Slovstvena naznanila. Slovensko-nemski Abeceduik, sestavila A. Žumer in A. Razinger, založil pl. Kleinmayr in F. Bamberg v Ljubljani. Cena 25 kr. »Učit. Tov.« ne hvali, niti ne priporoča pouk v nemškem branji in pisanji uže v 1. šolskem letu; tudi omenimo, da je bila vže 1. 1871 postava dana, po kateri ima se z nemškim branjem in pisanjem začeti še le drugo šolsko leto; a gledo na to, da nam ni določevati, kedaj se ima to ali uno poučevanje začeti, in premišljevaje, da ni jcdno in isto, ali se otroci uče iz dobro ali slabo sestavljene šolske knjige in z ozirom na to, da je pričujoči »Sloveusko-nemški abecednik« izverstno, premišljeno in preudarjeno sestavljen, priobčujemo ta sestavek, ter to knjigo vsem, ki je potrebujejo, prav z dobro vestjo priporočamo. V poslednjem listu »Učit. Tov.« p. 1. opisali smo »Abecednik za slov. ljudske šole«, zdaj nekoliko o »Slov.-nemškera abecedniku«, katerega je, kakor znano, slavno naučno ministerstvo potrdilo za rabo na ljudskih šolah. Povod izdaje »Slov.-nemškemu abecedniku« je bil ta, da je slov.-nemški abecednik iz založbe šolskih knjig še manj zadostoval terjatvam novih učnih črtežev, kakor slov. abecednik. Po novem učnem črtežu, izdanem po c. k. šl. svetu v Ljubljani 1. 1870, ima se v prvem letu na šolali, kjer se vže v prvem razredu začenja nemški pouk, poučcvati le z eno pisavo, to je z latinico. Ako se namreč v prvem šolskem letu otroci uče dvojega pisanja, ne morejo se nobenega temeljito naučiti, torej je ves »abecednik«, slovenski in ncmški oddelek, z latinico tiskan. 0 slovenskem oddelku omenimo le to, da je do 41. str. popolnoma jednak »abecedniku* za slov. lj. šole, nasleduje slov. berilo. Berilo obsega 27 vaj, je torej nekoliko obširnejše, kot v starem abecedniku. Vaje so tako sestavljene, da se berila v vezanem in nevezanom slogu vrste. Jedro teli bralnih vaj je nravstveni nauk. Marsikdo si je želel v starein abecedniku vet vaj v vezanem slogu, kar bo tu z veseljem našel. Jezik je prav umljiv in brez nepotrebnih ali težko umljivih izrazov. Tudi več dvogovorov v njem nahajamo. Na novo so v abecednik vzete šolske postave, vošila in cesarska pesem. Raznovrsten tisk posameznih vaj posebno ugaja. l)a je slov. berilo tu sem uvrsteno, nam dopada. Ucenci naj se v branji enega jezika dobro izurijo, preden preidejo k druzemu. Drugi oddelek je nemško-slovenski. Deljen je a) v vaje z malirni črkami, b) vaje z velikimi črkami, c) nemški pravopis, d) nazorni nauk in e) nemško berilo. Prva vaja oddelka !}a" ima vsse črke, ki se ravno tako v nemščini rabijo, kakor v slovenščini. Za to vajo pridejo vaje z dvoglasniki. Dvoglasniki so vezani s črto, katera naj učenca opozori, da je to ena glasnica, da se n. pr. ei skupaj izgovarju aj, ne e-i. Znano je, da dvoglasniki slov. učencem največ težav delajo. Ne dvomimo, da se s to naredbo branje dvoglasnic pospešuje. Tudi pri zloženih soglasnikih, kakor ch, sch in pri qii, so ravno v ta namen, kakor za dvoglasnike, vezaji. Zlogi besedi so tudi tu, kakor v slov. oddelku, z vezajem spojeni. V vajah z velikimi črkami vže odpade vezaj pod dvoglasniki in zloženimi soglasniki. Pri teli vajah je vsak nemški izraz poslovenjen. Neobhodno je potrebno, da je pred vsakim samostalnikom člen, katerega smo v starem abecedniku jako pogrešali. Da se nemščina od slovenščir.e vže na pogled more razločiti, tiskana je nemščina z večjimi, stoječimi črkami, a slovenščina, z manjšimi, ležečimi. Pri velikili črkah je za sorodne črke