ST. 4 • LETO IX. 19 3 9 Poštnina plačana z gotovini GLASILO RAFAELOVE DRUŽBE IN IZSELJENSKE ZBORNICE • V UUBL3ANI Izseljenski vestnik izhaja 15. vsakega meseca. — Uredništvo: Ljubljana, Leon išče, telefon 49-77. — Uprava: Tyrsev« C.31/L v Ljubljani, telefon 40-41. — Naročnina: za Jugoslavijo letno 15 din, za dijake 12 din; za inozemstvo letno: Argentina $ 3, Belgija 25 Blg.Fra, Francija 20 Frs^ Holandija 1 Gold* Italija 15 Lit-, Nemčija 2 RM, U. S. A. 50 ---Oglasi po dogovoru. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. — Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče, telefon 49-77. Vsem našim dragim izseljencem sirom sveta in cenjenim čila tel jem želimo blagoslovljeno Veliko noč! Rafaelova družba in Izseljenska zbornica Pod kakšnimi pogoji se smejo poročiti izseljenci v Franciji? Journal officiel de la Republique fran-Vaise, to je francoski Uradni list No. 355 od 13. do 15. novembra 1938, str. 69. pove, kaj mora izpolniti inozemec, ako se želi v Franciji veljavno poročiti. Poglavje L, odlok 1. pravi: Izseljenci se ne morejo okoristiti z gotovimi pravicami, ako ne dobijo predhodno oblastnega dovoljenja, da smejo bivati v Franciji več kakor eno leto. Poglavje II., odlok 7. izrecno pravi: Izseljenec se ne more poročiti v Franciji razen v primeru, da je izpolnil zahteve I. poglavja, 1. odloka. To se pravi, ako se mu je posrečilo dobiti od francoskih oblasti dovoljenje, da bo smel bivati v Franciji več kakor eno leto. Nekateri tega ne razumejo in mislijo, da se sme poročiti, ako je bil ▼ Franciji več nego eno leto. Prav nič ne gre za to koliko časa si bil v Franciji, bodi eno ali pa deset let. Gre za to, koliko časa imaš pravico še bivati v naprej. To dovoljenje izda prefektura š tem, da odobri Carte d* identite, veljavno za dalje ča$a, kakor za eno leto, ali pa fran- coski konzulat v Zagrebu oziroma v Ljubljani, ako izda vizum veljaven za dalje časa nego eno leto. Delavcem in delavkam, ki imajo tu ▼ Franciji stalno delo, se sčasoma posreči, da dobijo Carte d' identite, veljavno za več kakor eno leto. Ne more pa izdati francoski konzulat v Ljubljani ali Zagrebu vizuma za več kakor eno leto osebi, ki pride sem na obisk. Tako dovoljenje pa se zahteva od ženina in neveste. - Resno torej svarimo naša dekleta, naj ne hodijo v Francijo, ker po tej nor vi postavi, se ne more nobena tukaj poročiti. Edini izhod je ta, da gre fant domov, se tam poroči, se vrne sem brez žene, napravi potem prošnjo, da bi sme! vzeti ženo v Francijo in ko je to odobreno, pride žena sem. Po naročilu našega oložaj teh sezonskih delavcev v Jugoslaviji je skoraj prav tiiko beden, kot položaj tistih delavcev pred vojno v »Slavoniji«. Navediino le nekaj prav žalostnih dejstev iz časa zadnjih treh let. Leta 1936. (!) je bil prvič poslan tem sezonskim delavcem v Belju duhovnik — Janko Bejek. Med drugim poroča" naslednje: »Naši delavci delajo neverjetno dosti. Delajo od vzhoda do zahoda sonca. Odmora imajo skupno dve in pol ure. tako da delajo tudi do 14 ur dnevno in še več. In za to naporno delo dobijo reci in piši 8 din. Le v juliju in avgustu dobijo moški dnevno 10 din. Pa se skoraj vse poljsko delo daje v akord. Delavci spijo v tako imenovanih barakah. Če gazda ni energičen, nastane takoj po prihodu v barakah nered. Mladina se .spari' in spijo kar mešano — dekleta in fantje. Letos so še v treh barakah tako pomešani (na Jasenoveu. Brestovc-u in Po-dunavlju). Na nekaterih upravah delajo skoraj vsako nedeljo. Delavci se upirajo, skrivajo, pa jim groze, da jih drugo leto ne bodo več vzeli. Sramota. če državna uprava sili delavce po nepotrebnem k delu ob nedeljah in praznikih. Kaj naj pravimo o drugih, če država daje tako lep zgled? Ali hočete naše delavce ubiti? Ali mu ni zadosti šest dni?« laka in še bolj žalostna so poročila prekmurskih sezonskih delavcev v Slavoniji iz leta 1956. In naslednje leto — 1957? Nobenega bistvenega izboljšanja.. Naša sveta dolžnost je. da tukajšnjemu delavstvu pomagamo. Tukaj gospodujoči še vedno mislijo, da je naše ljudstvo tako zabito, da bo tu služilo kot — sužnji. Saj se je menda tem bolje godilo. Zaslužek je bil manjši, veliko jih je zbolelo zaradi malarije: zdravniška oskrba teh bolnikov je bila nezadostna. Delali so delavci tudi ob nedeljah. So uprave, kjer so * 'Slovenec«, 1936. septembrska številka: »Prekmurski sezonski delavci . delavci imeli do sedaj samo dve do tri nedelje prosto. Delati morajo neprenehoma 14 do 28 dni izmučeni do skrajnosti. Nekateri so morali zaradi praznovanja nedelje plačati kazen po 20 din.«10 Tako poroča g. Bejek. ki je to leto zopet obiskal sezonske delavce, v »No vin ah«. In poročila iz leta 1958? Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti pravi: »Se zmeraj vladajo med delavstvom skrajno slabe razmere. Neliko nedostatkov je v vseh pogledih, tako od strani delodajalcev kakor tudi od strani delavskih voditeljev in delavcev samih... Zaslužek je tako malenkosten, da ni vreden štiri-, kaj šele šestnajsturnega dela, da o delu v akordu ne govorimo. V nekaterih barakah delavstvo še vedno mešano spi. bta novanja niso čista, polirji pritrgujejo delavcem pri hrani itd." I ako že pol stoletja vladajo skoraj v es čas iste žalostne razmere pri prekmurskih sezonskih delavcih v »Slavoniji . Poročila iz leta 1958. se skoraj v ničemer ne razlikujejo ml tistih iz leta - - Čudno, da se ne da v tej zadevi ničesar izboljšati. