DELAVSKA 1.2 A Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lahaja vuk Celruh pop. (an popral — Ur«d«Ulvo Ccva e. — Rcfnnkirana pl«m .; v »lutn u prašnika II D: Llubl ana. Mlfeloll-luna •• n« tprelemalo 11 Poiameana »i*vllU« Um ••»o - Cen«; »n i mettu D.n »■-, »a Četrt leta Din !»•-, so pol ela I>t»i 3« •; za Inuaonulva Din 7'- (mneCns) - Ogla«; po dott»varu O«lo»i, roklamucli« In naročnin« n« upravo Mikloti^vva «'*»lu (paleta delovni r iborn er* 1. nndolrop'* — lugvlovantkat roKo> na*VM« Deset let po stopinjah 3. E. Kreka. Deset let je minulo, odkar se je po strahotni svetovni vojni slovensko krščansko socialistično delavstvo začelo zopet zbirati, okrepljati svoje strokovne organizacije in izvajati svoj program v novih razmerah dolgo pričakovane in naposled le dočakane svobodne jugoslovanske države, za katero je bil zastavil vse svoje sile naš početnik Janez Evangelist Krek. Če na to delo pogledamo nazaj, lahko z mirno vestjo Tečemo, da smo kljub temu ali onemu pogrešku, katerega nobeno človeško mišljenje in hotenje ni prosto, v glavnem zvesto sledili poti, ki jo je bil vsemu slovenskemu narodu kmetov in delavcev začrtal točno pred osemindvajsetimi leti v svojem /Socializmu«; Janez Evangelist Krek. Tu je postavil naš pmiborilelj moderni krščanski družbi socialen program, kakršnega je angleškemu narodu zasnovala šele veliko pozneje sedaj vladajoča angleška delavska stranka. To je socializem, ki, prost vsakega materializma, brezverstva, razrednega sovraštva in nasilne revolucionarnosti, hoče doseči v duhu demokracije mirno in postopno temeljno preosnovo od brezobzirnega kapitalizma, hlepenja po dobičku in gospodarskega izkoriščanja delavskih slojev razjedene evropske druž-l>e. V popolnem skladu is Krekovim verskim in družabnim nazorom »mo mi po vojni večkrat vabili vse treznomisleče slovensko delavstvo, razdrobljeno po različnih strankah, naj se združi v eno telo po vzoru angleške La bo ur party. Poudarjali smo, da rešitev delavstva in z njimi vse moderne evropske družbe ni v brezplodnih prekljarijah, izvirajočih iz zastarele miselnosti velikega dela meščanstva, pa (udi ne v revolucionarnih blodnjah, ampak v s it >r oko v n e m delu za izboljšanje položaja delavskega razreda in v njegovem kulturnem dvigu, pa ne na podlagi materializma, ampak v duhu idealizma in krščanskega etosa! Ta krščanski etos nam je vedno veleval, da mora delavstvo biti v državi konstruktiven, gradeč, ne pa razdirajoč element. Krščanski socializem ne negira, ampak potrjuje državo, se čuti za njeno usodo v ugodnih in neugodnih razmerah soodgovoren in meri izključ-i:o na blagor celote, ne pa na egoistični, separatni in enostransko poudarjeni in-t( res enega samega sloja. Zato smo proti oiK^aturi, proti edinovladju bodisi kapitalističnega razreda, bodisi proti nasil- l.emu, terorističnemu absolutizmu voditeljev, ki se smatrajo za zastopnike proletariata, kakor v Rusiji. Po krščanskem socialističnem nazoru pripada vlada družbe najboljšim v etičnem pomenu te U-sede, ne pripada po sebi nobenemu stanu ali razredu kot takemu, nobeni interesni skupini kal taki, tudi ne nobeni stranki kot taki, ampak etično najvišje stoječim, najbolj poštenim in nesebičnim, pravicoljubnim elementom naroda, ki se na moralno zdravo večino tega naroda naslanjajo in hočejo državo urediti tako, da bodo v medsebojnem soglasju gradili na njej vsi sloji, ki žive od poštenega duševnega in telesnega dela, Kojega sadovi morajo sorazmerno priti v dobro vsem! Priznavajoč razrede, ki jih je v njihovem medsebojnem egoističnem nasprotju in sovraštvu ustvaril kapitalistični družabni sistem, in podpirajoč pravične težnje delavskega razreda za svojo gospodarsko in kulturno osvoboditev, se prizadevamo, da bi po zmagi načel krščanske pravičnosti l!ii idealističnega socializma razredna delitev družbe nehala in da bi vse različne skupine družbe, ki se za splošno st koristno udejstvujejo, v popolni medse- bojni vzajemnosti delale v korist vseh in vsakega. Zato je kot sodelavec in so-trudnik v vrstah krščanskega socializma dobrodošel vsak. da le pošteno misli, je prost vsakega osebnega egoizma in resnično čuti za zapostavljeni in trpeči del človeštva. Temelj našega dela pa je, ker princi-pijelno v duhu evangelija zametamo vsako nasilje in nasilno zunanjo revolucijo, ta misel: da je treba izkoreniniti iz človeškega duha, iz vseh slojev in iz vsakega posameznika areligiozni materializem mišljenja, iz katerega izvira vse-iikoriščevanje, tlačenje, podjarmljenje enih po drugih in robotanje enih izključno za sebične interese drugih. Korenine tega materializma, ki se je začel v vsej svoji i»ogubnosti v največji meri udejstvovati pod kapitalističnim indu-strializmom devetnajstega stoletja in se razvija v tej smeri v ogromnem razma-nu dalje, leži globoko v duševnosti c e -1 o k u p n e g a modernega človeštva, začenši od ameriškega multimilijarderja do zadnjega kmeta in delavca proletarca. Zato je naše delo slejkoprej v glavnem naravnano na to, da v našem delavstvu okrepimo religiozne, etične in idealne podlage njegove duševnosti, na katerih je šele mogoč konstruktiven', vsestransk in vse odnose človeka do soho veki objemajoč in pi-eosnavlj&jo O*!-' ciaiizem kot resnična in globoka obnova člov<*ške družbe! Če torej v svojem delu za izboljšanje socialnega in gospodarskega ustroja družbe in države izbiramo mirna in legalna sredstva u oderne demokracije, gre naše delo v kulturnem oziru od znotraj na ven. /a preokret u/.iie iz obnovljenega krščanskega 'idealizma vsakega posameznika, predvsem pa delavskega razreda. V prvi vrsti zato smo ustanovili Krekovo mladi-n o, ki z mladostno navdušenostjo polaga v duševnost delavske mladine klice h.‘španskega socialističnega idealizma. Kakor žigosamo z vso odločnostjo i <■-moralni, nekrščanski in brezverski značaj izkoriščujočega razrednega kapitalizma, tako se obračamo z enako resn stjo iz svojega globokega krščanskega kulturnega prepričanja proti boljševizmu, ki pomeni popolno razkristjanjenje, materializiranje in obbrezboženje delavske množice, po njej pa celokupnega človeštva. Obračamo se proti materialističnemu socializmu v zmislu Marksove filozofije sploh, ker v njem ne vidimo resnične osvoboditve človeštva od kapitalizma, ampak nadvlado materije nad ciušo, prednost golih tvarnih dobrin in niinovega uživanja pred najvišjimi potrebami duše — samo da v drugi obliki kot v kapitalističnem družabnem redu, toja v istem materialističnem duhu! Zato hočemo delavstvu, zlasti delavski mladini pcvkazai!i drug cilj vsega človeškega dela in prizadevanja nega ga, žal, imata danes kapitalist in delavec v večini slučajev skupno: novo družbo, v kateri pridobivanje, proizvajanje in rIvanje tvarnih dobrin ne bo prvi, e t ri. in zadnji namen človeškega dela, ampak