVi jnan|»prska Katoliška akcija 12.' obletnico kronanja .papeža Pija XI. z veliko izvencerkveno prireditvijo. Proslava se vrši v dvorani'Union ob 8. uri zvečer. Govorila bodeta: dr. Anton Terstenjak o papežu 1'iju XI. in njegovem delu," m akademik Ciril Žebot o pomerttt "papeštva za človeštvo. Sodeluje goubenb društvo »Danica« i h slo vensko pevsko drdfetvo ^larlSoi«.'- vi i verniki mniT-boVskega mesfa m vse katoliške organizacije se vljudno vabijo, da se udeležijo na- Jožefo*vo
MALA - OZNANILI
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm- Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še l)in 5.—: Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—. sicer se ne odgovarja.
Gozdne sadike smreke, mecesne in bore še dobi po izredno znižani ceni. Naročila sprejema: Sreski šumarski ref. v Mariboru. 287
Išče se gozd za sekati za večjo množino drv. Ponudbe na: Rebernik, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova 33.	289
Pes čuvaj se odda. Črnko, Maribor, Koroška cesta 56._'_288
Staro železnino, litino, vsakovrstne kovine, rabljene stroje in cevi kupuje iu prodaja: Gustinčič, Maribor, Tattenbaehova 14. 281
zvečer ob 8. uri v dvorani Union papeževe proslave. Vstopnina je prosta.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Gasilska četa vprizori v nedeljo dne 18. t. m, popoldne po večernicah, v novi šoli zgodovinsko dramo v petih dejanjih »Črni križ pri Hrastovcu«.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Fantovski praznik sv. Jožefa bomo tudi pri nas slovesno obhajali. V pondeljek se vrši svečana blagoslovitev zastave Mladeniške Marijin» drazise, popoldne po veisrnicah pa bo ista družba predvajala versko igro »»Slehernik«. Ker je čisti dobiček namenjen za novo mladeniško zastavo, ste domačini in sosedje prav vljudno vabljeni!
Fant, šole prost, za pomoč pri živini, se sprejme, L. Štumberger, Gabrovlje, Konjice. 286
Prodam posestvo ob cesti pri kolodvoru. Pti-čar, Mestinje, pošta Podplat.	290
Semena: štajerska detelja, lucerna, travna mešanica, pesno seme, čebuljček, kakor, tudi vsa vrtna semena najblojše kaljivosti se dobi pri Fr. Klanjšek, Maribor, Glavni trg. . 285
Imamo 30 sort breskovih drevesc, zorečih od začetka julija do konca septembra. Kàkô so okusne in kako se dobro prodajo! Oddamo 10 breskovih drevesc v 10 sortah franko postaja naročnika z zavojnino vred za Din 98, 20 drevesc v 20 sortah za Din 190.—. Sadjarstvo bratov Dolinšek, Kamilica, pošta Ma-ribor.___282
Posestvo prodam 12 oralov. Krajnc Franc, Črmla, p. Sv. Bolfank v Slov. gor. 273
Malo posestvo dam v najem ali prodam, pol ure od Maribora. Naslov v upravi lista. 275
Sprejmem kovača, samskega, a svojim orodjem. Naslov v upravi lista.	272
Sprejmem majerja s štirimi delovnimi močmi. Naslov v upravi.	270
Posestvo se proda v Spodnjem Velovlaku url Ptuju,.obstoječe iz stanovanjske hj-je, gospodarskega poslopja in 14 oralov zemlje skupaj. Razen tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdi. ■Pojasnila daje Alojz Brenčič,, Ptuj.	263
Dva siromašna otroka moškega spolà V ' starosti 2 in 6, let se oddata v stalno brezplač-
. no oskrbo. Otroka sta zdrava in dobro raz-
,vita. Cenjene ponudbe na upravo občine Teharje.__. 207
Kupim zloženo posestvo ž rodovitno rahlo ze-
! mljo in s sladko krmo, z dobrimi poslopji, z lepim sadonosnikom in lepim polnim gozdom, kje bolj n"a samem. Morebitne ponudbe z natančnim opisom posestva, poslopij, lege, kraja in cene prosim na naslov:
Štev. 33 Sv. Jurij ob južni žel.	265
Prodam posestvo 8 oralov, Vosek 31, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	264
Majerja z 3 delavskimi močmi sprejme Nova-čan na Košakih, p. Maribor.	261
Iščem mesto kuharice k boljši družini. Po3 Terezija, Jarenina 16.	260
Služkinjo, pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del, kuhanja in pospravljanja sob, sprej me Angela Grosek, Rošpoli 155, Maribor. 255
Prodam hišo za trgovino in gostilno. Jare-ninski dol 48, p. Jarenina._2i>8
Kje dobite najnovejše svilene rute od 20 Din naprej? Kje dobite najlepše cvirnato blago za obleke od 9.50 Din naprej? Kje dobite praznične srajce za 24 Din, delavne za 20 D, gate za 12 D? Kje dobite svilene črne predpasnike od 35 Din naprej? Kje boste kupili najfinejšo in najcenejšo moko za Veliko-lioč? Vse to dobite pri Meško Ivanu, trgovcu pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah (pri Ptuju).	257.
Strešno in zidno opeko vseh vrst
lahke gradbene plošče za medstene »Porolith«, votlo opeko, tlakovnike itd. dobavlja v najboljši in skrajno odporni kakovosti najcenejše
276
„Opekarna Lafteršberg, franc Derwuschek, Košaki pri Mariboru". Tel. 2018
Enega fanteka 18 mesecev dam za svojega k dobrim ljudem. Jožef Peruš, Pameče,-pošta Slovenjgradec.	274
Starejši hlapec, vajen tudi konj, želi službo spremeniti. Zna vsa poljska dela. Nastopi takoj ali 1. aprila. Samo v Savinjski dolini. Žalec.	280
Posestvo oddam v najem 26 oralov v lepi legi v bližini Sv. Lenarta v Slov. goricah. Naslov v upravi lista.	271
Prodam hišo in 3 orale zemlje. Cena 13.000 D. Naslov v upravi lista.	259
Kupim obveznice vojne škode in drugih drž. papirjev po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na M. Samec, Maribor, Zrinjskega trg 7. 139
Motorno kolo »Sahs«, novo, maJo rabljeno, takse prosto, 1K PS, proda Alojz Meško, So-betinci, p. Moškanjci.	223
Semena za vrt- in polje, zajamčeno kaljiva, poljsko orodje, razno železnino in špecerijo priporoča Jos. Jagodič, Celje, Gubčeva ulica in Glavni trg.	208
Pri naplačilu 300 Din dobite krožni pletilni stroj za izdelovanje nogavic na svojem domu. Ostanek plačate v malih mesečnih obrokih. Ponudbe nasloviti na: Perssons, Ljubljana, poštni predal 307.	224
Sadno drevje za pomladno sajenje po nizki ceni oddaje Karel Gradišnik, Št. Janž pri Velenju.	206
Najboljše in najcenejše letno blago dobi se v trgovini Josip Tušak pri Sv. Antonu, zato se priporoča v obilen obisk.	190
Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37.	1136
Izjava. Jaz, podpisani Jakob Rožman, posestnik v Radencih št. 19, preklicujem ter obžalujem vse žalitve, katere sem izrekel dne 27. septembra 1933 v zvezi z občinskimi volitvami v občini Radenci glede kandidatne liste g. Zemljič Jakoba, posestnika in narodnega poslanca v Radencih. Zlasti preklicujem očitek, da je kandidatna lista g. Zemljič Jakoba protiverska, kot popolnoma neosnovan ter se istemu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. — Radenci, dne 7. januarja 1934. — Rožman Jakob 1. r. 256
Redni občni zbor
Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, r. z. z n. z., se vrši v četrtek dne 5. aprila 1934, ob 16. uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ulica 23, s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1933.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev treh članov načelstva.