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti poskuša z organiziranjem sezonskih delavcev izboljšati tem socialni položaj. Lepo nalogo si je stavila ta zveza in upamo, da b o z m a g a I a v vseh svojih zahtevah in načrtih. Sedaj se predvsem trudi tem sezonskim delavcem izboljšati plače in sploh gmotni |>oIočaj. Pa gre zelo težko. »Slovenski gospodar«" poroča: »Pogodbe za državno vcleposestvo Beije so dobili naši gazdi nazaj. Prinesla sta jih »Iva zastopnika tega veleposestva. Pogoje je stavila Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti. Zahtevala je ta Zveza za naše delavce kot dnevnico za ženske 14 din in za moške 16 din. to je dva dinarja več kot lani. I prava veleposestva se na te pogoje sploh ni ozirala in je napravila pogodbe po svoje in bi jih morala naša Zveza le podpisati. Prišlo je do medsebojnega prerekanja, zediniti se pa le niso mogli, zato sta zastopnika odšla. Potrebovali bi letos okrog 1200 delavcev, to je okrog 200 manj kot lani. C) stvari se je Zveza obrnila na naše poslance.« Nujna dolžnost vseh merodajnih je. da podpro plemenita stremljenja in hotenja Zveze prekmurskih delavcev, da se čimprej zadovoljivo izl>olj-sajo prekmurskim sezonskim delavcem njihove nevzdržne razmere. Kakor hoče Z veza prekmurskih delavce v ščititi prekmurskim sezoncem socialne pravice in je že veliko storila v tem oziru. tako se trudi Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slovenske krajine, da ohrani delavce n ravno nepokvarjene in da so ti v versko-d u snem oziru zadostno oskrbovani. Obe organizaciji sta se ustanovili skoraj istočasno — spomladi 1956. Iz njunega dosedanjega delovanja se vidi. kako sta potrebni in zaslužita, da ju me-rodajne oblasti v njunem poslanstvu krepko podpirajo. Prekmurska Rafaelova družba je preskrbela vsakokrat smotna sredstva, da je mogel duhovnik vsaj za nekaj časa dušno pastirsko oskrbovati prekmurske sezonske izseljence v »Slavoniji« v 1.1956.. 1957.. (g. Bejek) in 1958. (g. Horvat). Kakor poročajo »Novine« (19. februarja 1959). bo mariborski ordina-riat letos poslal k sezonskim delavcem v Beije duhovnika, ki bo ostal tam ves čas, kakor dolgo traja sezonsko delo (od 1. maja do 1. novembra). V se to budi v človeku upanje, da se bodo vendarle prej ali slej razmere prek murskih izseljencev v Bački. Banatu in Baranji _ počlovečile Novine, 1937, št. 24.: »Pismo iz Belja. " Novine. 1938, 9. oktobra. " Slovenski gospodar. 1939. 22. februar. G. JOŽE GRDI N A Cleveland in Grdina, ti dve imeni, se nam tu v domovini zdita tako ozko povezani, da si enega brez drugega skoraj misliti ne moremo. In to po pravici. Vsi stari Clevelandčani to prav dobro vedo. Starejši bratje Anton, John in Jakob Grdina so bili najznačilnejši pionirji te naselbine \ cerkvenem, društvenem, gospodarskem in vsakem pogledu. Med prvimi slovenskimi izseljenci so bili, ki so prišli v Cleveland. Vsi so najprej delali v tovarnah, kot vsak drug priseljenec. Toda njih inteligenca, njih gospodarski genij, zlasti pa njihov zelo razvit socialni čut, njihov idealizem, pa tudi njihova pridnost, so jih kmalu odvrnili od tovarn, da so začeli vsak Grdinova družina . v Clevelandu. V zadnji \ ro tebi. Prisluhni nekoliko mojim vzdihom! Neprodirna goščava pragozda mi zastira pot. Kakor večnost se mi zdi ta temni gozd. v katerem gineva moje telo. Ostro trnje bodice v ja se zadira in kot deset žarečih oglje v mi razjedajo otrple prste. Sekira je moja spremljevalka. Ona 1111 lajša življenje, kadar poje mračno pesem neusmiljenega uničevanja. In čemu to trpljenje? O. ko bi ti. domovina, vedela, koliko grenkih trenutkov je deležen tvoj sin daleč od tebe. Ali sinem imenovati svoje trpljenje trenutke? V tvojem objemu, domovina, da! To so bile rosne kapljice, ki so ponoči poljubile c vetoča polja in so v vzhajajočem soncu zablestele lepše kot kristal in še povečale dušno zadovoljnost. Toda sedaj, ko me neskončne daljave ločijo od tvojega sladkega diha. mi je trpljenje nepretrgana nit. Domovina, kaj si me pustila v svet! Srce me je vleklo ven iz gozdov, v prosto naravo, na nepregledno ravnine. I 11 si bom spočil utrujene ude. olajšal prejšnje delo — sem si dejal. I oda novo razočaranje. Zadnje večje od prvega. I čila si me. domovina, da sem svoboden sin svobodne matere. Učila si me samo. pokazala mi tega nisi. 1'ojdi . si rekla, »tu ni prostora zate.