le sredstvo za višjo duhovno kulturo, za oplemenitenje človeka, ki naj po pra-j vi, človeka dostojni rabi ustvarjenih reči i v resničnem bratstvu s sočlovekom do-j seže čim višjo stopnjo duševnega bogastva in lepote. Po poti do uresničenja tega cilja bo slovenski krščanski socializem p > stopinjah dr. Kreka neomahovaje hodil dalje, čeprav ima od marksistične fronte pretrpeti očitek, da je »priganjač bur-žujskih strank«, ker brani krščansko kulturno podlago evropske družbe, brez katere bi se le-ta v svoji celoti razdrobila v kaos anarhizma. Ne moti ga pa tudi he natolcevanje združenih reakcionarjev kapitalističnega tabora, da so krščanski socialisti »boljševiki«, oziroma >komunisti«. Nasproitstvo enih in drugih nam le dokazuje, da je naša stvar pravična, in zato te klevete mirno preziramo. Edina skrb nam je čistost naših vrst in to bomo vsigdar skušali z vso vestnostjo ohraniti. Nihče, kdor ni idealen v tej meri, da, če zahteva stvar, pozabi nase in ji žrtvuje svoje lastne interese in svoje osebno dobro, se ne sme greti k našim vrstam. Vsak pa, ki je ohranil v našem materialističnem času svoj idealizem, ki želi obnovo, okrepitev in napredek krščanskega kulturnega človeštva, kdor hoče, da bi se država ojačila po modernem socialnem redu, po izpolnitvi svojih socialnih postav in ustanov, po vzajemnosti vseh socialno koristnih delovnih stanov, nam je ljub tovariš. Kajti predsodkov mi ne poznamo nobenih, kitajskih zidov med ljudmi in njih skupinami ne poznamo, naše prizadevanje je resnična združitev, ne ločitev ljudi — seveda, v Duhu in Resnici, ne pa v goli zunanjosti in na varav videz. V tem se čutimo eno z najprosvetlenejšimi ljudmi naše dobe, najsi bodo politiki kakor Macdonald ali filozofi kakoT Scheler in Calergi. Tem smernicam v duhu krščanskega idealističnega socializma bomo ostali zvesti. Izseljeništvo in kriza kmetijstva. (France Žužek.) 0 razpravi bi se navedle silne številke in zanimivi statistični podatki. Naše glasilo ni primerno za dolge sestavke. Zato si bom tudi o tem problemu dovolil žarke bliske, ki naj v glavnih obrisih vržejo jasno luč na krizo kmetijstva. To-le moramo ugotoviti: Kmetsko osvobodilno delo, bolje: delo za kulturno, socialno in gospodarsko osairosvojitev slovenskega ljudstva, spočeto z Mahničevim aut-aut, nadaljevano po Krekovem zadružništvu in po realnih uspehih bivše zlasti predvojne Slovenske ljudske'stranke, ni osvobodilo, kakor nam pokaže prvi in vsak pogled na razmere na deželi, najširših plasti kmetskega delovnega ljudstva, marveč le en del le-tega, dočim je ostala ogromna večina kmetskega ljudstva, prepuščena vetrom in sama sebi: Napredek, ki ga je zaznamenovati tudi v masi, je slučajen, avtomatičen ter simptomatičen, t. j.: sorazmerno z napredkom splošno-sti je napredovalo tudi kmetsko ljudstvo. — V zadnjih 40 letih se je sicer posrečilo oteti slovenskega kmeta izpod komande nekoliko oderuhov, nikakor pa se ni osvobodila jerobstva masa kmetskega ljudstva, zakaj: Tam, kjer ie komandiralo prej nekaj denarnih mogotcev, komandira sedaj nekaj desetin kmetskih »magnatov« resničnih in namišljenih. Ti imajo v svojih rokah občinsko gospodarstvo, hranilnice in posojilnice ter vpliv na lokalne šolske in cerkvene razmere. Kajžar in bajtar, če-trtgruntar se je redko prerinil na kako odgovorno in vplivnejše mesto, zbori političnih strank zato niso bili nikdar izraz prave ljudske volje, ker revno ljudstvo na eni strani niti ni prišlo v strankine krajevne odbore, na drugi strani pa niti ni moglo na lastne stroške v mesto. Našo deželo imajo torej v rokah >najtrdejši« kmetje. Tdijot ali pa demagog je seveda mnenja, da je to tako-zvani »najbolj državo ohranjujoč, element.« Baš to dejstvo pa je prvi vzrok krize, v katero leze neizbežno naše kmetijstvo. Kaj je namreč posledica tega dejstva? Ta-le: Kmetijstvo se racionalizira v tem smislu, da se poljedelsko ne proizvaja več tisto, kar je za kmeta in sploš-nosti nujno in neobhodno potrebno, marveč to, kar douaša čim večji dobiček, četudi splošnosti v kvar. Tako smo predlanskim doživeli več slučajev, da so mnogi kmetje prodali svojo živino zato, da so spomladi prodajali krmo, ki je bila vsled suše draga. Na ta način so v škodo splošnosti napravili lepe dobičke. To pa je špekulativno kmetijstvo in na las enako kapitalističnemu industrijskemu procesu. Racionalizacija kmetijstva pomeni lahko le untno moderno gospodarstvo, vsi znaki pa kažejo, da bo ta racionalizacija kmetijstvo kapitalizirala, t. j.: spravila kmetijsko produkcijo pod vidik čim večjih dobičkov in donosov, ne pa pod vidik splošnih potreb narodovega občestva. Kapitalizem pa močne krepi in združuje, a šibke zadržuje. Zato bodo magnatje obdržali vpliv in komando. široke kmetske plasti pa bodo ostale gospodarsko zasužnjene, hišice v mestu, industrijska središča in v — inozemstvo. Omejiti izseljevanje kmetskega ljudstva se torej pravi, revidirati celokupno našo kmetijsko politiko v tem smislu, da bodo blagodati modernih kmetskih pridobitev dejansko, ne samo na papirja dostopni ljudskim masam, ne pa samo nekaternikom. Danes nam nudi slovenska, zlasti pa še dolenjska kmetska vas to-le žalostno sliko: Kajžarji in bajtarji so postali po-polnomi proletarci. Njihovi otroci so primorani, iti s trebuhom za kruhom. Doma nimajo, a na kmetih ne pogojev za lastno družino in ognjišče. Četi tgrun-tarji in liiasličarji izginjajo. Njihove domačije kupujejo kmetski magnatje. Kjer je grunt na prodaj, ga kupi magnat. Zemlje-lačen in zemlje-potreben kmetič ne pride do parcele, zakaj on nima dovolj gotovine in zemljo mu pred nosom vzame kmetski magnat. Tako prihajamo v štadij, da ima dvoje do četvero kmetov v posesti toliko zemlje kot vsa ostala vas, če pa že ne toliko, pa gotovo tako zemljo, ki je več vredna kot vsa druga. Ta proces raste iz leta v leto in je povsem naraven. Ti magnatje imajo v rokah zemljo, trgovino in kupčijo. Bajtarski sinovi jim delajo, drugi kmetje pa morajo biti hočeš-nočeš skromni in ponižni, zakaj prešibki so napram njim. Če se bo ta proces nadaljeval še 10 let, se ne bo pri nas nikdar več pojavilo vprašanje komasacije zemljišč, zakaj prišla bo sama po sebi: Par kmetskih magnatov bo imelo v rokah cele komplekse vaške zemlje, večina slovenskega kmetskega delovnega ljudstva pa bo padla sama po sebi med proletarijat! To dejstvo je, ki žene naše ljudi ven, Zato naj nas ob izseljeniškem vprašanju ne pitajo z domoljubjem, marveč naj se poprimejo dejanskega dela za slovenskega kmeta. Tako zvani napredek našega kmetijstva je bil le reklama za stranke, njih voditelje in mandatarje. Dejansko pa je bil ta napredek ob kraju votel, na sredi ga pa nič bilo ni. Kriza kmetijstva se bliža vrhuncu. Kmet je na tem, da ga gospodarsko ubije par sto magnatov. Tu je treba pomoči in dela v to