7.	Slučajnosti.
V zmislu par. 33 zadruginih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 17. uri, istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov.	279
Načelstvo.
Kdor primerja kvaliteto in solidno domače delo, kupuje KARO čevlje Maribor, Gosposka ulica 13.
277
Vabilo na 46. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se
bo vršil v četrtek dne 22. marca 1934, ob pol drugi uri popoldne v uradnem prostoru v Dravogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1933. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo.	266
Najboljša sadno drevje dobite iz Gradišnikovih drevesnic, Šmarjeta pri Celju, po ceni 4—8 Din komad. Zahtevajte ponudbo! 196
Za birmo!
Velika izbira vsakovrstnega blaga za botre, botrce in za birmance. Cena zelo znižana. Se priporoča:	284
Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg.
Škropilnice, samodelne za sadno drevje, pero-nospora škropilnice, cepilni vosek v škatljah po V*, Vi po 44 Din kg. Zahtevajte navodila in cenik!	124
Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 23.
Zahvala
KARITAS
Maribor.Orožno va 8
Vsem priporočam zavarovanje »Kari-tas«, Maribor, Orožnova ulica 8; pripadajoča zavarovana vsota po rajni sorod-nici mi je bila v redu izplačana. 278
V Mariboru, dne 8. marca 1934.
Ivan Vodušek s. r.
Za izplačano posmrtnino, ki sem jo prejel od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, oddelek »Karitas«, se iskreno zahvaljujem in vsakomur priporočam to pošteno in varno zavarovanje.
Nadbišec pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dne 3. marci 1934. 278	Voglar Martin s. r.
Radi preselitve
vsemu blagu zelo znižane cene 283 v manufakturni trgovini
Mirko Feldirt
Maribor, Grajski trg 1, Vetrinjska ulica
SEMENA
za polje: deteljica štajerska, lucerna, krmilna pesa (Mamuth), rudeča.Eckendorfer, zboljšana rumena, krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija itd. Posebna semena zelenjadi, povrtnine, cvetlic največje kaljivosti, dobite sveže došlo pri I.
Sirk nasledniku	268
JOSIP SKAZA.
Maribor, Glavni trg 14 (rotovž).
Zopet volitve I
Kam gremo po spomladansko blago?
Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom
Franc Dobovičnik, Celje,
Gosposha ulico 15.	157
tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah1 fabriško platno ena širina že od Din 4.50 nap. fabriško platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. belo platno ena širina že od Din 6.— nap. oksford za delav. srajce že od Din 6.— nap. svileni robci	že od Din 20.— nap.
oksford srajce za delavce že od Din 20.— nap. bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— nap. sukno v raznih vzorcih 140 cm šir.
že od Din 28.— nap.
Posebno ueiiha izbira blaga za birmance!
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni?	,
Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. I Ker nima velikih režijsikh stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne pla«
čuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mo-! ra ceneje prodajati, da z nizko ceno stran-* ko privabi! Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila'/ Ker ima velik promet in vsled tega vedno!
sveže blago. Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalog! — Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
Pozor! PozorI
Za češčenje presvetega Reš-njega Telesa je izšel nov molitvenik
„Pridite, molimo!"
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16-— z rdečo ob-rozo in Din 20'— z zlato obrezo.
Knjiga Be naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Za Ho noč! Za birmo! Za pomlad in poletje!
Po najnižjih dnevnih cenah nudim modno in manufakturno blago vseh vrst od najcenejšega do najfinejšega, priznane solidne kakovosti, perilo, klobuke, otroške obleke, svilene in druge robce (najnovejše vzorce) itd. Ker dobavljam blago brez posredovalcev naravnost iz tvornic, so moje cene brezkonkurenčne! — Radi popolne opustitve zaloge čevljev nudim čevlje vseh vrst do konca marca po globoko 269	znižanih cenah (20—39%).