« Šel sem in sedaj sem, kar sem. O. ti domovina! Kaj domovina — mačeha si mi! I oda. gorje, kaj je to v mojem srcu. kaj ta groza in strah ob teh besedah. Kaj mi ne da miru neki notranji glas? »Otrok moj. preklinjaš me. tvoje srce me sovraži. Veš. kdo sem ti. domovina? Zakaj si me zapustil? S- nič ne spominjaš več tistega groze polnega dne. ko bi bilo bolje, da ga ne bi bilo. ko so se moje tresoče ustnice zadnjikrat narahlo dotaknile tvojih. ko so moje izmučene roke zadnjikrat objele tvoj neupogljivi, kljubujoči vrat: ko sem tiho. kot v pričakovanju nekaj strašnega, šepetala tvojim ušesom: Sin moj. ostani v meni: dete moje. izkrvavela bom od stoterih bolečin in ran, ki mi jih zadajaš. Zavpila sem: Ne izpustim te! Tvoj poljub ni bil poljub ljubezni, izdajstvo je dihalo iz tvojih prsi. Sramoval si se me. In sedaj... sedaj... gorje! Grešil sem. težko sem padel, vendar spoznam svojo krivdo in se pokorim prebridko za svoje nepremišljeno dejanje. Domovina, oprosti, saj... saj... moja krivda... — vendar dosti terjaš od svojega otroka. Na obalo me je zanesel tok življenja. Morje mi je oblivalo noge. ko je pljuskalo čez nasip. Kot sveta Monika. ki pripoveduje svojemu sinu v mesečini o lepotah stvarstva in zre v daljavo, sem stal in pričakoval. Pogled se mi je zgubljal tam daleč v valovih. Nenadoma pa se pooblači nebo. morje postane nemirno, valovi se z vedno večjo silo zaganjajo drug proti drugemu in nevihta se vlije. Ali bolj kot na morski višini, je v meni kipelo. Srce mi je kot bat udarjalo ob prsi. noge so se mi šibile. iz grla pa mi privre krik. grozno tuljenje. Domovina, tvoj sin te ljubi... ! Poginil sem se od tod in bežal in se zaril kot črv pod zemljo v rudnike in l>orim se zate. domovina, ker spoznavam svojo pregreho. Zavedel sem se tvojih bolečin, neprestanih skrbi, prav posebno pa. da si ti. domovina, samo ena. Vzljubil sem te tako močno, da gorim zate. ko v globokih rovih odpiram zaklade zemlje: sanjam o tvojem miru med brnenjem tovarniških strojev; tvojih livad, polj in gozdov se spominjam, ko stopam po prostranih pustih farmah. Ljubim te! Saj ljubezen do tebe je ona prirodna spona, ki gre preko vseh razdalj, ki krepi in vzdržuje v meni narodno zavest in živo vero v tvojo prihodnost. SKLAD ZA IZSELJENSKI DOM V LJUBLJANI Izseljenski doni v Ljubljani je postal nujna potreba. Brez njega ne moremo več naprej. Naša izseljenska misel prodira v vedno širše sloje naroda tu doma in vedno dalje po svetu med naše izseljence. Naše izseljen-stvo po vsem svetu se čuti vedno bolj ena celotna skupnost, družina, ki je povezana skupaj s stoterimi vezmi skupnih potreb, skupnih ciljev, skupnih namenov. Zato tudi naše izseljer.stvo vedno bolj čuti potrebo svojega lastnega domačega ognjišča, svojega doma. I ti naj se razvije vse delo naroda doma za svojo kri na tujem. Gd tu naj izžareva vsa naša ljubezen do njih. l u naj se hranijo vsi dokazi velikega dela, katerega vrše naši izseljenci Z;i razne velike države in narode sveta kot pionirji. I 11 naj pa tudi naši izseljenci, ko se vračajo domov, najdejo svoj dom. svoje zavetišče. Zato je Družba sv. Rafaela napela vse svoje sile, da ta dom tudi zgradi. Pa tudi izseljenci sami so že začeli svoje delo za to. 1 ako nam je te dni poslal g. svetnik Klekl. voditelj naše Slovenske krajine, 132 din z do-stavkom: »Pošiljata za Izseljenski dom v Ljubljani Matija in Adela Fujs, ko sta si ustanovila družinski dom v tujini v Housset. Francija.« Našima rojakoma Fujs se Družba sv. Rafaela prav iskreno zahvaljuje za ta prvi dar. prvo opeko za naš izseljenski doni iz tujine. S tem pa ustanavljamo pri Družbi sv. Rafaela sklad za pozidavo Izseljenskega doma v Ljubljani in prosimo vse naše slovenske izseljence širom sveta za prispevke. Družba sv. Rafaela. NJEN DNEVNIK IN NJEGOVA PISMA ALBINA ZAKRAJŠCEK Veliki petek 1915. Nerada — in vendar sem .nu rekla, da gre lahko z nami v cerkev h pridigi Močno ga je razveselilo moje dovoljenje. Pridiga: >Pod križem so ostali: Marija in so bih potolazeni!« "" Gospod! — če kdaj ostala saina bom pod križevo težo — takrat — že danes prosim ie — usmili se me! Bog — \rdi! ali se res več ne poznam? Velika sobota 1915. K. Vstajenju.. Zvonovi potrkavajo; vse in povsod se največji praznik začenja /. njim, danes nisem hotela iti v cerkev. Prav je tako. Ne maram, da bi dala povod govoricam »tudi ta se z vojakom izprehaja«. G. U. in Z. imata edino prav kakor me učita! A — odhod, zakaj to — težko mi je. da sem ga na tako neprijazen način odslovila. ' 1 Videla sem ga. tudi on me je zapazil. Namenoma sem zavila z Mici v dru«'o smer. " Velika nedelja 1915. Mami in teti je prišel praznike voščit. Meni — jih ni. Gospodična, dobro veni tla ste me včeraj prezrli, sem pač vojak! — Tako sem sam — pa bi se rad po domače razgovori! med vami. Čutim, da sem vam ne dobrodošel gost. zato vas ne bom vec nadlegoval!« Sama ne vem. kaj je v me Šinilo! Stegnila se je roka. kar sama od sebe m ne vem kdo mi je položd na jezik besede: »Pridite jutri im> pirhe'* Ce je govorilo srce — ne vem! Veliki i>onedeljek 1915. Obljubljeni pirh sem mu dala. — Nesel ga je bil Večer ob oknu! Prepolno je zvezdic nebo! Moja je tista svetla. jasna< mi rece«. >a nikdar jo ne boni dosegel!