smer, da bo kmetska splošnost mogla shajati na svoji zemlji. * Vprašanje nastane: Ali bo ta rod, napačno orijentiran, kos tej nalogi? Ali ne bo potrebno prijeti na dnu: pri kmetski mladini?! Zbirajte za tiskovni skladi Jugoslovanska strokovna zveza. Železničarski vestnik. Napredovanje? v skupini položajne plače. (Kmec.) Najmanjši roki za napredovanje v položajni plači se računaj« od dne, ko se vstopi v službo. Iz tega poslednjega izraza sledi, da se ue more računati za napredovanje v skupinah- ?as službe, ki je priznan za pokojnino s posebnimi predpisi. Ta čas službe ne po či. 112. priznava le še 7.a odrejanje periodičnih stopenj” osnovne plače. Vojaška služba se torej ne priznava za napredovanje v skupinah. To je potrdil tudi državni svet X. 11*28. Izjemo delajo v tem členi 24., 28. in 60. zakona o drž. prom. osebju. V zmislu Čl. 48. se namreč lahko sprejme tudi v višjo skupino svoje kategorije oni; ki se je odlikoval s svojim dotedanjim priznanim sl rokovni m delovanjem, to je njegova privatna praksa se mu prizna za napredovanje v skupinah. Isto tako se računa prejšnja služba onim, ki po določbah čl. 60. prestopijo v železniško 'službo iz druge državne ali samoupravne službe in se jim to takoj ob vstopu tudi izrečno prizna. Pri prestopu iz druge državne službe je-treba dobiti-dovoljenje svojega ministrstva, da sme prestopiti v resor drugega ministrstva in zagotovilo tega, da ga prevzame. Sicer se po zadevnih odredbah prestop v zmislu čl. 60. ne prizna. Termin napredovanj*. — Zakon ne predpisuje nikakih terminov. Posamezniki bi mogli torej napredovati skozi celo leto. Pri takem postopanju bi imela uprava mnogo podrobnega posla s predlogi in pa s pritožbami onih, ki ne napredujejo. V svrho poenostavljenja dela je gener. direkcija izdala odlok G. D. št. 67.501 z dne 15. X. 1927, v katerem določa sledeče: Napredovanje v skupinah se vrši samo dvakrat na leto in sicer januarja in julija. Predlogi za uradnike morajo biti dostavljeni generalni direkciji v prvi polovici decembra in junija vsakega leta. Predlogi poleg teh terminov se ne upošteva, razen če ni za to posebnega naročila. Končno se v tem odloku še pripominja, da se prošnje posameznikov za napredovanje v skupinah ne jemljejo v pretres, ker zakon ne določa, kdaj uslužbenec mora napredovati, ampak daje upravi prosto voljo, da ona sama uredi zadevo. Zato predlaga posameznega uslužbenca za napredovanje njegov neposredni predstojnik. Za napredovanje mora vsak uslužbenec izpolniti pogoje zakona, to je nahajati se mora na odgovarjajočem položaju po uredbi o razvrstitvi osebja drž. prom. naprav; ako so s proračunom določena mesta posamezuiii skupin, mora | biti itako mesto prazno, da lahko kdo napreduje in-poleg tega mora biti se.ve-i da tudi kredit na razpolago, ir' Pri napredovanju v skupinah položajne plače na. igra poslednje vloge letna ocena. Kdor ima slabo oceno, po do-; loebah zakona sploh ne more napredovati. Ne morejo pa napredovati vsi uslužbenci, ki imajo povoljne ocene, ker na-; vadno primanjkuje potrebnega kredita. Da pa se ne bi godila krivica vestnim uslužbencem, je generalna direkcija od-| redila, da se sme predlagati le take. i uslužbence, ki imajo povprečno ocenb zadnjih treh let najmanj »prav dobro<. Iste določbe kakor za uradnike, ve-; ljajo tudi za zvaničnike .in sliižitelje, i vendar se pa pri 'teh ne. izvajajo tako ; strogo. Namestitev delavcev in dne viličarje v. S proračunom za leto 1929./30. je bilo ljubljanski direkciji odobrenih več prostih mest za namestitev delavcev in dnevničarjev, ki opravljajo službo na za regulirano osebje normiranih mestih. Tako se nameščajo delavci od aprila 1.1. dalje v malo večjem številu, kakor prejšnja leta. Pa tudi še nadalje do aprila 1930 pride na vrsto večje število za namestitev. Ker je glavna kontrola vložila več tožba proti namestitvam iz prejšnjih let, se sedaj pri tem postopa kar najbolj strogo. Tekoui skoro šestletne prakse je bila pojasnjena marsikatera • zakonska določba, ki se je preje tolmačila popolnoma drugače. Na podlagi razsodb in pojasnil drugih upravnih oblasti, ki so za to merodajne, je mogoče danes že s precejšnjo gotovostjo določiti, kaj je hotel zakonodavec odrediti s posameznimi členi zakona o državnem prometnem osebju. Vsak nov zakon se namreč izpopolni z izvršilnimi pravilniki in odloki, ki naj popolnijo vrzeli, katere je čutiti na prvi mah pri vsakem novem zakonu. V praksi se pokažejo tudi hibe zakona, ki se po potrebi tudi z novo za-'konsko odločbo popravijo. Tako so tudi posamezni členi finančnih zakonov 'zš' posamezna leta od 1924 dalje vsebovali različna pojasnila in dodatne odredbe k zakonu o drž. prom. osebju. Te odredbe seveda niso bile vedno v korist uslužbencev, ker se je pač skušalo na kakršenkoli način uravnovesiti proračun pri prometnih napravah. Pa preidimo k stvari! Namestitve vrši direkcija po letih službe in po sposobnosti. Leta službe se tu upoštevajo ista, ki so priznana za napredovanje in odmero dopustov kot delavcu. Ta leta službe seveda ne odgovarjajo onim, ki se računajo za napredovanje in pokoj- nino nameščenemu osebju, ker so za ta posebna zakonsika določila. Delavec mora seveda opravljati že nekaj časa službo na mestu, na katerem se namerava namestiti. Prednost imajo oni z uporabnostnimi strokovnimi izpiti. Pred nameščenjem pozove direkcija delavce, katere namerava namestiti, da predlože potrebne listine. Zato je izdala posebna navodila v odredbi 35. . .»Službenega lista« št. 12.—14. letošnjega leta. Dogaja pa se kljub temu, da predlagajo' delavci listine, kakršne in kolikor jih pač imajo pri rokah, ne da bi prej natančno pregledali, odgovarjajo li zahtevani direkcije ali ne. Postaje pa tudi ne morejo storiti vsega, ker so zaposlene z drugimi važnejšimi pV sli. S tem "še povzroča direkciji nepotrebno delo in se seveda zavlačuje namestitev. Ne mislijci, pri tem na to, da bodo za.,delj;časa prikrajšani kot nameščenci, ker se računa za napredovanje le čas od namestitve dalje. Pa o tem kesneje. Glede listin navajamo v naslednjem nekatere podrobnosti. Začnimo takoj pri krstnem listu. Vsak uslužbenec se vodi oziroma bi se moral voditi v staležu tako, kakor je vpisan v matični knjigi, ki se vodi običajno v župniščih. Točen izpisek iz matične knjige so potem Izvirne osebne listine posameznika. To potrdi tudi župnik oziroma njegov namestnik na listini. Ime, ki je vpisano v matični knjigi, se porablja v vseh uradnih spisih in za-beležbah. Ako je kdo dobil pri krstu več imen, se uporablja samostojno le prvo ime, samo drugega ali sledečega imena se ne more uporabljati v službenih listinah. Poleg krstnega imena je važno tudi rodbinsko ime, ali kakor se je prej zvalo, priimek. Tudi to mora biti v krstnem ali rojstnem listu točno zabeleženo pri očetovem imenu. Samovoljna sprememba rodbinskega imena že po zakonu ni dopustna. Zato se mora točno pisati v vseh listinah, da ne nastanejo zamenjave. Rojstni podatki, ki so navedeni v krstnem listu, morajo biti isti v vseh drugih listinah. Ravno v tem ce delajo mnoge pogreške. Nekateri uradi, posebno občinski na deželi, izdajajo listine, kakor jim kdo pove svoje podatke, ne da bi se prepričali, ali se ujemajo z izvirnim krstnim listom. Tako nastanejo listine z napačnimi rodbinskimi in krstnimi imeni, ali pa napačnimi rojstnimi podatki. Takih listin pri name-ščenju ni mogoče sprejeti in se vračajo i v popravo. Zato se priporoča vsakemu, ki si hoče nabaviti kako listino, da vzame s seboj krstni list in prosi pri zadevnem uradu, da mu vpišejo v listino vse podatke po krstnem listu. Le tako bo dobil listino, katero bo mogoče brez nadaljnjega rabiti. Pri namestitvi je to potrebno, ker se s tem prihrani za bodoče marsikatero nepotrebno pisanje.