Poslužite se ugodne prilike! Kari Jančič, Maribor, Aleksandrovac.il
trgovina z manufakturo, perilom, klobuki itd.
Citatelfem v pouk in
Plavajoči milifoiti.
Mnogo milijonarjev je že zginilo, pognalo je nekaj novih — zginuli so v večini. Beseda milijonar je zgubila ono »cudesno moč«. Koga pa še naj danes sploh prištevamo k milijonarjem? •— Mož, ki razpolaga z enim milijonom dinarjev, to se pravi, da mu pripada letna renta 60.000 Din, gotovo ne odgovarja predstavi bogatina, ki si lahko |vse privošči.
Ako zaznamujemo z označbo milijonarji vse one, ki posedajo svoto enega milijona, potem je n. pr. na Angleškem ,takih milijonarjev presneto malo.
Največje opustošenje je napravila svetovna gospodarska kriza v vrstah amerikanskih milijonarjev. Leta 1929, ko je bil v Združenih državah višek blagostanja za bogataše, je bilo v ameriški Uniji 43.000 ljudi, ki so imeli pod palcem več nego en milijon dolarjev. Leta 1932 je skopnelo zgorajne število na 19.000.
Se hujše pa je posmodila kriza one vačje milijonarje, to se pravi gospodo, ki je uživala na leto preko en milijon dolarjev dohodkov. Takih srečnih ti-čev je bilo v Ameriki leta 1929 — 513, leta 1931 — 149 in leta 1933 samo še 1. :To je John Rockefeller starejši, ki je posedal svoj čas premoženje 1 milijardo dolarjev, danes pa ima samo še pol milijarde. Njegov sin je popolnoma iskrahiral. Leta 1924 je plačal na leto dohodninskega davka'6 milijonov dol., leta 1932 le — 50.000 dol. Na drugem mestu, kar se tiče premoženja v Združenih državah, sta Forda: avto-kralj Henrik in njegov sin. Leta 1928 sta posedala 1 milijardo in 200 milijonov dolarjev. Danes znaša njuno denarno premoženje ¡komaj eno desetino nekdanjega — 120 milijonov dolarjev.
V sedanji neznosni krizi se je boljše obdržalo zasebno premoženje na Angleškem. Leta 1924 so našteli 600 Angležev z letnimi dohodki nad 50 tisoč funtov, leta 1932 — 540. Število resničnih angleških bogatašev se je skrčilo Jkomaj za 10 odstotkov. Poleg tega pa se je dvignilo število »navadnih« milijonarjev. Leta 1924 je beležila angleška davčna oblast 144 oseb s kapitalom 1 milijon funtov, leta 1932 — 157.
Popolnoma se je predrugačil kapital 2 vojno in s povojno preplavo s papirnatim denarjem v Nemčiji. Leta 1913 'je živelo na Nemškem 15.500 ljudi s kapitalom 1 milijon mark, in 223 kapitalistov z nad 10 milijonov. Trenut-.no biva v Nemčiji 2994 oseb s premoženjem 1 milijon mark in 180 z nad 5 milijonov mark. Najbogatejši Nemec je bivši cesar Viljem. Za njim pridejo Fric Thyssen, Oton Wolf in še drugi. [Krupp ne pride več v poštev.
Enak razvoj kakor v Nemčiji je preživel velekapital tudi na Francoskem. Francoski milijonarji se odlikujejo po dejstvu, da ostanejo od roda do roda v isti družini z istim poklicem. Edini francoski milijarder je Gillet — svileni kralj, kakor so bili vsi njegovi pred-
niki. Milijonarska familija Hennessi-jev izdeluje od nekdaj konjak. Dreyfu-si so že dolgo trgovci z žitom itd.