« Jaz pa molčim in si mislim svoje! v . U. IV. 1915. >>aj ga nisem hotela zaliti. ležka, žaljiva, trda beseda, kako lahko in hitro se spregovori! Saj se človek »m ne zaveda; beseda pa naredi hude. neozdravljive, globoke rane. ki zastrupljajo življenje in grenijo nase veselje. J 15. IV. 1915. Mesec dni. kar ga poznam. Trpi in jaz ga še žalim. Več se ne j»oznam. Povedal ui je. da pojde zopet na fronto. Še ozdravel ni dobro in že zopet pojde? Mora iti ker je Movenec in še »politično osumljen«! 14. IV. 191 Jutri pojde — kar v glavo mi ne gre. Z mamo je dolgo govoril. Nič mi ni po veda a. le to, da se ji smili, ker gre spet na bojišče iu da mi bo več ob priliki povedala. ' Z menoj je spregovoril le nekaj stavkov: »Jutri grem; vem, nikdar več se ne vrnem. Nič ne smem upati, nič več ne morem tajiti! — Zame je vse izgubljeno!« Ne vem ničesar več Jaz sem molčala kot, da bi mi težka ključavnica zaklenila usta — jaz čudak! 15. IV. 1915. v .J!?™ Pa jt* ,>OVab',a "a k<)sil° — ni n,°Sel iesti; tudi meni je jed zaostajala Samo še par ur saj mi dovolite, da sem Še malo med vami.« je žalostno zvenel njegov glas. Kar, korajža velja in božja pomoč, pa se vrnete zdravi, saj bo Bog dal kmalu konec,« je odgovorila mama. * Odšla sem v sobico; on je kmalu potrkal na vrata. aP- je brle,la lUČka za >duše v vicah«. Oba sva se zazrla v Njo Boste kdaj molih zame, ko bom tam?« Kratek molk. ' Bom.< so komaj slišno zatrepetale moje ustnice. »Večno in neizmerno sem ti hvaležen za to besedico! Moli zame, vse se b» dobro končalo za naju!« En sam prelep poljub na čelo, še prisrčno slovo od mame in tete. »Mama, pazite na mojo Belino!« Že je izginil mimo okna. Pozno v noč — spanca ni in ni. Lučka za »duše v vicah« ugaša. Prilila sem olja, dala novo »diišco« in prižgala za »tvojo — mojo srečo«! 16. IV. 191». Moja Belina! Sedaj veš vse — sedaj vem vse! in sem najsrečnejši človek na svetu! Za-upajva — moliva in vse se bo srečno končalo. Tvoj presrečni... Tako mi piše on. .— Naj verjamem ali dvomim. Kako morem biti srečna — jaz maloverna? 16. IV. 1915. Kje si? Moja misel te išče! Na vožnji v fronto — v smrt? Strašna misel! Moj » molitev te spremlja in varuje vsega hudega. Saj še ni bilo slišati... 16. IV. 191 5. Vožnja na Ogrskem, kraj \. Ljubljena! Oprosti pisavi! Vlak se pomiče nekam zaspano in trese, da mi bo kmalu preštel vse kosti. Tudi noga me je začela znova boleti. Le ob mislih nate morem živeti. Sveto sem prepričan, da me le tvoja goreča molitev podpira. — Koliko bi ti rad napisal! — Vem, da me razumeš, čeprav sem tako daleč od tebe — tako sain. Ti si lastnica mojega srca. Ti edina; druge ne bom ljubil in pod prisego ne smem. Le Ti me moreš osrečiti — druga nikdar, nikdar, nikdar! Piši mi dolga pisma, da razvedriš Tvojega. 19. IV. 191 v »Pod prisego — ne smem.« Tako mi piše v prvem pismu. Naj mu verjamem' Mar niso obljube — prisege v ljubezni »le sapice pomladanske, ki rahlo se zib-Ijejo s cveta na cvet?« — Nič takega mu ne bom napisala — revček je, hočem g i razvedriti. — Moj odgovor. — Ali ni bil sama hinavščina. Kakšna uganka je človek samemu sebi? 21. IV. 1913. Ljubljena! V mislih nate mi poteka čas v bojni črti. Dnevi so precej mirni. Součece krasno sije in nas vabi iz strelskih jarkov. Rožice že cveto — neusmiljene so naše noge, nihče se ne ozira nanje! Ptički nam z lepim petjem delajo kratek čas — tudi njim se neprestano smehlja bela žena... Vsa moja bodočnost je »fatamorgana«, ki v neznani dalji plove pred menoj. Belina, ali mi verjameš, da sem srečen edinole v mislih nate? Ce bi ne imel tebe' Kako bi prenašal ta strašen ogenj šrapnelov in granat, ki mi jemlje vso energijo, mi pretresa ves mozeg... postal sem nervozen, razburljiv. — Moli zame! Pni* sedaj grem zopet v lnijno črto za dva dni. — Vedno samo Tvoj. 23. IV. 191» Kako naj mu odgovorim? Saj v resnici ne verjamem njegovim besedam Danes je dobila tudi mama njegovo pismo. — Razgovorila sem se do dna. nič ji nisem prikrila; rekla ini je: on te ima sedaj rad, to mi je povedal poprej kot tebi, da se pa ti za življenje in smrt ne vezeš z njim, je to 'e dobro zate. Vs<> zadevo, le Bogu izroči. Povem ti pa tudi po pravici, da raje vidim, če si dopisuje* /. njim — saj je krščanskih, slovenskih staršev sin. kot pa da bi se kaj mešal« med te Nemce in Madžare, ki tod okoli skačejo!« Mama ima prav. Danes mu ne morem pisati — beseda noče na papir — saj bi mu ne pisnla iz srca. Če je to ljubezen — čemu me je strah pred njo? 24. IV. 191 ». Ljubljena! Zakaj mi ne pišeš pismo? Samo razglednice! Prosim Te. piši mi mnogo — saj vendar veš, da mi je Tvoja pošta vsa in edina tolažba. Bitka je bila grozna. Name ie napravila strašen utis. Mislil sem, da moram umreti.... pustiti sladke nade! Bog me bo obvaroval in uslišal Tvojo molitev. — Ljubim Te neizmerno. — in Ti? Ali misliš, ali ljubiš le Tvojega? (Dalje prihodnjič.) IZSELJENSKE NO V I C E Beograd. ()1> priliki proračunske debate \ narodni skupščini v resoru socialnega ininistrst\a. pod katero spada tudi »krb /a naše izseljence, je iinel velepo-membcii govor o naših izseljencih, njihovih potrebah, o delu Rafaelove družbe in Izseljenske zbornice, o ustanovitvi Izseljenskega doma \ Ljubljani narodni jx»slanee g. dr. Klar, kateremu se iskreno zahvaljujemo in ga prosimo še nadaljnje