(Dalje.) Redna seja osrednjega odbora se bo vršila v soboto 23. t. m. ob 18 zvečer v prostorih > Prometne zveze < v Delavski zbornici. Radi važnosti dnevnega reda ‘se poživljajo vsi tovariši-odbomiki, da se seje brezpogojno udeleže. . . Ob 8 zvečer istega., dne bo splošftl članski sestanek, rifr- katerem bodo poročali funkcionarji o intervenciji v Bel-gradu. Priporoča se, da se sestanka udeleži od vsake skupine in placiinice vsaj po en zastopnik. ~ ■ Tajni k. Rudarji Zagorje ob Savi. V nedeljf) 17. t. m. po osmi sv. maši smo imeli po dalgem CafSu zopet sestanek naše-skupine rudarjev. Tovariš predsednik je vodil sestanek in ri§l popen strokovne organizacije,. Poudai*«! je,- da, sq ravno'zato velikega pomena sestanki, aa se na njih lahko razgovorimo, kaj in kako treba voziti, da ne iztirimo vstran. Dobijo se tudi taki in žal ne malo. ki opravljajo to ali ono organizacijo! Da organizacije nič ne napravijo itd. Tako oklevajo sem in tja, samotarijo, kolnejo, godrnjajo, a tega ne pri/najo, da s tem škodijo sami sebi in vsemu delavstvu,. Kapital ima organizacijo, je skupen in zato ima moč. A Mi?! Vprašajmo si svojo vest! Moraš paziti, kaj boš govoril napram svojemu sodelavcu, ker nisi siguren, da ne bo tekom ene ure še ne ohlajena beseda že v pisarni g. dbratovodje ali pa še celo pri ravnatelju. Zato, tovariši, dokler bomo sami taki, da ne bo med nami vsaj pri delu skupnosti,, se nam bodo gospodje lahko od TPD še dolgo smejali. Obravnavali smo tudi novo kolektivno pogodbo. Padle so opazke, da se že opaža, da se gg. od TPD neradi držijo sklenjenih dogovorov, na katere so pristali. Tako so delavci izpovedali glede 4. točke nove kolektivne pogodbe glede odškodnine radi akordnih del, da mora delavec v Kisovcu iz »Orta« (številke, na kateri dela v jami) sam hodit po les, ker ni dostavljen na določena mesta ter se tako delavci v akordu mnogo zamude, a ne dobe odškodnine.,Opozorilo se je g. obra-tovodja Kisovca, nakar jim je odgovoril, da so za pripravljanje in dovažanje lesa posebni delavci, ki imajo skrbeti, da je les na mestu. Teh ljudi pa je po številu celih 3. Imajo samo zjutraj službo in ko pride njih ura, gredo ven in tako morajo kopači sami si pripravljati les. Dogodilo se je tudi to-le v Kisovcu. Na neki številki so delali 3 delavci in niso mogli več natovoriti kot 13 vozičkov, ker jim je šla številka (vort) skupaj in menda jim je tudi nekaj orodja zasulo. Zato so bili klicani od g. obratovodje na odgovor, Pozivu pa se niso odzvali, ker se ima dogovor vršiti na licu mesta. In zato niso smeli v četrtek 14. t. m. v jamo. A to ni: Edino pravi temelj. (Delavska okrožnica papeža Leona XIII.) 43. Slednjič se cerkev ne zadovolji s tem. da kaže, kako bi ae našla pot ozdravljenja, ampak tudi sumu nudi pomožna sredstva. Vsa je namreč v tem. di' bi ljudi navajala k svojim načelom in k svojemu nauku ter jih vzgojila. Prizadeva si, da bi s pomočjo škofov in duhovnikov kolikor možno na široko napeljala prezdravilen studenec svojega nauku, končno se trudi, da bi prodrla v duše in nagnila volje, da bi se pustile voditi in vladati po načelih božjih zapovedi. In uprav v tem oziru, ki je prvi in zelo velikega pomenu, ker tiči v njem največ koristi in prav za prav vsa stvar v njem obstoji, cerkev edinu največ premore. Sredstva namreč, s katerimi ona razgiba duše, so ji bila prav iz tegu vzroka izročena od Jezusa Kristusa, ter imajo od Bogu vcepljeno moč. Tovrstna sredstva so edina, ki morejo primerno doseči notranje srčne gube in človeku privesti do tegu, da se pokori dolžnosti, du kroti strasti poželjivega duliu. dii ljubi z izredno in najvišjo ljubeznijo Bogu in bližnjega in da srčno premagu vse, kar ovira pot čednosti. 44. Dovolj je, če si v tem oziru v mislih nekoliko predočimo zglede prednikov. Spominjamo samo na dejstvu in dogodke, o katerih nihče ne more dvomiti: da je bila namreč državna skupnost ljudi popolnoma prenovi jenu s krščanskimi načeli. S to močjo prenavljanja je bil človeški rod dvignjen k boljšemu stanju, da, nazaj priveden od propasti k življenju in povzdignjen k toliki pojHilnosti. kakor je ni bilo prej, niti je ne bo večje v vseh sledečih dobah, Jezus Kristus je pričetek vseli teh blagodarov in tudi njihov cilj. kakor so od njega izšli, luko se tudi vsi k njemu vračajo. Ko je namreč človeški rod po luči evungelija spoznal veliko skrivnost učlovečenju Besede in odrešenju, je življenje Jezusa Kristusa, Boga in človeka. prešinilo države in vse poučilo v veri. o zapovedih in ljubezni. Zato m o r e č lo v e š k o d r u /. h o ozdravit i e d i n o I e p o v r a t e k h k r š c a n -s k e m u živi je n j u i n h k r š c a n s k i m n a -čelo m . č e s p 1 o h n a m e r a v a o z d r a v e t i. Ifušečim sc družbam se namreč naj pravilneje naroča. služil tudi bodoči napredek istemu cilju, če se človeštvo ne zave pravočasno in ne povrne h krščanskim načelom. C) pravi kulturi in resničnem napredku moremo govoriti le. če se istodobno dviga gospostvo človeka nad zunanjimi silami v naravi in notranjimi silami v človeku samem. izgrajen, na jasnem; temveč moraš delati i cijo za časopise, za Krekovo knjižnico, z z vsemi silami na to, da tudi drugi pravo j delom v organizacijah, s splošno propa-pot spoznajo, krščansko-socialistične ide- ! gando. Velika naloga, tovariši! A. delo v je, vzljubijo in zanje zažive. Pok ret mora j tej smeri rodi uspehe in pokret uspehov povsod prodreti! Zato bodi širitelj ideje i potrebuje. To apostolsko, širiteljsko delo z besedo, s pisanjem v ,časopisu, z agita- i nam bodi glavni delovni predmet. Novice. Delavci so vsi kot en mož izjavili, da ne gredo v jamo, dokler se ne pusti na delo tudi sodelavce, ki so bili nedolžni. Paznik je telefonično obvestil obratovodjo (bila je večerna izmena), ki je takoj izjavil, da gredo lahko vsi na delo. Značilno to, da je bilo enemu dovoljeno iti na delo, dvema pa ne! Zakaj? Kakor so delavci v tem slučaju nastopili solidarno, tako treba vedno. Vsi za enega, eden za vse! Zato. vsi rudarji v organizacijo! Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev obvešča vse člane, da se bo vršil njen članski sestanek v nedeljo 24. t. m. ob pol 5 popoldne v tajništvu na Lokali. Na sestanku bo poročal zastopnik centrale iz Ljubljane o »zakonu o pogodbi socialnega zavarovanja med Jugoslavijo in Nemčijo«, in o vprašanju rudarskega zakona kakor tudi o drugem za rudarsko delavstvo potrebni. Tovariši, udeležimo se sestanka prav vsi. Pripeljite seboj tudi tiste, ki še niso uvideli, da se bo edinole z organizirano strokovno borbo spremenilo današnje stanje! — Odbor. Strokovna zveza rudarjev pozivlje svoje člane in druge, da se v najkrajšem času zglase v prostorih tajništva Loke 258, radi penzije iz Nemčije. To so vsi oni, ki so tam delali in jim je bila pokojnina priznana, so jo pa izgubili, ket so odšli v svojo domovino. Tako tudi oni, ki menijo, da bi jim po zakonu pripadala pokojnina, posebno pa oni otroci, ki so jim umrli starši, kateri so svoječasno bili zaposleni v nemških rudokopih. — Odbor. Bolniški strežniki Ljubljana. »Delavska Pravica', strokovno glasilo krščansko socialističnega delavstva prihaja tudi med nas bolniške stražnike ih ostalo osebje organizirano v JSZ. Iz lista razvidimo, kako se gibljejo posamezne stroke, posamezne skupine in kako vodijo borbo /a odpravo krivic in zboljšanje gmotnega položaja. O razmerah bolniško strežniškega osebja >Delavska Pravica« le redkokedaj kaj poroča. V večih zaporednih številkah zastonj iščemo kakega poročila o naših razmerah. Iz tega bi se dalo sklepati, da so razmere, v kojih živimo, zadovoljive, če ne celo rožnate. Temu pa ni tako. Gmotnih in moralnih krivic, ki so v neposredni zvezi z našim delom iz taktičnih ozirov dosedaj nismo razglašali v javnost, ker stojimo na stališču mirne poravnave vseh pojavljajočih se perečih zadev. In če tudi ta pot ne prinese zaželenih vispehov, ne posežemo po zgoraj omenjenem sredstvu, ampak vprašamo sami sebe, če ni morda del krivde neuspehov pri nas samih, da je danes .položaj tak, in ne tak, kakršen bi moral biti. Četudi se precejšnji del uslužbenstva z vso zavednostjo in vztrajnostjo trudi izboljšati položaj celokupnega uslužbenstva, je na drugi strani še vedno neko število tistih, ki si umivajo roke v znak, da se udajo usodi, medtem ko sadov, ki jih pribori organizirano uslužbenstvo, ne odklanjajo. Slepi, gluhi in neobčutljivi bi morali biti. da bi se ne zavedli posledic takega zadržanja in 'brezbrižnosti, Kakšne so posledice vemo vsi dobro, ker iste vsak dan na lastni koži občutimo. V javnosti teh za enkrat ne bomo objavljali, ker bi naši tovariši in tovarišice rekli, prav jim je, saj so sami temu krivi. Tovariši, tovarišice, na vseh sestankih in v vsaki številki »Delavske Pravice« se nam kaže pot, po kateri moramo hoditi, da bomo vredni tovariši in sobojevniki krščansko socialističnega delavstva, ki se bori za dosego dostojnega življenja. Zavedajmo se tega vsi in spoznali bodo tudi naši predpostavljeni, da nočemo ničesar drugega, kot človeka vredno življenje. Krekova mladina. Koroška Bela. Tečaj na Koroški Beli je bil zelo lep. Pogovorili smo se o naših idejnih temeljih, o naših nalogah, ciljih in del\i. Prišli so fanti iz Koroške Bele, Jesenic in Lesec. Dekleta so imela tečaj na Viču in v Mostah. Tečaja sta bila dobra. Snujejo se nove dekliške sekcije. Zagorje. Krog fantov je, ki tvorijo trdno podlago za bodoče delo. Treba bo le več poguma in samozavesti in manj škodljive obzirnosti, pa bo šlo. Tisti, ki trdijo, da je Krekova družina v Zagorju mrtvorojeno dete, so v svojih nadah temeljito varani. Aktivnost. Vsakega fanta, — krščanskega socialista naj posebno odlikuje aktivnost. Ne 'zadostuje, da si sani idejno Doma. Kmetijska družba razpuščena in ustanovljena nova. ž Ban dravske banovine inž. Seruec je razpustil 12. nov. Kmetijsko družbo za Slovenijo z vsemi njenimi podružnicami. Med vzroki razpusta družbe se navaja, da je »postala po svojem udejstvovanju politično društvo in tudi sicer posegala v svojem poslovanju čez področje, določeno ji v pravilih«. Za začasnega upravitelja družbine imoviue, je bil istočasno imenovan Oton "Detela, veleposestnik iz Preddvora pri Kranju. 16. nove.mbra se je na podlagi odobrenih- pravil nove. Kmetijske družbe vršil že ustanovni občni zbor, ki je izvolil 15 odbornikov, 3 revizorje. Predsednik je Oton Detela, podpredsednika pa Leuar-čič Josip, veleposestnik iz Verda in Hauptman Peter, župnik v Dobrovi pri Ljubljani. Odbor si je stavil nalogo, delovati brez vsakega strankarstva za napredek kmetijstva. Gozdarska afera. Državni svet je razglasil te dni 90 tiskanih strani obsegajočo razsodbo o procesu. ki je tekel proti bivšim uradnikom gozdarskega ministrstva, obtoženih od istega ministrstva radi korupcije. Sodišče je ugotovilo krivdo vseh obtožencev in izreklo kazen: Vsi obtoženi izgube državno pokojnino, enemu pa se zniža osnovna položajna plača in tri leta ne more napredovati. Za kazenska dejanja pa bodo sojeni od rednega sodišča. Proces je trajal skoro 10 mesecev. Produkcija premoga v Sloveniji. V septembru i. 1. je znašala produkcija slovenskih premogovnikov 191.720 ton napram 200 tisoč 414 tonam, v avgustu in 136.757 tonam v septembru lani. Produkcija je dnevno narasla, da pa je mesečni rezultat manjši, je pripisovati manjšemu številu delovnih dni v septembru. Premogovniki so v septembru t. 1. oddali (v oklepajih za avgust): železnicam fil .522 (80.226), brodarstvH IO30 (420), industriji 70.735 (79.178), raznim 19.843 (29.166); izvozili so 8820 (5652), sami so porabili 9919 (10.372), tako da je znašala skupna oddaja 1,91.868 (204 tisoč 919) ton. To zmanjšanje oddaje je pripisovati izpopolnitvi zalog tako industrije kakor trgovcev s kurivom, ki so si že v avgustu nabavili potrebne količine za zimo. Izvoz stalno narašča. Ker je oddaja presegla produkcijo, so zaloge v mesecu septembru padle od 66.045 na 65.897 ton: naraslo pa je število zaposlenega delavstva na višin« 10.340 (»ept. 10118); število uradništva je znašalo v septembru 260 (260) in pašništva 242 (243). Skupno je v prvih 9 mesecih t. 1. dosegla produkcija premoga v Sloveniji 1,679.459 ton, kar pomeni napram istodobni produkciji lani 1,317.059 ton napredek za 27%. 