Samo Vzhod še pozna nepremakljivo bogastvo, premoženje, ki ni bilo naloženo v trgovino, ampak počiva ter se skriva po škrinjah zakladnic. Tem vzhodnim bogastvom kriza ni mogla škodovati. Indijski knez v Ileideraba-du — najbrž najbogatejši človek na celem svetu — poseda 100 milijonov funtov šterlingov.
*
V starejših časih so pridelovali sladkor iz sladkornega trsa in so si lahko privoščili to naslado samo bogatini. Cene za sladkornotrsni sladkor so bile za širše mase mnogo mnogo previsoke. Pridelovanje sladkorja iz sladkorne repe ali pese je nemškega izvora in je prizadjalo sladkornemu trsu težak udarec. Sladkor iz repe si je osvajal trg sicer bolj polagoma, ker je proizvodnja rasla le počasi, a kratko pred izbruhom svetovne vojne sta bila repni in trsni sladkor v ravnovesju. Na celem svetu so pridelali tedaj 8.6 milijona ton sladkorja iz repe, trsnega pa 8.4 milijona ton. Med vojno je zelo padla v Evropi produkcija sladkorne pese in radi tega so tudi tako znatno poskočile sladkorne cene. Tedaj so uživali .sladkorni producenti zlate čase. Dvignili so pridelavo sladkornega trsa predvsem na velikem otoku Java pod Indijo in je bila trsna produkcija štirikrat tolika :kakor iz pese. Kmalu po vojni je nastalo razmerje med trsnim te:' repnim sladkorjem 2:1. Svetovna uporaba sladkorja se je sicer dvignila, pa še hitrejše produkcije sladkorja svetovno gospodarstvo ni moglo prav prebaviti. Ko so upeljale ameriške Ze-dinjene države še carino na sladkor, je sledil temu naravnost pogubonosen razvoj sladkornih cen. Sladkorne cene so bile sploh izpostavljene neverjetnim skokom. Sladkor z ameriškega otoka Kuba je stal v Njujorku leta 1914 2.74 centov, leta 1919 — 6.35 centov in leta 1920 — 11.34 centov, leta 1921 je padel nr, 3.5 centov. Pozneje so si opomogle cene na 5 centov, leta 1930 so padle celo pod 1 cent.
Produkcija sladkorja je v zadnjih letih znatno nazadovala. Znižala se je od 28.8 mil. ton v letu 1930-31 na 26.1 mil. ton v letu 1931-32 ter na 23.8 mil. ton v letu 1932-33. Porabilo se je na celem svetu sladkorja leta 1931-32 — 27.6 mil. ton, v prihodnjem letu samo še 25.8 mil. ton. Za leto 1932-33 še ni objavljena uradna statistika, a pričakujejo padec pod 25 mil. ton. Sladkorne zaloge vedno rastejo, konsum pada in sladkor je pa tako drag, ker je v toliko državah monopoliziran in nosi državnim blagajnam letno težke milijone.
*
Svefla ¡üiiüa Mi ostras za fensie lase.