pomoči in naklonjenosti. Več letnikov Bogoljuba. Glasnika pre-svetega Srca Jezusovega. Cvetja, so nam razni dobrotniki prinesli \ našo pisarno /a izseljence. Katera naselbina bi jih želela. ii it j nam sporoči, pa jih bomo brezplačno drage volje poslali. Nov dogovor z Nemčijo za naše sezonsko izscIjenstvo je sklenila naša vlada minuli mesec \ Belgradti. kamor so prišli zastopniki nemške vlade. Poleg načelnika dr. A ranicki ja in g. svetnika dr. Baraca. se j(. udeležil teli pogajanj tudi načelnik socialnega oddelka naše banske uprav«- g. A. Kosi. Pogodba je res dobra in smo hvaležni naši vladi, da je dosegla tako lepe ugodnosti in tako lepo zaščito /a naše sezonsko delavstvo. Tudi /a dušno pastirstvo teli revežev so dovolj poskrbeli. Koncem marca bodo zopet odšli tisoči \ Nemčijo. Izmed slovenskih okrajev pridejo za sedaj v pošte v samo Prekniurje. Brežice in Bela Krajina. torej najrevnejši naši kraji. Stalen duhovnik za Nemčijo je že določen in pogajanja z nemško vlado, da se mu dovoli prihod, so že v tekn. Upamo, da se bodo srečno završila. ker naši ljudje \ Nemčiji ga že silno težko čakajo. O lepi spravi in pomirjenju razburjenih duhov med našimi v Nemčiji, dobivamo vedno lepša poročila. Velika zasluga za to gre našim vladnim zastopnikom komisar ju g. S. Kranjcu, g. dr. Logarju in l. Korošcu. N sem se v imenu slovenskega naroda lepo zahvaljujemo za njih lepo delo in se ga srčno veselimo. Na velikem zborovanju zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti 12. marca, j e predsednik shoda. g. Kerec. šef l>orze dela. poudaril velike uspehe, katere je dosegla naša Družba sv. Rafaela v korist našega sezonskega delavstva. Mi smo gospodu Kerecu hvaležni za to javno prizna nje. G. minister Snoj je posredoval za Družbo sv. Rafaela v več nujnih izsel jenskih zadevali pri raznih ministrstvih. Mi s«1 mu za to naklonjenost javno zahvalimo in prosimo še nadalje njegove naklonje- nosti. Enako so posredovali tudi naši narodni poslanci gg. M. Kranjc, dr. Klar. Bajlec in Smersu. Tudi njim se iskreno zahvaljujemo. V zapisniku turističnega sveta kraljeve banske uprave v Ljubljani, čitamo tudi velezanimiv govor, ki ga je imel naš tajnik in ki je. naredil globok vtis na vse udeležence. Res skrajni čas je, da se naša turistika opre tudi na naše izseljence in poskrbi vse, da l>odo naši izseljenski turisti našli tudi doma vse udobnosti, in sicer v veliko večji meri kot turisti tujci. Naš izseljenec ne pride domov sa-ino za zabavo, temveč ga prižene srce. /večina prineso tudi polne žepe, s praznimi se pa vračajo. Tako vidimo, da se tudi tukaj jasni. Veseli smo tega napredka. Tri predavanja o izseljenstvu je imel zadnje čase g. tajnik pri tečajih naše kmečke mladine. — Družba sv. Rafaela prosi tudi vsa druga naša društva po deželi. da dovolijo družbi, da pošlje svojega predavatelja in pojasni veliko važnost tega našega narodnega dela. Skrbstvo za kulturne razmere med našimi Slovenci v južnih delih naše države je nameravala prevzeti v svoje področje naša Prosvetna zveza. Te dni nam je pa s[>oročila, da tega ne bo mogla storiti in prosi Rafaelovo družbo, da prevzame to skrb nazaj v svoje jiodročje. Družba sv. Rafaela bo rada storila vse. kar lx> mogla in v kolikor jo bodo naša društva in posamezniki prosili za to. G. B. Bemec, SJ iz Holandije si- je mudil minuli mesec v Ljubljani. Obiskal je tudi pisarno naše družbe in nam dal izčrpno poročilo o razmerah med našimi izseljenci v Holandiji. Sporočil nam je tudi. da bosta letos za velikonočni čas oskrbela vse naselbine v Holandiji in Belgiji, on in g. P. Teotim Van Velzen. Finančno ministrstvo je z odlokom z d ne 21. novembra 1958 prepovedalo uvažati v našo državo 1000 dinarske in 500 dinarske bankovce. (Službene novine št. 271 od 25. novembra.) Ta odlok je bil izdan zaradi tega. ker se je v inozemstvu pojavljalo vedno več teh naših bankovcev. katere so nezakonitim potom izvažali tuji državljani judovskega porekla pa tudi poklicni tihotapci. S tem odlokom se je uvoz bankovcev onemogočil, s čemer se bo znižalo povpraševanje po njih v inozemstvu. Ta odlok je zlasti važen za naše izseljence, posebno za one v Nemčiji, Belgiji. Franciji in Holandiji. Ker so tam naši bankovci cenejši, jih že kar tain kupujejo, kakor pa, tla bi pošiljali sem tuje valute in svobodne devize. Opozarjamo vse, ki imajo v tujini svojce, da jih na ta odlok opozore in jim odsvetujejo vsako kupovanje 1000 dinarskih in 500 dinarskih bankovcev. V te bankovce vložen denar na tujem, je več ali manj tako-rekoč izgubljen. S tem odlokom so postali ti bankovci le naše domače denarno sredstvo, ki je za inozemstvo skoraj brez vrednosti. Zato tudi od nas v tujino ne pošiljamo takega denarja, če ga kdo potrebuje. Ker more ta odlok neprevidneža v tujini zelo občutno oškodovati, je potrebno, da je o tej prepovedi vsakdo opozorjen in poučen. To je tembolj potrebno, ker se že sedaj dogajajo primeri, da pošiljajo izseljenci te bankovce in jih v tujini kupujejo, kljub temu, da je ta odlok v veljavi že več kot tri mesece. Pišite svojcem in jih