40 letnica bolniškega zavarovtuija. Letos poteka 40 let, odkar sta stopila v veljavo zakon o bolniškem in zakon o nezgodnem zavarovanju. Na ozemlju sedanjih pokrajin Jugoslavije sta bila ta dva zakona izvajana v Sloveniji in Dalmaciji. Slovenija praznuje torej danes 40-letnico dveh najvažnejših socialnih zakonov. Uveljavljenje obveznega bolniškega in nezgodnega zavarovanja je bilo brez-dvoma važen socialni in kulturni dogodek, ki je zhačil novo smer v državni politiki zjasti v pogledu gospodarskega in socialnega življenja. S temi zakoni se je pričela praktič-neje podčrtavati potreba po postopnem uveljavljanju gospodarske enakopravnosti in po ustvaritvi enakih življenskih predpogojev za vse sloje. Ni sairo lepa beseda ampak dejanska resničnost, ako omenimo, da je bil nezasluten razvoj nemškega gospodarstva v veliko svetovno silo mogoč le na podlagi najširših socdalno-zavarovalnih zakonov. Tudi gospodarstva drugih držav, so po uveljavljenju socialno zavarovalnih zakonov kazala razveseljiv gospodarski in socialni napredek. Gospodarska, socialna in kulturna važnost socialno zavarovalnih zakonov za vsako posamezno državo in narod je povsem razvidna. Tudi Slovenija in uje delovni sloji so tekoni štirih desetletij spoznali neprecenljivo vrednost socialnega zavarovanja. Zamislimo se samo v bedo težkih bolnikov in njihovih družin, ki bi se pokazala, ako ne bi bila dana možnost, da gorje blaži socialno zavarovalna ustanova. Pomislimo na usodo žrtev dela invalidov, katera bi bila strašna, ako ne ibi uživali vsaj skromnih nezgodnih rent. Ta važen socialno kulturni jubilej ne sme tiho in neopaženo mimo nas. Zato se je Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kot formalni predstavnik socialnega zavarovanja odločil, da ta jubilej primerno proslavi. Proslava ima namen utrditi avtoriteto zavarovanja in ojačiti v nas vse« močnejšo socialno miselnost. S proslavo se hoče povdariti važnost zavarovanja za gospodarsko in socialno življenje in manifestirati za popolno dograditev socialnega zavarovanja z uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja. Dan proslave še ni dokončno določen. Odrejen pa bo na dan v prvi polovici decembra. Po svetu. Italija je v svoji zunanji politiki vso dobo, odkar je fašizem na krmilu države skušala ustvariti trden obroč sovražnikov okrog naše države. Najprej je kupila naklonjenost Albanije, pregnala nam prijaznega Fan Nolija in postavila za kralja Ahmed beg Zoguja. Z znanim albanskim paktom je spravila Albanijo v svojo popolno odvisnost in s tem v odkrito neprijateljstvo. z nami. Istočasno je Madžarsi.o stalno \zpodbujala k novim razprtijam z našo državo ter onemogočala naš sporazum z Bolgarijo. Tudi Grčijo je poskusila pridobiti za svojo protijugoslovansko politiko, pa doslej ni še popolnoma uspela. V zadnjem času si prizadeva Italija spraviti med svoje politične vdane prijatelje tudi Runumijo. Ta pa je članica Male antante in kot taka ne more delati istočasno za mir v Evropi in v smislu intencij Male antante ter za zdražbo ••v smislu iutencij fašistične Italije. Fašizem je '.sled rumunske odpornosti postal ue.rvozen in ozlovoijen. V svojih ! glasilih se je. razkoračil in stavil Romuniji ultimat — ali za Italijo ali /a.Jugoslavijo. Pametni Runami so.se tej pasti seveda previdno izognili in poudarjajo, da ne morejo razbiti miroljubne Male antante. V Nemčiji so se v nedeljo izvršile občinske volitve. Radikalna levica in radikalna desnica je narasla na račun zmernejših strank. Čez dober mesec se 'i'si ljudsko glasovanje (plebiscit) glede odobritve Ycungovega načrta. To glasovanje Nemčiji v mednarodnem svetu zelo škoduje, ker spodkopava zaupanje v njeno iskreno miroljubnost. Že sedaj bi se morala vršiti druga haaška konferenca, ki bi sklepala o popolni izvedbi Youngovega načrta. Ker pa bo v Nemčiji glasovanje o njegovi odobritvi, se je konferenca odložila na januar 1930, v škodo Nemcev seveda. Istočasno bo tudi zasedanje Sveta Društva narodov in koncem januarja pomorska razoroži-tvena konferenca. Bolgarsko-jugoslovauska konferenca v Sofiji je pričetek zboljšanja odnošajev s to našo sosedo. Na tej konferenci se bodo razpravljale predvsem le malenkostne sporne zadeve, tako vprašanje dvolastniških posestev itd. Vendar je že razveseljivo dejstvo, da so se sploh pričela medsebojna pogajanja. Upravičeno se nadejamo, da bo po toliko letih razprtije polagoma vendarle na obeh straneh prevladala spravljivost in spoznanje, da more le prijateljstvo končno rešiti vse kočljive sporne točke. Avstrijska vlada, se pogaja s socialistično opozicijo radi sprejema nove ustave. Vladni predsednik dr. Schober se resno trudi, da doseže sporazum. Pri tem ga pa zelo ovira fašistični Heinmehr, ki hoče novo ustavo nasilno uveljaviti proti volji socialistov. Zdi se, da je prišel mig z raznih strani, naj se nikar ne potlači demokracija z nasiljem. Zato so vladne stranke postale popustljivejše in je trenutno verjetno, da se bo kontno dosegla s socialno demokratsko stranko nek* skupna osnova za sporazum. Na. Poljskem se spor med vlado in parlamentom vedno bolj zaostruje. Vladne.; in opozicijske stranke se na shodih medsebojno pretepajo. Najbrž bo parlament'razpuščen in razpisane nove volitve. V Rusiji Stalin energično žaga desnico in levico. Diktatorji se pač povsod poslužujejo enakih metod. Kjer je demokracija, tam ’je uvidevnost in napredek, kjer je pa diktatura, pa nasilje in propad. Delovna posodba za kmetuske delavce. Strokovni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri državnem zavodu za posredovanje dela in zavarovanje brezposelnih delavcev je sestavil v smislu sporazuma delovno pogodbo, ki obsega podrobnejša določila glede zaposlitve sezonskih delavcev. Trajanje delovnega razmerja. V pogodbi navedeni delavci vstopijo v delo pri delodajalcu, ki jih je najel, ali pa pri njegovem nasledniku od dne, ko se najamejo, do takrat, ko se delo dovrši, najdalje pa do 15. decembra. Zavezati se morajo, da bodo opravljali vsa dela, ki jih jim poveri gospodar ali pa njegov namestnik, bodisi za dnevno mezdo, bodisi za plačo od kosa. O tem odloča delodajalec odnosno njegov namestnik. Delovni čas. Če ni okrožne tarife, ali če ni ničesar določenega v delovnem času in njega izračunavanju, veljajo sledeča določila : 1. Za zajtrk, kosilo in večerjo se dovoljujeta vsak dan dve uri, ki se vštejejo v delovni čas. 2. V delovni čas se všteje pot s kmetije do delovnega kraja iu z delovnega, kraja do kmetije. 3. V nujnih primerih morajo opravljati delavci prekočasno delo, ki se posebej nagraja. Kdaj so nujni primeri, presoja le delodajalec odnosno njegov namestnik. Drugače veljajo zakonske odredbe. Razun ob ljedeljah in evangeljskih praznikih imajo rimsko-katoliški delavci pravico počivati ob naslednjih rim-sko-katolišlkih praznikih: Sv. Trije kralji, sv. Re.