Tudi v Evropi se je že zgodilo, da so si k-rasile mestne ženske svoje lase s kresnicami. Pa kaj je luč omenjenega evropskega črvička v primeri z južnoameriško žuželko, 'ki se imenuje cucuyos. Imenovana žuželka je doma v južni ter osrednji Ameriki in je vzbudila ¡kmalu pozornost onih Evropejcev, ki so stopili na ameriška tla. Hrošča cucuyos rabi ameriški majhni človek kot nočno svetilko. Pri svitu njegove luči so čitali prvi misijonarji na pred-ameriškem otočju Antillov sv. mašo. Raziskovalec Humbolt se je poslužil bleščečega hrošča, ¡ko je prodiral v žrelo ognjenika Turbaco, da se je ognil eksplozije iz notrajnosti žrela se dvi-gajočih plinov, ki bi se bili užgali ob plamenu goreče sveče. Ker so si svetili domačini v Verakrucu v Mehiki s tem hroščem na lovih, pri ribljenju ter na vojnih pohodih, so trgovali Indijanci z njim kar na debelo. In ženski svet evropskega izvora je sledil kmalu vzgledu indijanskih tovarišic, da si je začel pritrjevati blesteče hrošče v lase. Hrošče spravljajo v posebne škatljice iz prav tanke žice. Hranijo jih z na drobno narezanimi koščeki od sladkornega trsa, jih ¡kopljejo po dvakrat na dan, da na večer ne odrečejo v svoji službi in da širijo od sebe posebno očarajoče ^plivajočo bleščobo. Ob slovesnih večerih jih shranijo imenitnej-še ženske v vrečice iz zelo tanke tkanine, katere si vtaknejo v obliki raznih cvetličnih cvetov med lase. Najlepše vpliva ta okras, ako je spleten venec iz cvetk iz kolibrijevih peres, brilantov in iz bleščečih hroščev in si ovije ženska tak venec krog glave.
Zastopacst med deco.
Mati: »Deca, vi se vendar ne smete zmiraj prepirati. Mar se li ne morete niti enkrat med seboj razumeti?«
»Ah, mama, mi smo si vendar edini! Anzek hoče imeti večji kos kruha in jaz tudi!«
Kmetje-dolžniki; Pri ureditvi Vaših dolgov ste ali bodete naleteli na razne ovire, kljub temu, da ste zaščiteni. Obračajte se za pomoč vselej na »Zaščito«, edino zadrugo te vrste v Sloveniji, ki na zadružni podlagi urejujejo za svoje člane tudi vse po uredbi o zaščiti kmeta. »Zaščita«, reg. zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana, Maserykova 14 II. 182
Dva Singer šivalna stroja Rundschiff poceni na prodaj, lOletna garancija. Mehanik Dra-ksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 291
Jabolčne divjake nudi Čeh, Trnovska vas, p. Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	292
Vsem dolžnikom! Za Vas posluje »Zaščita«, reg. zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana, Masarykova cesta li, II. Zaupajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki je v neštetih slučajih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi.	182
f
Znižujemo
ceno malim oglasom!
IIIIHIIIII
Da se lahko vsakdo posluži malih
oglasov »Slov. gospodarja«, smo ceno istim znižali!
Iščete službo?
Težko jo boste našli osebno, obiščite v enem tednu 30.000 družin, 100.000 čita-teljev »Slov. gospodarja«, vmes bo gotovo tisti, ki vas potrebuje.
Želite kaj prodati?
Stopite pred 100.000 kupcev, tedenskih čitateljev »Slov. gospodarja«, med temi je kupec!
Želite kaj kupiti?
Z malini oglasom »Slov. gospodarja« boste našli onega, ki prodaja, kar hočete vi kupiti.
Iz vsake zadrege
vam pomaga mali oglas »Slov. gospodarja«. Navadite se- da boste znali potom malih oglasov v »Slov. gospodarju« stopati v stik s celotno Slovenijo!
Znižane cene malim oglasom
namesto po Din 1.50, računamo v bodoče le Din 1.— za besedo. Davek 1 Din za Oglas posebej. Kdor hoče šifro (to se
pravi, da ne objavi svojega naslova, ampak hoče ponudbo na upravo lista), doplača še Din 5.0.
Vsak delavnik
od 8. do 12. in od 2. do 6. ure, se sprejemajo oglasi ustmeno in pismeno na upravi
f
Mošlco perilo
Din 21.— oksford srajca Din 26.— platnena srajca s cefir prsi
Din 38.— pike srajca Din 45.— touring srajca Din 19.— spodnje hlače dolge Din 20.— spodnje hlače kratke Din 65.— spalne srajce pri 113
TRGOVSKI • DOM
TOWtA ■ PEÜH.A -ti ■ OBLEK. Celje št. 24.
Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne
denar.	113
III!
„SLOVENSKI GOSPODAH" Maribor, Koroška cesta 5.
Žični vložki
kom. po Diu 100'—
Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 160'— Afrik madrace 3 delne Din 250* -Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«!

KLOBUKE
V veliki izbiri po nizkih cenah
pri A. Auer sedaj 26J
A. Filipančač
Maribor, Vetrinjska ulica 6
Oglašujte v ,81. gospodarju4!
vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za
peso
nepr V.osliivo kakovosti in kaljivouti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka
M. Berdajs, Maribor 189
Ustanovljena 1869. — Telefon št. 23-51 (interurbanj Ceniki na razpolago i
Lepe oftlekc
za otroke: od Din 60'— naprej
za moške: od Din 140'- do 790'-
klobuki
za moške Din 39'-, 48'- itd. 144
Velika izbira čevljev, perila itd. itd. pri
ffaribor, Ol.lra 2
Za pomladansko
in poletno sezijo
si nabavite raznovrstno modno in rnanu» fakturno blago po zelo ugodnih cenah pri	183
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
B e e e e e e e e e e e e e e e e e E e,
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z d. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!

To je najboljše
kar sem doslej preizkusil. Nekaj kapljic pravega Fellerjevega Elsa-fluida zadošča, pa boš tudi Ti tako govoril! Imaš li bolečine v obredu po vsem telesu?	muej giavo-
boj. zoboboi, trganje? Želiš li najboljše za nego zob, kože, glave?
Morda si preveč občutljiv za hladen zrak? Rabi Elsa-fluid! Fel]^ jev pravi Elsa-fluid *e vladar izdatnejši, močnejši in boljšega u-ciilkaJfAi francosko žganje. Feller-jev Elsa-fluid se dobiva v lekarnah in zadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavitek (9 poskusnih ali 6
dvojnih ali ž veliki specijalni steklenici za 58 Din, štirje taki zavoji za samo 173 Din pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341 (Savska banovina). „
Odobr. od Mia. soc pol. i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
Zapomnite! Elsa-fluid ostane Esa-fluid!
1117
Halo!!!	Halo!!!
»SLEHERNIKA« — igramo in sicer dne 18., 19. in 25. marca 1934 v mestnem gledališču v Ptuju. Začetek vsakokrat ob 3. uri popoldne. Od blizu in daleč vsi vabljeni! — Bralno društvo v Podvincih. 000
Ali že imate na Vašem sadnem vrtu žlahtno hruško: Avranško in Pastorjevko?	000
Kakor tudi najboljše sorte jabolk in breskev.
Prvovrstno blago 10 Din, nekoliko šibkejšo, a vendar dovolj krepko in zdravo 7 Din komad pri Alojziju Knuplež, drevesničarju v Sv. Petru pri Mariboru.
Želite Ka| prodati?
Imamo tedensko gotovo 100.000 či-tateljev, med temi je Vaš kupec! Pošljite mali oglas, da ga najdete!
i
>
i
v
<>
Centralo: llaribor
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Celje
v lastili novi palači na oglu	nasproti pošte, pref Južnošta-
Gosposhe-SlovensUe ulice.	<>£«	fersha hranilnica.
i' Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj J varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim i1 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
i t
t
*
t
t #
0
t
9
i i
■ i
V S A. K PREVOAREN SLOVENSKI GOSPODAH
ZAVARUJ E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE li E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V L JIIDLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ©L ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
jf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
a v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
u novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih -•. .•. obrestnje najbolje ■•. .-. Denarje pri njej naložen p o -••■ .. polnoma varno. ■•■ .-.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-.•. v	mož en j em! .\ v .•.
iTiskar; TIskarna sv Cirila s Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin y Mariboru. ea Urednik: Januš Goleč, novinar s Mariboru, m
Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predslavn k: Franc Ilrastelj s Mariboru,