opozorite, tla ne zgube svoj prihranek! Merlebach. Jugoslovansko pevsko društvo Triglav je 26. marca priredilo koncert slovenske pesmi v Stirng-Vendel. ki ga je oddajala radijska postaja v Strass-bourgu. Cleveland, O. — Uršulinska šola i/ Škofje Loke je lansko jesen izdelala krasen album najlepših slovenskih krajev, s prisrčnimi pismi gojenk na ameriško mladino. Ta album je bil pravi umotvor. Poslali smo ga slovenski šoli s\. I >o vre lica v Clevelandu. od kotler smo dobili enako lepo izdelan album clevelandske slovenske mlatline. v katerem se zahvaljuje za ta dar škofjeloški mladini. S tem albumom, piše g. julij Slapšak. kaplan pri sv. Lovrencu: Prilagam odgovor — |>opolnoma samostojno delo — in veselje na Vašo pošiljko iz uršulinskega samostana iz Škofje Loke! Je odkrita beseda, prav iz srca prihaja; ta tiar je preprost, za marsikoga brez vrednosti, a za izseljence in njihovo mladino |>a tako zanimiv, saj je v tem toliko dela in t ruda. zbrati nad "00 slik in jih urediti na tako lepili, umetniško izdelanih podlogah! L dani Rev. Slapšak. San Francisco. USA. Dne 12. februarja je umrl nepozabni slovenski župnik Fr. Turk, ki je bil med našimi rojaki in tudi med Amerikanci zelo priljubljen. Daljše poročilo o njem smo objavili \ Slovencu« dne 12. marca na S. strani. R. I. P. NAŠI PO S V E T l BELGIJA Zwartberg. — Vsem čitateljem tega lista doma in na tujem želi vesele in blagoslovljene velikonočne praznike predsednik A. Smeli. Waterschei. — Ker se že dolgo časa ni nobeden oglasil od nas, bom pa jaz omenil par novic. Naše Društvo sv. Barbare je imelo veselico pri Pepetu Janežiču. Obdarovani so bili naši otročiči in tudi žene. za kar gre hvala našemu predsedniku Pompeju. Na veselico je prišel tudi sin predsednika Smeha iz Zvvartberga. Vsa čast njemu, ker nas je vse prav le|>o zabaval. Zapel nam je nešteto smešnih in narodnih pesmi, tako da ni bilo nobenemu dolg čas. Smehov sin je po devetih letih prišel obiskat svoje drage starše in ljubke sestrice, po katerih mu je bilo vedno dolg čas. Zanimivo je. da ga njegova mati ni več poznala. Do dna srca me je ganilo, ko je Ivan Cakš zapel: »Jaz se bom podal v daljno Belgijo, obiskat svojo drago mamico. Obisk ta me veseli, a vožnja sama mi ne diši. V mislih pri meni boste vsi, dragi moji ljubljeni.« Voščimo vse bralcem tega lista, kakor tudi staršem, bratom in sestram v domovini in tudi Ivanu Cakšu vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. France in Toni iz Waterschaia. Zwartberg. — \ tujini smo prejeli žalostno vest, tla nas je za vedno zapustila naša nad vse dobra Jerčka Stipčičeva. žena Franca, gostilničarja in trgovca i/ Zibike pri Pristavi. Po dolgi, mučni bolezni se je 1. februarja preselila v večnost. Naj sedaj tamkaj uživa plačilo. Draga Jerčka, zapustila si nas prezgodaj. Počivaj v miru in naj ti bo zemlja lahka! Žalujočemu možu in trem hčerkam pa naše sožalje. Ana Stipčič. Winterslag. — Meseca januarja so st> vršile volitve Jugoslovanskega podpornega društva ter njegovega oz. društvenega odseka. Za predsednika je bil izvoljen g. Alojzij Ilrovat in njegova soproga kot načel niča društvenega odseka. — Cilj njihovega delovanja je peljati društvo po pravi poti. Ker naše društvo še nima zastave, se je sprožila misel, da si jo bo treba nabaviti kar se je pa tudi že storilo. Da se vsaj deloma krijejo stroški za zastavo, je društvo priredilo » mesecu februarju kar dve pustni veselici, ki sta bili prav dobro obiskani, ter tiiko omogočilo prisotnim mnogo smeha n /ubave \ korist društveni blagajni. HOL ANDI JA Wauhach. — Sprejmite tudi iz našega kraja. g. urednik, inalo ]>oročilo. Dne 12. februarja smo imeli v Waubachu v kapeli |»ri sestrah popoldne najprvo slovenske večerniee. Nato nas je pa pater leotiin (Mivabil k našemu rojaku Rajhu, kjer je priredil za naše pevce mal družinski večer. Preskrbel je tudi za dobro kapljico in smo se prav lepo zabavali. Vnvzoči so bili tudi predsednik društva sv. Barbare v Evgelshovenu, Jančič F., m odbornika tega društva Konte in Bu-čiir. Cast našemu patru Teotimu in našim |H Vcem. ki se vse leto trudijo za cerkveno in narodno petje, zato spoznavajmo tudi mi Slovenci bolj našo dolžnost, da se v čini večjem številu udeležil jemo slovenskih mesečnih služb božjih. Pojdimo z novim letom tudi mi v novo življenje. Rrnnsuni. — V preteklem letu smo se se dobro gibali. Udeležili smo se narodnih proslav ob priliki 16 letnice rojstva našega kralja Petra II. in ob 20 letnici Jug«»slav ije. Priredili snui vinsko trgatev, ki je dobro uspela, kar nam je nekoliko pripomoglo naši društveni blagajni. 