šnje Telo, sv. Peter in Pavel, Veliki šmaren, Vse sveti, Marijino spočetje. Če delajo rimsko-katoliški delavci ob ripisko-katolilških praznikih, ki so na delavnik in niso bili preloženi na nedeljo, dobivajo nedeljsko mezdo. Mezde. Mezda je dvojna:,V gotovini in v naravi. V gotovini: a) Ce je ustanovljena za delovni kraj tarifna pogodba, ki velja za domače se-zonslke delavce, dobivajo tudi inozemski sezonski delavci vsakokrat isto skupno nagrado, kakor nemški sezonski delavci. b) Če za delovni kraj ni tarifne pogodbe, ki velja za inozemske sezonske delavce, dobivajo inozemski sezonski delavci isto nagrado, !ki jo dobiva ustrezna kategorija nemških delavcev za isto delo. Kjer niso postavke za delo od kosa urejene s tarifo, se morajo odmeriti tako, da zasluži delavec ob normalnem delu vsaj 30% več kot ob delu za dnevno mezdo. I Za prekočasno delo in za nedeljsko I delo veljajo odredbe začasnega reda za kmetijsko delo, odnosno okrožnih ali okrajnih tarif. Ob neopravičenem in neosnovanem zaostajanju od dela je delodajalec opravičen odtegniti od mezde, ki jo prejema delavec v gotovini, oni del, ki odpade na izvršeno delo. Prejemki v naravi in stanovanju. Vsa'k delavec dobi na teden nastopne prejemke v naravi: 15 funtov krompirja, 7 litrov posnetega mleka (vsak dan 1 liter) ali 3 K- litra neposnetega mleka (vsak dan % litra), 9 funtov kruha, dva funta zdroba ali kaše ali pšena ali strošlja, 1 funt ržene moke ali 3A funta pšenične moke, % funta masti in Mi funta soli. Odkupovati deputat v gotovini je dopustno samo s pristankom obeh strank pogodnic, ko sta se predhodno zedinili glede zneska odkupnine in sicer izključno v obliki tedenske nagrade. V gotovini se odkupuje deputat po uradni najvišji ceni producentov ali pa, če take ni, po tržni ceni najbližjega tržišča. Vendar pa krompirja, mleka in kruha ni dopustno odkupovati. Poleg tega se dodeljuje tudi brezhibno stanovanje, ločeno po spolu. Stanovanje mora biti opremljeno z mizami, sedeži, umivalniki, z omarami, za vsako osebo postelja, slamnjada, zglavje in volnena odeja, dalje mora biti skupno ognjišče za kuhanje in pranje. Stanovanje mora tudi sicer odgovarjati higijen-skim predpisom. Potni stroški. Potne stroške do delovnega kraja in legitimacijske pristojbine trpi delodajalec. Delovno orodje. Delavci morajo vrniti orodje, ki jim ga je izročil delodajalec, čisto in nepoškodovano. Vsaka poškodba, ki se je zgodila z neredno uporabo ali pa morebitna izguba gre v breme delavca. Nravno vedenje, predčasna razveza pogodbe. Vsak delavec je zavezan opravljati svoje delo kar najvestneje. Pokoravati se mora navodilom delodajalca in točno spoštovati hišni red. Denarne kazni se morajo izrekati le na podlagi delovnega reda. Delovno razmerje se more predčasno razvezati le iz tehtnih vzrokov: surove žalitve, nenravne zahteve, zanemarjanje dela. Socialno zavarovanje. Vsak delavec ima v slučaju bolezni pravico do dajatev iz pristojne bolniške blagajne. Zaščita, reševanje pritožb in poravnanje sporov. Pooblaščenci nemške delavske centrale imajo pravico svobodno vstopati v kraje, kjer delavci stanujejo in delajo. Sprejemati morajo pritožbe delavcev in jih reševati. Vse pritožbe pa naj se po možnosti rešijo na licu mesta. Za poravnavo sporov, ki nastanejo iz delovnega razmerja, so pristojna delavska sodišča dotičnega okraja. Sporazum o najemanju sezonskih delavcev in delovna pogodba sta sicer vstopili v veljavo šele 30. sept. 1929, vendar pa so se selili naši delavci že letošnje leto v Nemčijo na podlagi te pogodbe. Razno. Naš ljubljanski vladika g. dr. A. B. Jeglič nam je pred kratkim pisal zelo ljubeznivo pismo, v katerem se pohvalno izraža o 11. številki »Ognja« in o delu Krekove mladine sploh. Ob isti priliki je pristopil tudi kot ustanovni član z zneskom 1000 Din k Krekovi knjižnici. Za njegovo priznanje našega dela smo mu srčno hvaležni. »Ogenj«, štev. 11. Izšla je 11. številka »Ognja« z zelo zanimivo vsebino pretežno organizacijskega značaja. Uvodnik »Božji človek« našteva, kdo ni več kristjan, ki je v krstnih knjigah kot tak zapisan. Nadaljnji članki obravnavajo naš program, naše stališče do skupne katoliške fronte, versko življenje v Krekovi mladini, dalje vprašanje, ali je Krekova mladina katoliškim organizacijam konkurenčna organizacija; to vprašanje članek zanika. Smo samobitna organizacija po svojem cilju: krščanstvo-socializem, ker tega cilja pri nas nima nobena dru-ga organizacija. Sledeči članek odgovar- i ja na vprašanje, zakaj hodi mladina | vedno v levo, zakaj je radikalna, potem | članek o sodelovanju lajikov in duhov- i nikov pri Krekovi mladini, o Borcih, o tekmovanju v delu s tekmovalnim redom, v katerem je nakazan v splošnem že tudi ves delovni program Krekove mjladine (razen seveda izobraževalne- j ga in vzgojnega dela), nekaj leposlovja, | spominski listek mučeniku Gortanu, oce- ! na knjig Cankarjeve družbe, sklepi ple- ! narne seje, na rdečih platnicah pa še zafrkljiva pravila društva »Naš človek«. Kdor je pazno zasledoval kupčije v političnem in kulturnem življenju, bo v vsakem stavku našel zrno resnice. Reči smemo, da je pričujoča številka »Ognja« zelo posrečena. Borza dela. Ljubljana. Delo je na razpolago: 7 hlapcem, 6 mizarjem, 25 čevljarjem, 1 kleparju, 5 navadnim delavcem, 50 te-sačern, 35 rudarjem, 1 krojaškemu pomočniku, 3 pleskarjem, 1 iniesarju, 3 elektromonterjem, 1 zlatarskemu pomočniku, 1 urarju, 1 mojstru za izdelovanje ibonbonov, 2 črkoslikarjema, 1 dež-nikarju, 1 pekovskemu delovodji, 1 pekovskemu pomočniku, 1 inštalaterju telefona, 1 orodnemu kovaču, 1 nožarske-mu pomočniku, 4 zidarjem, 1 graverju, t 13 vanjencem. — Ženskam: 2 pisarniškima praktikantinjama, 1 dežnikarici, 4 šiviljam perila, 1 pletilki, 1 sobarici, 7 služkinjam, 3 vajenkam. i Maribor. Delo je na razpolago: 1 15 hlapcem, 7 viničarjem, 1 kravarju s sinom, 20 gozdnim delavcem, 20 rudarjem, 5 kleparjem, 2 elektrikarjema, 1 električnemu inštalaterju, 1 mehaniku, 1 avtomehaniku, 1 kotlarju, 4 mizarjem, 3 sodarjem, 1 čevljarskemu delovodju, 1 krojaškemu delovodju, 4 čevljarjem, 2 krojačema. 2 zidarjema, 1 te- sarju, 2 delavcema za pregledovanje jajc, 1 tapetniku, 4 slikarjem, 1 pleskarju, 1 slugi, 1 kuharju, 1 brivcu, 5 prire-zovalcem gornih delov čevljev. — Vajencem: pekovske, čevljarske, kovaške, slaščičarske, mizarske obrti in trgovske stroke. — Ženskam: 4 služkinjam, 5 kuharicam, 1 kuharici k orožnikom, 6 kuharicam, služkinjam za v Srbijo, 1 po-strežnici, 2 vzgojiteljicama, 2 -sobaricama, 2 štoparicama gornjih delov čevljev, 4 strojnim pletilkam, 1 šivilji za obleko, 1 trgovski vajenki, 2 šiviljskima vajenkama, 1 perfektni servirki. Celje. Delo je na razpolago: 4 hlapcem, 41 gozdnim delavcem, 10 delavcem za izdelovanje dog, 9 rudarjem, 7 cestnim delavcem, 1 pečarju, 2 stavbnima ključavničarjema, 3 kleparjem; 2 mizarjema, 4 sodarjem, 2 tapetniko-ma, 14 čevljarjem, 1 krojaču za konfekcijo, 2 krojačema za mala dela, 1 peku, 2 raznašalcema kruha, 1 mesarju, 1 mlinarju, K) težakom, 10 vajencem. — Ženskam: 7 kmečkim deklam, 4 natakaricam, 1 računski natakarici, 5 kuharicam, 3 služkinjam, 1 gostilniški kuharici, 1 gospodinji, 1 vzgojiteljici. Nenavadna varčnost. A: »Ali je Vaš sosed res tako varčen?