glede pisave po jedna vaja. Za vajami z velikimi črkami so pregovori v abecednem redu. Tu vže odpade vezaj, a vender so besede še v zloge deljene. V sledečem nemškem pravopisu so vaje prav pregledno uvrstene. Izgledi v teh vajah so povsod tako izbrani, da so na prvem mestu samostalniki, za temi glagoli in pridevniki z dvema enakima soglasnikoma, dvema samoglasnikoma, zamolklim neu ali nh", kateri so debelejši tiskani. Še v drugem razredu se morejo te vaje dobro porabiti. Na 84. str. prične se nazorni nauk. Da je še le sem uvrsten, je vzrok, ker se obravnava v obeh jezicih in učenci poprej nemščine brati ne umejo. Ker je v obeh jezicih, ne more biti tako sestavljen, kakor je v slov. abeced., vendar obravnava vse predmete, kateri se v slov. abeced. nahajajo. Pri nazornem nauku so slov. izrazi pred nemškimi in drugače in večje tiskani. Predmeti so večinoma le našteti, a vendar te vaje učitelj lehko razširi, kakor mu je pri vsaki vaji pokazano, n. pr. pri prvi vaji »Šola« se prvi stavek glasi: »Miza je šolsko orodje. Der Tisch ist ein Schulgerdth". Potem so šolska orodja le našteta, kakor: »stol, der Stuhl" i. t. d. Tu učenec od vsakega predmeta slovensko in nemško lehko pove, kaj da je, ker dopovedek je vedno isti in v prvi vrsti debelo tiskan. Na ta način so vaje mnogo okrajšane, tem bolj pa mikavne, ker si mora učenec sam stavke delati. Da je pri vajah tudi sprememba, nahajamo pri drugih, n. pr. v 3. vaji popolne stavke in od vsacega predmeta se pove, »kakSen da je«. Pri deseti vaji »Rokodelci« pa se v vsakem stavku pove, »k;ij osobek dela«. Učni črteži namreč zahtevajo le, da učenci morejo reči v obeh jezicih imenovati in povedati, kaj so, kakšne so, ali kaj da delajo. Pri vajali naliajamo še kratka, primerna berila in lalike uganjke. Nazorni nauk je na ta način skruen na 12 strani in v tolikem obsegu je lehko mogoče, da se v prvem letn temoljito in z dobrim vspelinm prebavi. Znano je, da je nazorni nauk v starem slov. - nemškem abeced. preobširen — obsega natnreč 50 strani. Poslednji del abecedniku je nemško berilo, ki ima 25 vaj. Posebno se je ozir jemalo na kratka poetična berila in dvogovore, kar učencem 1. razreda najbolj pristoji. 25. vaja ima 4 kratka vošila. Berila niso opisovalna, ampak pripovcdovalna, toraj otioku bolj zanimiva. Tisk jo mnogovrsten, posebno napisi so primenio veliki. Tudi po vnanji obliki se knjiga sama priporoča. Na 10 iztisov daje g. založnik 1 iztis po verlm, to je menda dosti. ,,Rres". Leposloven in znanstven list. S sodelovanjem gosp. profesorja dr. Greg. Kreka in gosp. župnika Dav. Trstenjaka, ureduje dr. Jakob Šket, c. kr. gimn. profesor v Celovci. — Tiska, izdaja in založuje tiskarna družbe sv. Mohora. — Velja na leto 4 gld., na pol leta 2 gld. in se tudi lehko po zvczkih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. — Prva štovilka prinaša iz spretnih peres sledeče članke: 1. V dan 1. januarja 1881. (Pesem.) — 2. Pomladanski votrovi. (Povest iz časov francoskib vojsk.) — 3. Roka in srce. (Novela.) — 4. Zdravniški poskus. (Humoreska.) — 5. Popotne opazke. — 6. Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali. — 7. Narodno blago. — 8. Dr. Ljudevit Gaj in ilirska ideja. — 9. Doneski k filozofičnej tnnmologiji. — 10. Kres. — 11. Zgodovinske črtice v nekdanjej provinciji: Windischgraz. — 12. Drobnosti in dopisi. — Naročnina se naj pošilja na založništvo in opravništvo »Kresovo«, to je tiskarnici družbe sv. Mohora. Vredništvo in založništvo.