4. decembra nas je obiskal Miklavž, ki je lepo obdaril naše malčke. ts decembra je priredilo društvo društvo družinski večer z domačo zabavo. Ob tej priliki je predsednik Pučnik podaril srebrni križec našemu zastavonoši \vg. šketu. ker že 1» let nosi našo društveno zastavo ob raznih prilikah, za kar smo mu vsi čestitali. Na novega leta dan smo imeli občni /Inir in volitev novega odl>ora. Volitve je vodil zvezni predsednik g. Hladin. Za predsednika j«' bil izvoljen dosedanji tajnik Jože Deželak. za tajnika Jožef Klan-šičor. za blagajnika Franc Friihlich. za preglednika računov Fr. Godec. za zastavonošo Avg. Sket. Z novim letom se je tudi naše pevsko društvo nekoliko okrepilo z nekaj novimi pevci. Ileerlen. — Občni zbor Zveze vseli jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji se je vršil zadnjo nedeljo meseca januarja t. 1. v Heerlenu. Izvoljen je bil sledeči odbor zveze: predsednik Hladin Josip, Amstenradervveg 8». lloens-broek: tajnik Selič Rudolf. Horstplein 16. I loensbroek; blagajnik Strnian Leopold, kampstr. t7>. Mecrlorheide. V širšem odboru zveze s,» pa \si predsedniki v zvezi včlanjenih društev sv. Barbare, in sicer: Deželak Josip, Veenweg 77, Rumpen (Brunssum); Štrucelj Miha, Kampstr. 246, Heerlerheide; Garber Bogom., Hyacin-tenlaan 40, Lutterade; Jančič Franc, Ho-pel 57, Eygelshofen; Kink Ant., Haanra-derweg 26, Chevremont; Trtanj M., Ko-uvenderstr. 90, Hoesbroek. Duhovni vodja zveze je č. pater Teotim van Velzen. Ileerlen. Iz letnega poročila smo ]>osneIi sledeče: Po poročilih, ki so jih prinašali predsedniki vseh v zvezi včlanjenih društev na zvezne seje, so društva v letu 1938. povsod lepo delovala. Prirejala so društvene, miklavževe, zabavne in družabne večere, izlete kakor tudi tradicionalne vinske trgatve. V Chevremontu je bila prirejena pa prva slovenska tekma za pevska društva iz Holandije, Nemčije in Belgije. Zveza je v preteklem letu organizirala sledeče prireditve za vse izseljence: Velikonočno vstajenje v Heerlerheide. dne 18. septembra proslavo rojstnega dne našega mladega vladarja kralja Petra II. ter veličastno proslavo ob priliki praznika rudrrske patrone svete Barbare skupno s proslavo 20 letnice Jugoslavije. ki je bila dne 4. decembra v Heerlerheide. Kljub težkim okoliščinam v današnjih težkih časih je zveza vedno storila vse z najboljšo voljo, da je delovanje zveze in nastopi pri vseh velikih prireditvah uplivalo na to. da se pokažemo izseljenci tudi v tujini, da smo v kulturnem pogledu enaki drugim kulturnim narodom: zato se je v principielnih smernicah svojega kulturnega udejstvo-vanja držala vedno načela, da ne smemo pozabiti, da smo katoličani, da smo člani naše ožje domovine Slovenije in naše velike države Jugoslavije. Hoensbroek. — Občni zbor društva smo imeli drugo nedeljo v januarju. Odbor se je sestavil takole: predsednik Trtanj M.. [Midpredsednik Kozole F., tajnik Britov-šek L., blagajnik Antlej A., nosač zastave škorc, častnika zastave Hribar F. in Zore F"., pri pevskem odseku Železnik F. Društvo šteje sedaj že 27 članov. Pater Teotim pa z veliko vnemo deluje, da se povzdigne tudi naš pevski odsek, ter ima sedaj zbranih prav lepo število pevcev in pevk. ki se z veseljem vadijo in udeležujejo pevskih vaj. Prav je tako. saj Slovenci radi pojemo, in to tudi naš pater Teotim dobro ve. saj nas je že vprašal. kje smo Slovenci dobili toliko lepih pesmi. Sedaj se pripravljamo na materinski dan. ki bo meseca marca, kjer nastopi tudi naša mladina. Pri društvu se je ustanovil tudi mladinski odsek. Naši starši so se prav radi odzvali pozivu, da jx>skrbinio še za našo mladino. Maastricht. — Družinski večer. Ce smemo govoriti Slovenci v Holandiji v prijateljih, potem moramo reči, da je naš največji prijatelj »naš pater« Teotim. On ne pozabi na naše Slovence nikjer in nikdar. Tudi nas, ki smo najbolj v dia-spori med tujim narodom, proč od slovenskih rudniških naselij, ne pozabi. Mesečno nas obiskuje in druži pri slovenski službi božji. Pa tudi za veseli del rad poskrbi, saj nas je na nedeljo 23. januarja zbral tako lepo skupaj in nam pri- pravil lep družinski večer. Dopoldne smo imeli sv. mašo pri sestrah v kapeli. Zvečer smo se [>a sestali skupaj v kavarni »Paradiž«. Ker ve »naš pater«, da smo Slovenci radi veseli, je pripeljal s sel>oj naša slovenska harmonikarja iz Hoens-b ročka. brata Franca in Edija Markona. in tudi našega slovenskega humorista F. Seliča. ki so nas ves večer do j>ol 11 prav lepo zabavali. C. patru Teotimu pa prav iskrena zahvala, ker je poskrbel pri dveh podjetnikih, kjer delajo Slovenci v Maas-trichtu, za darila, da se je priredil ta lepi večer. Heerlerheide. — Mladinsko gibanje. — Treba je, da se pri obletnici našega mladinskega odseka »Venček« v Heerlerheide tudi malo oglasimo. Mladinski odsek, ki ga vodi pri društvu naš mladi rojak Kocjan Josip, se je s svojimi nastopi že kar postavil na raznih proslavah, katere je priredila Zveza društev sv. Barbare. Sedaj šteje zbor že iT članov. Imajo red- ne pevske vaje in pa tudi že svoje lepe kroje, tako da bo njihov nastop v prihodnje še lepši. Res je ravno pri organiziranju mladine mnogo truda in za starše tudi nekaj stroškov, zato moramo na tem mestu izreči staršem hvaležno priznanje za uvidevnost, s katero podpirajo to gibanje, ki si je pridobilo tudi simpatije našega generalnega konzula g. dr. Miličiča v Rotterdamu, ki nam je poslal že tudi nekaj not in nekaj podpore, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. Vsem bralcem pa jw>šiljamo naše mladinske [h>-zdrave. — Slovenski mladinski zlxir Venček v Heerlerheide. FRANCIJA Življenje v Merlebachu in okolici Naš misijon se je pomnožil z novim naraščajem: 5. II. 1939 je bil krščen v Jeanne d' Arc-u mali Jakob, sin I.ipovška Jakoba in Marije roj. Dremelj. 