« B: »Če je res? Pomislite, za vratom ima bradavico, ki mu služi za gumb pri ovratniku.« Zadržek. Poročnik: »Prišli ste štiriindvajset ur prepozno z dopusta, torej štirinajst dni v zapor.« Vojak: »Oprostite, gospod poročnik, moja mati mi je dala za Vas tole težko pleče.« Poročnik: »Zdaj je pa stvar čisto druga. S težkim plečem pa res niste mogli tako hitro hoditi, da bi bili prišli ob pravem času.« Dvoumno. Natakar: »Slišali ste, gospod, kako je Vaš sosed rekel, da sem tepec.« Gost: »To pa lahko potrdim.« DVE NOVI POSLOVRLNICI c FLORJANSKA IILICfl št. S D Mii gosp. Stešita in ROŽNH DOLINK CESTA III If‘2 o SsšSi g. Puncoh otvori I. del konzumno društvo te dni in sicer: Somišljenike in člane prosimo za pristop oziroma agitacijo — Z izplačevanjem dividende se prične prve dni v decembru. — NAČELSTVO. 64 Iz vse svoj Renč Bozin Poslovenil Niko Kurei Niti oni, niti dolgi Etienne niso mogli prepoznati te vitke črne postavev brez dvoma delavko ali delavske žene, ki se je izgubljala v razsežnosti narastlih travnikov. Kmalu so jo prehiteli. Po sinjem prostoru je menila čutiti senco ladjinega kljuna, senco jambora in jader, senco Etienneovo, ki je švignila preko nje. Pospešila je korak. Hotela ga je še videti, njega, ki je odhajal radi nje, njega, ki ni pel z drugimi in ki je bil nalik negibnemu kipu ob drogu. A veter je naraščal. Kljun se je dvigal do prvih, valov, ki so oznanjali daljno morje, katero je hodilo iskat svojo deco. Jadro se je udajalo. Silhueta ljudi se je manjšala. Bili so le še nedoločna skupina na mostu, ki je postal že tanjši nego smrekov ostružek. Lovorjeva vejica na vrhu jambora je mahala kakor roka, ki še poslavlja ... In vse je izginilo v luči. Etienne ni bil videl ničesar. Tisti večer je izkrcal svojih šest tovarišev, ki so ga bili spremili, ter sprejel na krov posadko, ki jo je bil že zdavnaj najel. Ko je bila vsa temno sinja noč polna zvezd, je on, ki ni bil deležen ljubezni, on, ki niti za trenutek ni bil prestal misliti na Henrietto od mauvesovskih travnikov do obrežnih pečin Saint-Marc, krenil na visoko morje in, se izgubil v oceanu ... * ' Isti večer, ko je zahajalo solnce, se je bila podala Henrietta k staremu duhovniku, ki jo je vodil. Sprejel jo je v svojem vrtu blizu cedre, katere veje so še razširjale do nad potjo hautieresko. Ljudje iz tovarne so prihajali po cesti in prah, ki se je bil dvignil, je padal nazaj na lilije in cvetlice, katerih listje je bilo čelo sedaj spomladi vse sivo. Duhovnik ni pazil na to. Poslušal je Henrietto in poslušal množico, in družil v duhu usodo ene z bedo druge. Ena izmed njegovih najdražjih želj je bila pred izpolnitvijo. Privedel bo svojim revežem deviško dušo, ki pozna življenje in jo je trpljenje Za »}iig«wloTanako tiskarno«: Koral Cai poveličalo, ki se more približati pokvarjenosti sveta, ne da hi jo ta pomazala. Govoril je: »Vidite dobro je, da ste tako trpeli. Trpljenje drugih laže prihaja do ranjenih src. Če morate iti do teh, ki gredo tu mimo, in je vaša misel taka, dete moje, poslušajte nasvet starca, ki ga je le še žalost, da nima več dosti sil, ki bi jih potrošil. Zdravila za zlo našega časa ni mogoče najti. Obstoja pa, in je daritev samega sebe tistim, ki so padli tako globoko, da jlim manjka celo upanja. Razširite si dušo! Ljubite jih vse, naj storijo karkoli. Odpuščajte jim, pa čeprav tega ne bodo vedeli! Ne vedo za vse. Družina med reveži je nekako usahnila. Tovarna, dolge razdalje, krčma, nenravnost, ki je blizu, store, da mnogi možje jedva poznajo svojo deco/ in da je mnogo sirot, ki še imajo očeta in mater... Gospodična Henrietta, postanite mati teh malih! Bodite veselje, bodite vez v silno razbiti družini! Ne govorite jim o dolžnosti, dokler nimajo še dovolj tolažbe! Ponudite jim roko, da se dvignejo tako daleč! Bog nikdar ne preklinja. Njegovo očitanje je v nekem oziru usmiljeno. Odpustil je napake iz duha: spomnite se! Še pogosteje je odpustil napake srca in mesa. Magdalena, Samaritanka, zakonolomna žena, in mnogo drugih tudi, prepričan sem, ki niso izporočene. Poznal je človeško slabost. . Drhteli, boste ob tuji sreči. Čutili boste sladkost solza in kesa. Okusili boste, kako lepo je življenje, kadar ni vase. Ne bojte se zla! Medenj pojdite! Ah, drugoi stran zla, dete moje, poznajo tisti edini, ki so ga prijeli in obrnili v rokah. Iri kako lepo priliko daje bas zlo, da vzraste ob njem ponižnost, kes, vstajenje, prizadevanje, ki odkupijo' vse!« Ko ga je Henrietta poslušala, je čutila, da je ta pot, ki jo je odgrinjali, njena pot, čutila je, da ljubi tiste, ki na svetu trpe, s poročno ljubeznijo neveste, ki ne bo prestala, ki bo mogla prenesti sramoto, zaničevanje, nehvaležnost. Nasmehnila se je bedi vsega sveta kalcor mati, ki stopa k jokajočemu otroku, da ga dvigne. Ko se je vrnila domov, je napisala na sivi zvezek to edino vrstico: »Iz vse svoje duše.« XXXIII. Čakala je prilike, znamenja. 15. maja je dospelo pismo. Na ovitku pariški pečat, okorno spisan naslov: »Naj prejme gospodična Henrietta Madiot, modistka, ulica Ermitage, proti sredini.« Henrietta je strgala ovitek. Spoznala je bila pisavo. -Končno!« je dejala. Pismo je vsebovalo teh par vrstic: Moram ti pisati, Henrietta, in moraš mi odpustiti. Nisem si upala doslej, a sedaj sem bolna. Preveč je bilo bridkosti. Čemu bi ti vse pravila? Ko sem se vrnila v Pariz, sem že močno kašljala. Nisem se mogla zdraviti. Po malem mi je postalo nemogoče, da bi še delala, in takrat, ko sem že mislila, da umrem v zapuščenosti, je prijateljica pisala zame sestram v Villepinte. Osem dni je sedaj, odkar sem tu. Lepo skrbijo zame in celo razvajajo me, a na bolje se ne obrača. Tako trpim na želodcu, da čutim bolečine v hrbtu. Kakor igle, ki zbadajo brez pre-stanka. Sestre mi pravijo, da bom ozdravela. Življenje ni tako veselo in ne oklepam se ga preveč. Če bi videla tu moj veseli obraz! Ne bi me več spoznala: tudi v nravnem oziru sem se spremenila, veš! Rada bi te videla, čeprav to* ni pametno, še manj pa mogoče. Zdi se mi, da bi mi storilo dobro, a zadovoljna bom, če mi odpustiš. Ali do-voliš, da te poljubim? Marija.« Henrietta je odgovorila še isto jutro. Ko je sedla na svoje mesto v delavnici gospe Clemence, je rekla: »Ali že veste o Mariji Schvvarzovi? Bolna je.« Gospodična Irma je odgovorila: »Kakor jaz, kaj ne? Pljuča? Bolezen padlih delavk, včasih tudi takih, ki niso padle.« D vem ali trem so se oči nenadno napolnile z grozot- Gospodična Ana, ki so se ji jamice smejale v rdečih licih, je rekla: »Pa je bila vendar krepka!« Reina je dodala polglasno: »Jaz sem jo zelo ljubila. Bila je včasih tako vesela!« Ali si poravnal naročnino? Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar). Urednik: Srečko Žumer.