19. februarja pa Jožef, sin Avgusta Vidergar in Marije Kaliope v Merlebachu. Obema družinama čestitamo. Jakobu in Jožefu pa želimo obilo sreče v življenju. Cerkveno sta se poročila: G. Mlakar Alojzij z gdč. Jožefo Turšičevo, oba iz župnije Leskovec pri Krškem, poročena v Merlebachu dne 18.11.1939. Takoj drugi dan pa je izvršil poroko izseljenski duhovnik v Merlebachu. poročila sta se Jurca Otmar z gdč. Justino Vozel j. poro-čenca sta doma iz Zagorja oh Savi. Obe- mu no v oporočen i lil a paroma želimo mnogo božjega blagoslova v njihovem življenju! Z žalostno smo se poslovili dne 11. II. na pokopališču v Hochwaldu od dobrega očeta g. Finka Martina, rojenega 10. XI. 1H81 v Račni pri Ljubljani. Umrl je na operaciji v bolnišnici dne 9. II. Bil je zvest čian »Edinosti« v L' Hopital-u. Društvo je s svojo veliko udeležbo pokazalo, da so m n bili dobri tovariši. — 20. II. j«' umrl rojak g. Sajovic Franc, rojen I. IV. 1NS4 v Sromljah pri Brežicah, umrl v lxdniSnici v Forbachu. pokopan je bil 22. II. na (tokopališču v Štiringu. Obema družinama izražamo globoko sožalje, rajnima sorojakoma pa želimo večni mir iu pokoj! Potovanje v domovino. V upanju, da ostane mir med narodi, se že \esele naši i/seljenci obiska \ domovini. Zanimanje le /elo veliko |x> \seli kolonijah. \ si tisti. ki mislijo letos iti na dopust« — naj /e sedaj mislijo na to. Sedaj še ni gotovo. ali Imiiuo imeli skupni potni list ali Iki moral imeti vsak svoj potni list. Bo pa v tem listu pravočasno javljeno! Go-tovo pa je. da bo vsak rabil Carte d' identitet, ki mora biti \ redu, oziroma Recepisse . To si naj \ sak že pravočasno uredi, ker je zadnje dni veliko dela, predno se vse uredi. Gripa razsaja sedaj po vseli kolonijah. \ mnogih krajih leži vsa družina bohia. Ko Imj prišlo toplo sonce, bo že pregnalo to nerodno bolezen. Nevarnih primerov ni pri nas. V postnem času imamo tudi mi pobož-nost sv. križevega jx>ta. in sicer vsako nedeljo ob 6 zvečer. Po pomoti je bilo napisano v zadnji številki Izseljenskega vestnika, da sva z g. Švelcem imenovana od naše vlade za izseljenska dopisnika. Kar midva dojiisii-jeva. so dopisi za Izseljenski vestnik in nisva nikaka dopisnika ministrstva za socialno politiko. r* ■ Ci i ' t.rims Stanko, izseljenski duhovnik. Pariz. — Prvi dve nedelji meseca februarja sem lahko ostal v Parizu. Pa je bilo tudi zelo potrebno, ker me je več izseljencev ta čas obiskalo, ki me ob delavnikih ne bi mogli. Sploh moram vsak mesec vsaj eno nedeljo rezervirati za Pariz. Zato sem pa vmes, 15. februarja, mahnil eno popoldne v bližnji departe-inent Seine et Mame, v kraj Boissise le Roi, kjer sta v novicijatu »Molilk Marije Srednice« dve Slovenki. Ena iz Tržiča, ki se je javila, ko je brala o teh belih sestrah kratko poročilce v prekmurskem Marijinem listu. Druga pa je iz Martinja iz Slovenske krajine. Namen te kongregacije, ki živi po pravilih III. reda sv. Frančiška, je z zgledno javno molitvijo množice znova vračati k Bogu, darovati svoje delo in trpljenje za uspešni apostolat duhovščine in končno razne socialne ustanove za ženske. Potem so se pa začele poroke: 18. februarja v Issoudun (Indre) dva rojaka iz Crensovec, Plej Jožef in Marija. Na gostiji nas je bilo lepo število: nad 50. Bilo je pa tudi zelo »nobl«, saj je bila gostija v najlepšem tamošnjem hotelu; vsak je dobil jedilni list, kjer so bile navedene kar 4 vrste pijače, da jedače niti ne omenjani; igrala je pa jazz godba. Bolj skromna je bila poroka naslednji dan na severu Francije, v majhni podeželski vasici Housset ]x>!eg Laona (Aisne). V najbližji okolici ni Slovencev, zato si je moral ženin vzeti Poljak«' za priče: ti so trdili, da razumejo, če mi govorimo v našem jeziku. Seveda sem jaz prišel bolj pozno, ker sta Issoudun in Housset v razdalji več kot 40 km in razumete, da me s prve gostije niso tako hitro pustili. V Housset sem začel mašo malo pred poldne, vendar so tudi mnogi Francozi prisostvovali, zato sem pridigal tudi v francoščini. Rekel sem, da tam v bližini ni Slovencev, vendar so prišli že v cerkev. potem pa v sobico izseljenskega para. iz večje daljave. Bilo nas je 14. Kot prijeten zaključek tega meseca je bil sestanek v Bourges (Cher); vrli izseljenki Katarini Trovok se je izpolnila želja, da bi se nas več zbralo, kot lansko leto, ko je bila samo ona s svojo sestro: zdaj nas je bilo desetkrat več, čeprav je ves dan deževalo. V krasni novi cerkvi Srca Jezusovega, kjer župnikuje prijazni kanonik, ki je za naš sestanek dal oglas kar v 4 francoske lokalne časopise, v cerkvi oznanil in nam sploh šel na roko v vsakem oziru. Mogoče se nas bo tu za božič zbralo še več. Ivan Camplin, izs. duhovnik. Kakor ptice selivke___Zadnje čase nerad pišem. Ne mislim pri tem pisem izseljencem, te zelo rad pišem, ampak članke nerad pišem. Ne samo zaradi resničnosti izreka »inter arma silent musae